{"id":1135,"date":"2010-08-01T11:08:12","date_gmt":"2010-08-01T09:08:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.blazkos.com\/?p=1135"},"modified":"2010-08-01T11:08:12","modified_gmt":"2010-08-01T09:08:12","slug":"darovanje-v-casu-krize","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/darovanje-v-casu-krize\/","title":{"rendered":"Darovanje v \u010dasu krize"},"content":{"rendered":"

Tako po po\u0161ti, kot tudi elektronski po\u0161ti prihaja vedno ve\u010d sporo\u010dil razli\u010dnih dobrodelnih ustanov, s pro\u0161njami za nujno pomo\u010d, saj se pritok donacij mo\u010dno zmanj\u0161uje, tako po \u0161tevilu, kot tudi v obsegu. To je seveda povsem razumljivo, saj se gospodarstvo soo\u010da s te\u017ekimi bitkami na prakti\u010dno umrlem trgu zaradi finan\u010dne krize in recesije<\/a><\/span>, ki zahteva dolo\u010deno katarzo vrednot<\/a><\/span> (uravnove\u0161anje pohlepa). Vendar, \u010de se postavimo na stran darovalca, ali je kljub te\u017ekim \u010dasom vredno zmanj\u0161ati obseg darovanja?<\/p>\n

Darovanje<\/a><\/span>, oziroma vra\u010danje skupnost, ker nas je ta nagradila za na\u0161e kompetence, talente in prispevke v obliki dotoka denarja podjetju z nakupom produktov\/storitev ali preprosto posredno preko izpla\u010dila visoke ali vi\u0161je pla\u010de, je najbolj osnovna dejavnost, ki bi jo moral poznati vsak zemljan. S tem izka\u017ee\u0161 hvale\u017enost, spo\u0161tovanje skupnosti ter prispeva\u0161 k temu, da imajo tudi drugi ljudje ve\u010d mo\u017enost in kan\u010dek lep\u0161e \u017eivljenje.<\/strong> Glede na to, da smo vsi povezani, s tem, ko je nekdo drug bolj sre\u010den, smo lahko tudi sami bolj sre\u010dni. Ravno ob\u010dutek prispevanja skupnosti pa je eden izmed pomembnih faktorjev, ki prispevajo k sre\u010dnemu \u017eivljenju<\/a><\/span>.<\/p>\n

Vendar sedaj se podjetja in seveda tudi posamezniki \u017ee kar nekaj \u010dasa borijo z obdobjem, ki ni najla\u017eje in na ra\u010dunih je lahko vedno manj razpolo\u017eljivih sredstev ali pa je do njih priti bistveno te\u017eje. Redno darovanje v dobrodelne namene je seveda najla\u017eje ugasniti. Kar se seveda na prvi pogled zdi povsem logi\u010dno, saj je potrebno za\u0161\u010dititi finan\u010dno mo\u010d podjetja ali gospodinjstva, druga\u010de lahko nastane \u0161e ve\u010dja socialna katastrofa, vendar je pri tej odlo\u010ditvi smiselno razmisliti nekoliko bolj podrobno. Zakaj?<\/p>\n

Dejstvo je, da se vedno najde nekdo, ki je v slab\u0161em polo\u017eaju, kot smo mi sami<\/strong>. Vedno! Ne glede na to, s kak\u0161nimi te\u017eavami se soo\u010damo. \u0160e posebno otroci, ki so \u017ee v osnovi nemo\u010dni ter ljudje, ki so jih prizadele hude situacije. S tem, ko ukinemo pomo\u010d nekomu, ki je v dolo\u010denem trenutku na slab\u0161em polo\u017eaju, nam ta postane manj pomemben. Ustavimo pretok. \u010ce je nam te\u017eje, kako je \u0161e te\u017eje nekomu, pri katerem je mejna koristnost denarja<\/a><\/span> tako velika, da je vezna na samo golo pre\u017eivetje. \u010ce je nam te\u017eko, kako te\u017eje je nekomu, katerega topel obrok je odvisen od dotoka denarja dobrodelnim ustanovam, katerim smo nehali darovati?<\/p>\n

Z zakonom fizike, duhovnimi zakoni ali iz katerega koli aspekta pogledate, iz okolja do\u017eivimo pribli\u017eno tak odziv, kot ga dajemo sami<\/strong>. Se pravi kar seje\u0161, to \u017eanje\u0161, kar da\u0161, to pridobi\u0161 (ne nujno vse v materialnem smislu). Se pravi, \u010de nekdo postane nam nepomemben, zakaj ne bi mi postali nekomu drugemu enostavno nepomembni? Pove\u010danje na\u0161e lastne sebi\u010dnost enostavno pomeni pove\u010danje sebi\u010dnosti drugih do nas. Vsekakor je potrebno najti ustrezno ravnovesje, da na koncu ne ogrozimo sposobnosti, da bi sploh kaj darovali, vendar preden ustavimo pretok se je potrebno resno vpra\u0161ati, ali je to res potrebno ter kako lahko to ustrezno kompenziramo. \u010ce je delovanje v dobro \u010dlove\u0161tva na\u0161 na\u010din \u017eivljenja, je smiselno najti druge na\u010dine prispevanja.<\/p>\n

