{"id":10142,"date":"2007-01-22T22:08:08","date_gmt":"2007-01-22T21:08:08","guid":{"rendered":"http:\/\/www.daimonion.si\/ucinkovita-komunikacija.php"},"modified":"2022-06-17T10:50:36","modified_gmt":"2022-06-17T08:50:36","slug":"ucinkovita-komunikacija-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/ucinkovita-komunikacija-2\/","title":{"rendered":"U\u010dinkovita komunikacija"},"content":{"rendered":"<p>Raziskave so pokazale, da na \u010dlovekovo osebno sre\u010do in zadovoljstvo v veliki meri vpliva kakovost odnosov, tako zasebnih kot poslovnih. Klju\u010d do dobrih odnosov pa je ravno u\u010dinkovita komunikacija. Ron L. Hubbart, je pred leti zapisal, da <strong>je \u010dlovek le toliko \u017eiv, kolikor lahko komunicira<\/strong>. Neu\u010dinkovita komunikacija vodi do nesoglasij in  konfliktov, kar pa ni\u017ea dodano vrednost samega odnosa.  Posledica slabe komunikacije je lahko nabor negativnih \u010dustev v posamezniku, ki vodijo do kasnej\u0161ega nekontroliranega racionalnega izbruha (ki pa ima skoraj vedno negativne posledice). Torej u\u010dinkovito komuniciranje je nedvomno pomembna ve\u0161\u010dina za uspe\u0161nost vsakega posameznika, enako seveda velja tudi za podjetnike.<\/p>\n<p><strong>Opredelitev komunikacije<\/strong><\/p>\n<p>Komunikacija je proces izmenjave podatkov in informacij za medsebojno sporazumevanje. Komuniciranje poteka z besedami, gibi, mimiko, in je veliko ve\u010d kot le pogovarjanje. Tudi molk je seveda oblika komuniciranja. Komunikacija je vedno dvosmeren proces, saj je povezana s so\u010dasno medsebojno zaznavo in hkratno medsebojno izmenjavo sporo\u010dil. Verjetno je smiselno tu \u0161e enkrat poudariti, da <strong>enako kot pri prezentiranju tudi pri komunikaciji velja, da imajo besede le 7% te\u017ee, ton glasu 38% in telesna mimika kar 55%.<\/strong> Torej niti ni toliko bistveno kaj povemo, vendar kako to povemo.<\/p>\n<p>Komunikacija slu\u017ei naslednjim namenom:<\/p>\n<ul>\n<li>Izmenjava informacij in usklajevanje mnenj,<\/li>\n<li>vplivanje na drugo osebo oziroma ve\u010d oseb,<\/li>\n<li>re\u0161evanje problemov in nesoglasij,<\/li>\n<li>vzdr\u017eevanje stikov in razvoj odnosov.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Proces komuniciranja sestavljajo \u0161tirje elementi:<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Oddajnik<\/strong> oziroma po\u0161iljatelj, ki je vir informacij in tudi pobudnik komunikacijskega procesa,<\/li>\n<li><strong>sprejemnik<\/strong> &#8211; poslu\u0161alec, sogovornik, ki je lahko oseba, skupina ali naprava,<\/li>\n<li>sporo\u010dilo oziroma <strong>informacija<\/strong>, ki je lahko besedna ali nebesedna,<\/li>\n<li><strong>komunikacijska pot<\/strong> &#8211; kanal, ki je lahko osebni neposredni stik, telefon, pismo, e-po\u0161ta itd.<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>U\u010dinkovito komuniciranje<\/strong><\/p>\n<p>\u010ce pogledamo strokovno definicijo, je u\u010dinkovita komunikacija med dvema osebama tista, pri kateri <strong>si prejemnik razlaga sporo\u010dilo po\u0161iljatelja enako, kot je le\u2013ta \u017eelel, da bi si<\/strong>. U\u010dinkovita komunikacija je torej odvisna od u\u010dinkovitega po\u0161iljanja in od u\u010dinkovitega prejemanja sporo\u010dil.