Najve\u010dji problem, ki se v sklopu financiranja podjetij pojavlja je, da najpogostej\u0161i viri dol\u017eni\u0161kega financiranja (dolgoro\u010dni in kratkoro\u010dni krediti) podjetniku niso na voljo, oziroma obstaja zelo majhna verjetnost, da jih pridobi, dokler nima ustreznih bonitet,<\/strong> zgodovine poslovanja oziroma, \u010de ni sposoben zavarovati posojila s svojim lastnim premo\u017eenjem. Razlog za to se skriva v statistiki, ki pravi, da 90% podjetij v 5 letih propade. Torej vlagati v teh fazah rasti podjetja je zelo tvegano. Ta problem pa re\u0161ujejo lastni\u0161ki viri financiranja, vendar pa so pri tem pravila igre povsem druga\u010dna.<\/p>\n \u010ce pogledamo osnovni koncept dol\u017eni\u0161kega financiranja, bi lahko rekli, da si pri tovrstnem financiranju sposodimo vre\u010do denarja, ki jo mese\u010dno vra\u010damo skupaj z vnaprej dogovorjenimi obrestmi. Pri tem nam posojilo bremeni mese\u010dni denarni tok, delitev tveganja je majhna, saj je banka zavarovana do zadnjega milimetra (menica na osebno premo\u017eenje…)<\/em>, dodana vrednost tega denarja pa je nizka, saj dobimo zgolj denar in nobenih drugih dodanih vrednoti.<\/p>\n Pri lastni\u0161kih virih financiranja pa je zgodba povsem druga\u010dna. S prejetjem vre\u010de denarja prejmemo v podjetje tudi solastnika, partnerja, ki nam aktivno pomaga pri gradnji in rasti podjetja. Poleg denarja vlo\u017ei tudi druge dodane vrednosti in tako je vrednost tega denarja mnogo ve\u010dja. Z lastni\u0161ko investicijo se ne bremeni denarnega toka, vendar je filozofija ta, da se vse vlaga vse v \u010dim hitrej\u0161o rast podjetja, saj se s tem ve\u010da tudi njegova vrednost. Tveganje pa je v tem primeru za investitorja veliko, saj ob propadu podjetja izgubi celotno ali ve\u010dino svoje investicije. Dodane vrednosti pa so, kot omenjeno veliko ve\u010dje. Najpogostej\u0161e oblike lastni\u0161kega financiranja so 4F, poslovni angeli in skladi tveganega kapitala.<\/p>\n Poleg tega obstajajo \u0161e drugi viri financiranja, kot so na primer lizing, terjatve, factoring itn. vendar bi se v nadaljevanju osredoto\u010dili predvsem na lastni\u0161ke vire financiranja, saj so najbolj zanimivi za podjetja, ki se nahajajo v za\u010detnih fazah rasti podjetja.<\/p>\n Lastni\u0161ko financiranje in barve denarja<\/span><\/strong><\/p>\n Lastni\u0161ko financiranje se za\u010dne pri 4F (founders, friends, familiy, fools). Tukaj govorimo o krvnem, rde\u010dem denarju<\/span><\/strong>, ki ga morajo vlo\u017eiti podjetniki vsaj za ustanovitev podjetja ter za pot do prvega impulza s trga, da je izdelek\/storitev zanimiva oziroma do prvih alfa strank. Pomembno je, da vsi dru\u017ebeniki vlo\u017eijo svoj denar, saj je zaveza do realizacije tako veliko ve\u010dja<\/strong>, pogosto pa morajo podjetniki navdu\u0161iti \u0161e prijatelje, dru\u017eino in naivne\u017ee, da vlo\u017eijo v njihov projekt ter da se zagotovijo osnovni temelji delovanja podjetja.<\/p>\n Naslednji potencialni vir financiranja so poslovni angeli. To so uspe\u0161ni poslovne\u017ei, ki so zgradili \u017ee eno ali ve\u010d uspe\u0161nih podjetij, finan\u010dno stanje pa jim omogo\u010da, da investirajo tudi v zelo tvegane projekte. Obi\u010dajno so poslovni angeli iz panoge, prepoznajo prilo\u017enost, verjamejo v podjetnika in mu aktivno pomagajo pri rasti. Tu lahko govorimo o pametnem, modrem denarju<\/span><\/strong>, saj poslovni angeli poleg lastnega denarja, v podjetje vlo\u017eijo tudi svoje znanje, izku\u0161nje in kar je izjemno bistveno socialni kapital.<\/strong> Investicije pa obi\u010dajno zna\u0161ajo do 500.000\u20ac.<\/p>\n V Sloveniji imamo tudi zdru\u017eenje poslovnih angelov in sicer Poslovni angeli Slovenije<\/a>.