Bistveno je to, da zato, ker smo se zna\u0161li v nekoliko te\u017ejem polo\u017eaju, ne ustavimo pretoka energije pomo\u010di so\u010dloveku. Na nekem meta nivoju to deluje tako, kot da bi nehali pomagati sebi, saj smo del celotnega sveta. Se pravi, \u010de je nekdo drug sre\u010den, ne izgubimo mi prav ni\u010d, zgolj pridobimo, \u010de je nesre\u010den, pa vsekakor izgubimo. Torej je edino smiselno, da naredimo ravno obratno, da v \u010dasu krize pove\u010damo raven na\u0161ega prispevka (ne nujno finan\u010dno) skupnosti<\/strong>. Bistveno je, da se ne zapremo v okove strahu, vendar da zavestno spodbujamo pretok \u017eivljenjske dobrote. Kaj to pomeni v praksi?<\/p>\n

\u010ce se je stanje na\u0161ega podjetja ali nas osebno v \u010dasu krize izbolj\u0161alo, ker zagotavljamo pomembno dodano vrednost<\/a> za krizni \u010das, postanimo zato globoko hvale\u017eni in za\u010dnimo podarjati skupnosti, v primeru, da \u0161e nismo ali na\u0161 prispevek enostavno pove\u010damo. \u010ce je na drugi strani na\u0161e podjetje prizadela kriza, razmislimo, ali ustavimo vsa darovanja ali jih le nekoliko zmanj\u0161amo. \u010ce jih zmanj\u0161amo, razmislimo, kako bi lahko nadomestili to zmanj\u0161anje. Mogo\u010de v obliki prispevanja dela, znanja, materialnih dobrin ipd. Mogo\u010de lahko organiziramo dra\u017ebo, brezpla\u010dno delavnico, napi\u0161emo \u010dlanek ipd. Lahko pa se na\u0161e podjetje soo\u010da s tolik\u0161nimi te\u017eavami, da resni\u010dno ne moremo ve\u010d darovati. Povsem razumljivo. Najslab\u0161e je, \u010de sebe privedemo do to\u010dke, ko ne moremo narediti resni\u010dno ni\u010d ve\u010d v tem okviru. Vse, kar \u017eelimo dati, moramo najprej imeti. Vendar enako kot prej, razmislimo, \u010de lahko kako druga\u010de prispevamo k skupnosti. Vedno se najde pot, srce jo vedno vidi. Ko pa pridejo prvi prilivi na ra\u010dun, pa ne pozabimo na hvale\u017enost in potrebne prispevke.<\/p>\n

Pomembno je, da se v vsakem trenutku zavedamo, kako bogato nas je \u017eivljenje nagradilo, \u010de nam ni potrebno razmi\u0161ljati, kako bomo jutri spali in kaj bomo jedli. Seveda je pomembno, da stremimo k \u0161e ve\u010djemu napredku (pomaga lahko samo tisti, ki ima nekaj \u2013 denar, sre\u010do ipd.), vendar nikoli ne smemo pozabiti na hvale\u017enost, za situacijo, ki nam jo je prineslo \u017eivljenje ter imeti toliko dobrote v srcu, da pomagamo drugim, ki imajo veliko ve\u010dje izzive na fizi\u010dni, finan\u010dni ali drugih ravneh. To bi moral postati na\u010din \u017eivljenja vsakega posameznika, pomembno je, da si ljudje med seboj pomagamo. Ve\u010d kot da\u0161, ve\u010d na koncu ima\u0161, oziroma ve\u010d imamo na koncu prav vsi.<\/strong><\/p>\n

To je koncept, ki ga je mogo\u010de malce te\u017eje razumeti, ampak je \u0161e kako bistven. Dobrodelna transakcija, ki se je zgodila med dvema osebama, ki jih sam ne poznam, posredno pove\u010da kakovost mojega \u017eivljenja, zaradi tega, ker smo vsi eno. Na primer oseba, ki je nekaj dobila, ima ve\u010d mo\u017enosti, da se razvije in prispeva k svetu. Mogo\u010de bom v prihodnosti zato lahko kaj od te osebe kupil, mogo\u010de bo delala v mojem podjetju, mogo\u010de bo postala moj dober prijatelj zaradi hvale\u017enosti. Sre\u010da nekoga, za nas vse zemljane pomeni samo dobro, nesre\u010da pa lahko bistveno vpliva tudi na na\u0161o nesre\u010do (nasilje, terorizem, vojne ipd.). Oseba, ki je darovala se mogo\u010de lahko po\u010duti bolj\u0161e, zato ima doma bolj\u0161e odnose, \u010dustva imajo u\u010dinek domine, ker ima oseba dobre odnose z nekom, ima ta z nekom drugim, ta drugi pa je mogo\u010de moj prijatelj in mene pozdravi z nasmehom.<\/p>\n