<\/p>\n<p>Seveda pa pogosto pri prenosu sporo\u010dila prihaja do <strong>motenj<\/strong>. To pomeni, da do prejemnika ne pride sporo\u010dilo, kot si ga mi \u017eelimo. Lo\u010dimo tri vrste motenj (ovir):<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Psiholo\u0161ke ovire<\/strong>: Med oddajnikom in sprejemnikom ni empatije, kar je pogosto posledica slabega poznavanja drug drugega.<\/li>\n<li><strong>Semanti\u010dne ovire<\/strong>: Prejemniku sporo\u010dilo ne pomeni isto, kar je ponavadi posledica razlik v jeziku in kulturi.<\/li>\n<li><strong>Mehani\u010dne ovire<\/strong>, ki so motnje komunikacijskega kanala (ropot, \u0161um, itd.).<\/li>\n<\/ul>\n<p>Kot omenjeno so prvi problem u\u010dinkovitega komuniciranja ovire pri procesu zaznavanja in filtriranje informacij. Filtriranje je povezano s psiholo\u0161kimi ovirami, ker se le-to dogaja v mi\u0161ljenju. Temeljnega pomena pri filtriranju so predpostavke oziroma domneve. Tu gre za <strong>psiholo\u0161ke ovire<\/strong>, ki so povezane s stali\u0161\u010di, prepri\u010danji in vrednotami. Gre za najbolj obi\u010dajen izvor te\u017eav v medosebni komunikaciji, pri \u010demer so \u0161e posebno mo\u010dni predsodki in stereotipi, ki vplivajo na proces kodiranja, pa tudi proces dekodiranja.<\/p>\n<p>Na podlagi vseh izku\u0161enj, znanj in genske zasnove ima vsak od nas dolo\u010den osebni zemljevid, s katerim gleda na svet. Vsak zemljevid je edinstvena kreacija individuma in predstavlja osebno perspektivo. Pri komunikaciji pride do konflikta, ko med dvema zemljevidoma ni preseka, torej ni nobene povr\u0161ine, ki bi zaznamovala skupno pot. Ne najdemo skupnih vrednot, stali\u0161\u010da so si preve\u010d razli\u010dna. Posledica tega so seveda psiholo\u0161ke ovire za u\u010dinkovito komunikacijo.<\/p>\n<p>Do tovrstnih konfliktov prihaja zelo pogosto. Najskrajnej\u0161a oblika je zagotovo ta, da z nekom enostavno nismo na enaki &#8220;valovni dol\u017eini&#8221; oziroma, da nam nekdo \u017ee na prvi pogled ni v\u0161e\u010d. Najbolj smiseln pristop do re\u0161evanja teh konfliktov se mi zdi, da enostavno ne izgubljamo energije z osebami, ki so v tej na\u0161i skrajnosti. Oziroma  vlo\u017eimo dolo\u010deno mero energije v mo\u017enost odkritja novega skupnega del\u010dka zemlji\u0161\u010da, \u010de tega kmalu ne odkrijemo, zadevi pa\u010d prenehamo posve\u010dati energijo in &#8220;\u010dakamo&#8221; na bolj primeren &#8220;timing&#8221;. Za vse ostale, ki pa se nahajajo nekje vmes, je smiselno, da razvijamo empatijo do te mere, da sku\u0161amo razumeti sogovornika in njegovo stali\u0161\u010de.<\/p>\n<p>V komunikaciji, kjer je posledi\u010dno vpletena tudi neka odlo\u010ditev, se mi zdi, da je komuniciranje dosti la\u017eje, \u010de imamo izoblikovano lastno vizijo, poslanstvo, vrednote in cilje, predvsem pa nam je jasno, kaj \u017eelimo od dolo\u010dene osebe oziroma kaj je cilj posameznega komunikacijskega procesa. Ko imamo pri sebe raz\u010di\u0161\u010dene zadeve, kaj in zakaj si sploh to \u017eelimo, je potem veliko la\u017eje tudi u\u010dinkovito komunicirati, se pogajati, prepri\u010devati in podobno.