<\/p>\n Za poslovnimi angeli, \u010de podjetje rase v skladu z na\u010drti obi\u010dajno v podjetja vstopijo \u0161e skladi tveganega kapitala. V tem primeru v podjetje ne investirajo ve\u010d posamezniki, vendar gre denar iz sklada v katerega vlagajo banke, pokojninske dru\u017ebe, bogati posamezniki ter druge finan\u010dne in\u0161titucije. Stopnja formalnosti je mnogo vi\u0161ja kot pri poslovnih angelih. Ko govorimo o skladih tveganega kapitala bi lahko rekli, da gre predvsem za zeleni denar<\/span><\/strong>, ki ponazarja zrelosti in s tem pa tudi nadaljnji razvoj, rast in ekspanzijo.<\/p>\n Dodana vrednost skladov tveganega kapitala pa je \u017ee na nekem drugem nivoju, saj je tudi faza rasti podjetja, v katera vlagajo nekoliko poznej\u0161a (to velja za na\u0161e geografsko obmo\u010dje). Skladi i\u0161\u010dejo podjetja, ki so \u017ee vzpostavljena, imajo nekje do 1 mio \u20ac prihodkov, redno zaposlene ljudi, a \u0161e vedno potencial za hitro rast, predvsem z vstopom na tuje trge, regionalno \u0161iritvijo, naskokom na globalni trg ali podobno. Vlagajo med 1 mio\u20ac in 4 mio\u20ac, prav tako pa gre za lastni\u0161ko financiranje.<\/p>\n Poleg denarja je za podjetje vir dodane vrednosti predvsem s strani managementa sklada ter strokovnjakov, ki so v njihovi socialni mre\u017ei. Ta dodana vrednost pa je predvsem na ravni pravnih, ra\u010dunovodskih, dav\u010dnih, procesnih in drugih podobnih dodanih vrednosti. Pomembna dodana vrednost skladov je tudi pomo\u010d pri osnovi za donosen izhod podjetja, kar je relativno zapleten postopek, kjer podjetnik vsekakor potrebuje pomo\u010d. Torej rekli bi lahko, da podjetje pridobi z vstopom sklada partnerja, ki prispeva k temu, da je vrednost podjetja \u010dim ve\u010dja, kar pa je tudi njihov glavni interes.<\/p>\n Ostale omejitve in zahteve so podobne, kot pri poslovnih angelih, se pravi, da obstaja dolo\u010dena strategija izhoda, sklad postane solastnik podjetja itn. Zaradi strogih kriterijev pa velja, da od 100 pregledanih podjetij sklad vlo\u017ei v 1 ali 2 podjetij, podobno pa je tudi pri poslovnih angelih<\/strong>. V Sloveniji deluje okoli 5 skladov tveganega kapitala, kot na primer Poteza Innovation and Growth Fund<\/a>, sicer pa se ponudba kapitala na trgu pove\u010duje.<\/p>\n Nadaljnje financiranje<\/span><\/strong><\/span><\/p>\n Po vstopu skladov tveganega kapitala za podjetje v ve\u010dini primerov tudi ni ve\u010d problem, da pridobi dol\u017eni\u0161ke vire financiranja. Obi\u010dajno je tako, da je vstop profesionalnih investitorjev za banko znak ve\u010dje varnosti nalo\u017ebe s strani poslovnega in tehnolo\u0161kega tvegaja ter so zato pripravljeni tudi pri takem tveganju, ki jim druga\u010de ni sprejemljivo sodelovati pri rasti. V tej to\u010dki mora biti podjetnik sposoben oziroma mora znati kombinirati vse omenjene vrste financiranja.<\/p>\n Nadalje pa obstaja tudi mo\u017enost financiranja podjetji s strani privatnih skladov pri \u010demer gre v ve\u010dini \u017ee za odkupe in ne ve\u010d dokapitalizacije podjetij, \u0161e kasneje pa se podjetje lahko financira tudi preko borze. Kot omenjeno \u017ee na za\u010detku pa obstaja tudi ve\u010d drugih virov financiranja, med katerimi so nekatera bolj, druga pa zelo redko uporabljena.<\/p>\n Vsak vir financiranja pa ima svojo ceno<\/strong>. \u010ce ne upo\u0161tevamo drugih dodanih vrednosti, so zagotovo najdra\u017eji lastni\u0161ki viri financiranja. Na drugi stran, \u010de ne upo\u0161tevamo vsega \u010dasa, ki ga je potrebno porabiti za pisanje poro\u010dil, \u010desar je pogosto kar veliko, so najugodnej\u0161e dr\u017eave subvencije. Ne glede na vse pa je pomembno, da podjetnik uspe\u0161no kombinira razli\u010dne vire in s tem zagotovi ustanovitev ter ustrezno rast, razvoj in ekspanzijo podjetja.<\/p>\n ————————————————-<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/bk-com.razvoj.dev\/wp-content\/uploads\/2007\/01\/logo-venturelab.gif\" "\\"logo-venturelab\\""){kind=logo}
<\/a><\/p>\n