Seveda gledati celotno zadevo iz koristoljubja nima najve\u010djega smisla, saj dobimo bistveno manj, predvsem na \u010dustveni ravni.<\/strong> Darovati moramo zato, ker \u010dutimo, ker je to na\u0161 na\u010din \u017eivljenja, ker smo dober \u010dlovek, ne zgolj zato, ker bi radi imeli ve\u010d. \u010ce se kaj lahko \u010duti, je iskrenost namena posameznika, predvsem pa se tako po\u010dutimo bistveno bolj povezane s svetom.<\/p>\n

Vseeno pa, tudi \u010de darujemo zgolj zato, da bi imeli ve\u010d, s tem ni ni\u010d narobe. Vse, kar vsak od nas po\u010dne, obi\u010dajno po\u010dne z razlogom ob\u010dutka lasnega zadovoljstva. In konec koncev ni\u010d ni narobe s tem, da imamo sami veliko, pomembno pa je, da drugim pomagamo, da bodo prav tako imeli veliko. Na koncu \u017eelimo, da smo vsi bogati v vseh smislih, ne da z na\u0161im razdajanjem sami postanemo revni. Ve\u010d kot da\u0161, ve\u010d imamo na koncu od tega vsi. Seveda, \u010de je vse skupaj v zdravem ravnovesju. Sre\u010da in kakovost \u017eivljenja ni \u00bbzero sum\u00ab igra, vendar je igra, kjer iz ni\u010d lahko nastane bistveno ve\u010d, ravno zaradi tega, ker smo vsi eno. Zato ve\u010d kot da\u0161, ve\u010d imamo na koncu imamo prav vsi in prav je, da to tudi pri\u010dakujemo, druga\u010de dobrodelnost ne bi imela nobenega smisla.<\/p>\n

S tem konceptom lahko naredimo \u0161e korak dlje, na podlagi pregovora, da je veliko bolj \u010dloveka nau\u010diti loviti ribo, kot mu jo podariti. \u010ce pa nekoga celo nau\u010dimo, kako lahko druge u\u010di loviti ribe pa smo naredili resni\u010dno veliko za celotno \u010dlove\u0161tvo.<\/p>\n

Kriza je obi\u010dajno obdobje, ko nam omogo\u010da neke vrste katarzo tudi v tem smislu. Bistveno bolj se zavedamo, kako hitro se lahko znajdemo v slab\u0161i situaciji. Lahko se bolj za\u010dnemo zavedati na\u0161e lastne minljivosti. Vendar to lahko spro\u017ei dva odziva in sicer kriza nas lahko prisili, da se zapremo ali odpremo. Kriza nas lahko navdihne ali pademo v protekcionisti\u010dni obup<\/a><\/span>. Se pravi na eni strani lahko postanemo \u0161e bolj egoisti\u010dni ali pa po drugi strani kon\u010dno razumemo povezanost z vsem svetom.<\/p>\n

Prvi odziv, da se zapremo, je povsem nagonski in tudi logi\u010den na prvi pogled. Manj imam zato bom manj dal naprej, se pravi mi bo ostalo ve\u010d. Vendar \u010de tako razmi\u0161ljajo tudi ostali, kjer imamo odprte dotoke denarja do nas (delodajalec, kupci ipd.), vpra\u0161anje, \u010de bomo res na bolj\u0161em. Kaj \u010de nekdo ravno v tem trenutku razmi\u0161lja o tem, da bi ustavil denarni tok do nas? V poslu v \u010dasu krize pomeni, da moramo za stranko narediti \u0161e ve\u010d. Zakaj ne bi v osebnem \u017eivljenju ali kot podjetje, za ljudi, ki jim je te\u017eje naredili \u0161e ve\u010d ter tako prispevali k spremembi celotnega sveta na bolje? Ne pozabite, s tem, ko pomagate drugim, pomagate sebi, saj smo vsi eno.<\/p>\n

Druga opcija pa je, da se v krizi \u0161e bolj odprete. S tem na nek na\u010din priznate svojo ranljivost, povsem \u010dlove\u0161ko plat narave, ki jo imamo prav vsi. Lahko naredimo neko analizo, koliko dejansko pomagamo drugim, koliko \u0161e lahko prispevamo v materialu, predvsem pa v svojem \u010dasu, ali spremembi odnosa, da na primer ve\u010dkrat podarimo nasmeh. Kriza lahko ozavesti na\u0161o \u0161ibkost in nepomembnost ter zato lahko za\u010dnemo vlagati ve\u010d v tiste stvari, ki so v \u017eivljenju pomembne.<\/p>\n

Ste kdaj pomislili, da je kriza najve\u010dja prilo\u017enost, da postanemo bolj\u0161a oseba?<\/strong> Ne zamudite je!<\/p>\n

Nekaj idej, kako lahko prispevate k lep\u0161emu svetu:<\/p>\n