<\/p>\n<p>Za tiste skrajne primere, oziroma za ljudi, s katerimi res nismo na isti &#8220;valovni dol\u017eini&#8221;, pa je smiselno ozavestiti naslednja dejstva, ki zni\u017eajo na\u0161 ego in pove\u010dajo empati\u010dnost:<\/p>\n<ul>\n<li>Ljudje na\u010deloma dajejo v vsakem trenutku vse od sebe, pa\u010d glede na znanje, ve\u0161\u010dine, informacije in izku\u0161nje, ki jih v dolo\u010denem trenutku imajo.<\/li>\n<li>Pri drugih ljudeh lahko ne maramo le tistih stvari, ki so tudi del nas samih. Torej veliko ve\u010d se lahko nau\u010dimo od ljudi, ki nam niso pri srcu, kot od tistih, s katerimi se na prvi pogled razumemo.<\/li>\n<li>Iste ptice letajo skupaj in ljudje z enakimi vrednotami se privla\u010dijo. Osebe, ki se nahajajo v na\u0161em ekstremu imajo lastnosti, ki jih mi ne priznavamo kot vrednote. Vendar objektivnost ne obstaja, torej ni napa\u010dne kombinacije vrednot. Zato sta smiselna odprtost in sprejemanje, saj se od vsake osebe lahko nekaj nau\u010dimo.<\/li>\n<li>Na\u010deloma velja da, to kar da\u0161, tudi nazaj dobi\u0161. Torej \u010de posku\u0161a\u0161 razumeti druge in do njih razvije\u0161 pozitivni odnos, je velika verjetnost, da bodo drugi tudi sku\u0161ali razumeti tebe in nazaj komunicirali z enakim odnosom.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Semanti\u010dne ovire<\/strong> se nana\u0161ajo na nepremi\u0161ljeno uporabo besed oziroma na razli\u010dno interpretacijo dolo\u010dene besede. \u010ce se ne uporablja besed na ustrezen na\u010din in z ustreznim pomenom, je velika verjetnost, da informacija ni pravilno razumljena. Pri tem je pomembno zavedanje, da \u201cpomen besed obstaja v mislih, ne v besedah samih\u201d. Pomen besed znotraj posameznih skupin je do neke mere dogovorjen in takrat ko se uporablja besede pomensko druga\u010de od ustaljene rabe, se pove\u010da verjetnost, da bo prejemnik pripisal besedam nek svoj pomen.<\/p>\n<p>Da so semati\u010dne ovire v komunikaciji resni\u010dno enormne se sam niti nisem zavedal, dokler nisem za\u010del delati s podjetni\u0161kimi skupinami. Glede na to, da se skupine oblikujejo na podlagi vrednot, je verjetnost prvih psiholo\u0161kih ovir kan\u010dek manj\u0161a, \u010deprav se seveda pogosto pojavljajo. Konflikti, ki nastanejo v takih skupinah so v ve\u010dini primerov ravno posledica semanti\u010dnih ovir.<\/p>\n<p>Pogoj za u\u010dinkovit podjetni\u0161ki tim je tako zagotovo usklajena semantika. To pomeni, da vsi \u010dlani tima dolo\u010deni besedi dajejo enak pomen. Kar se na prvi pogled zdi povem preprosto in jasno, se v praksi izka\u017ee kot velik problem. Pogosto \u010dlani tima skupaj uporabljajo neko besedo, za to besedo pa si vsak \u010dlan tima predstavlja povsem nekaj drugega. Torej pomembno je, da je semantika pri klju\u010dnih temeljih tima povsem usklajena (vizija, poslanstvo, cilji, vrednote, prednosti, slabosti, proizvodi in storitve ter njihove dodane vrednosti itd.), druga\u010de lahko pride do velikih konfliktov.<\/p>\n<p>In kot omenjeno, tretje, <strong>mehani\u010dne ovire<\/strong> pogosto ote\u017eujejo ali onemogo\u010dajo komunikacijo. Sem sodijo vse fizi\u010dne motnje, kot so na primer ropot, ki prihaja z ulice, zra\u010dnost u\u010dilnice, temperatura, osvetljenost, dnevni \u010das in podobno. Te mehanske ovire se da identificirati in cilj je seveda, da se jih eliminira v najve\u010djem mo\u017enem obsegu.<\/p>\n<p>Torej, \u010de povzamem, za izogib oviram, se je smiselno pri komunikacij dr\u017eati dolo\u010denih usmeritev. Za identifikacijo in odpravljanje motenj moramo biti pozorni predvsem na:<\/p>\n<ul>\n<li>Razumevanje med oddajnikom in sprejemnikom, torej \u010de se dobro razumeta; ali smo z osebo, s katero komuniciramo na enaki &#8220;valovni dol\u017eini&#8221; in \u010de nismo, kako lahko uskladimo valovni dol\u017eini, oziroma kako lahko najdemo skupno stali\u0161\u010de ali perspektivo.<\/li>\n<li>Obilnost sporo\u010danja se pove\u010da s ponavljanjem sporo\u010dila in povratnim informiranjem ponavljanje sporo\u010dila; torej s povratno informacijo se moramo prepri\u010dati, ali je bilo sporo\u010dilo u\u010dinkovito posredovano ali pa ga je potrebno ponoviti. Pri tem je smiselno analizirati ali se pojavljajo semanti\u010dne ovire ali je poimenovanje besed usklajeno.<\/li>\n<li>In tretji fokus je, ali je sprejemnik razumel celotno sporo\u010dilo ali pa je potrebno omejevanje sporo\u010danja, kar pomeni, da se napravi selekcija sporo\u010dil tako na strani oddajnika kot tudi prejemnika. Pri tem je potrebno identificirati tudi vse mehani\u010dne ovire in jih odstraniti, \u010de je le mo\u017eno.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Pri komunikaciji je smiselno tudi ozavestiti, da na zna\u010dilnost posameznikovega komuniciranja vpliva ve\u010d stvari, kot na primer: trenutno razpolo\u017eenje, potrebe, izku\u0161nje, vedenje, predsodki, stali\u0161\u010da in znanje. Tu se mi \u0161e posebno zdi pomembno <strong>\u010dustveno razpolo\u017eenje<\/strong>. \u010custva imajo zna\u010dilnost take dinamike, da se prena\u0161ajo iz enega dogodka na drugega.<\/p>\n<p>Torej bistven del komunikacije je tudi bistven del podjetni\u0161tva: <strong>&#8220;timing&#8221;<\/strong>. \u010ce greste do nekoga, ko ima &#8220;slab dan&#8221; in do njega prenesete sporo\u010dilo ali pa \u010de to naredite po tem, ko je izvedel odli\u010dno informacijo, boste dobili povsem druga\u010den rezultat. Poleg pravilne izbire &#8220;timinga&#8221; pa imata seveda pri u\u010dinkovitem komuniciranju glavno vlogo tudi po\u0161iljanje in sprejemanje sporo\u010dil (ve\u010d o &#8220;timingu&#8221; pa kdaj drugi\u010d).<\/p>\n<p><strong>Po\u0161iljanje sporo\u010dil<\/strong><\/p>\n<p>Prvi vidik u\u010dinkovite komunikacije je po\u0161iljanje sporo\u010dil. Za to morajo biti izpolnjeni trije osnovni pogoji:<\/p>\n<ul>\n<li>sporo\u010dilo mora biti razumljivo,<\/li>\n<li>po\u0161iljatelj mora biti zaupanja vreden (verodostojnost) ,<\/li>\n<li>pomembna pa je tudi povratna informacija (feedback) o tem, kako je sporo\u010dilo vplivalo na prejemnika.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Raziskave so pokazale, da je potrebno za u\u010dinkovito po\u0161iljanje sporo\u010dil naslednje:<\/p>\n<ol>\n<li>Svoje sporo\u010dilo je potrebno razjasniti z uporabo prve osebe ednine. S tem se prevzame odgovornost za misli in \u010dustva, saj govorimo v svojem imenu.<\/li>\n<li>Sporo\u010dilo naj bi oblikovali v celoti in zelo specifi\u010dno. Vklju\u010devati mora vse nujne informacije, ki jih prejemnik potrebuje za razumevanje sporo\u010dila.<\/li>\n<li>Nujna je skladna oblika besednega in nebesednega sporo\u010dila. Vsaka neposredna komunikacija vedno vsebuje besedna in nebesedna sporo\u010dila. Obi\u010dajno so to sporo\u010dila skladna. Do nesporazuma v komunikaciji pride, kadar je med njima neskladje. Na primer, \u010de govorimo nekaj zelo sme\u0161nega, obenem pa zgledamo povsem turobno in \u017ealostno, sporo\u010danje ni skladno in prejemnik je tako lahko zmeden.<\/li>\n<li>Bolj, kot je sporo\u010dilo bogato, bolj\u0161e je komuniciranje. Sporo\u010dilo naj bi za vsebovalo \u010dim ve\u010d znakov in drugih komunikacijskih prvin. Sporo\u010dilo, ki se ga ponovi na ve\u010d na\u010dinov, ob uporabi ve\u010djega \u0161tevila kanalov, pomaga prejemniku razumeti pravo vsebino.<\/li>\n<li>Vedno je potrebno vpra\u0161ati za povratno informacijo (feedback) in biti pozoren na to, kako je prejemnik sporo\u010dilo razumel, interpretiral in preoblikoval.<\/li>\n<li>Sporo\u010dilo je potrebno prilagoditi prejemniku. Zato je smiselno, da prejemnika prej osebno spoznate. Iste informacije seveda druga\u010de podajamo strokovnjaku in povsem druga\u010de tistemu, ki podro\u010dja ne pozna. Torej komuniciranje prilagodimo sogovorniku.<\/li>\n<li>Pomemben del u\u010dinkovite komunikacije je tudi opisovanje svojih \u010dustev. Svoja \u010dustva najbolj u\u010dinkovito vpeljemo v komunikacijo tako, da jih poimenujemo, in obenem opi\u0161emo z vedenjem ali pa s prispodobo.<\/li>\n<\/ol>\n<p>\u010ce se postavim na stran govornika, se mi torej zdi klju\u010dno, da najprej sprejmemo odlo\u010ditev, da bomo \u010dim ve\u010d komunicirali in se s tem izogibali konfliktom. Komunikacija je \u0161e posebej nujna, ko se s kom ne strinjamo in to po nepotrebnem &#8220;ti\u0161\u010dimo v sebi&#8221;. Potrebno se je zavedati, da dolo\u010dena oseba verjetno ne ve tega, kaj nas moti, s \u010dim se ne strinjamo, zato je to potrebno re\u0161iti s komunikacijo. Sam sem bil nekaj let nazaj celo v tem ekstremu, da dolo\u010denim osebam, ko sem nekaj obljubil, pa to ni bilo narejeno, enostavno nisem dvigoval telefona, dokler tega nisem naredil. Ampak kmalu sem ugotovil, da to odnos le poslab\u0161uje, ne glede na to, da je bila obljuba po dolo\u010denem \u010dasu izpolnjena. Tako sedaj sku\u0161am vedno stvari razre\u0161iti z jasno komunikacijo. Najslab\u0161e je namre\u010d, \u010de nekdo ne ve, pri \u010dem je.<\/p>\n<p>Ko se odlo\u010dimo, da bomo s komunikacijo izbolj\u0161ali na\u0161e odnose, je pomembno, da jasno, kratko in jedrnato artikuliramo svoje sporo\u010dilo, seveda ob pravem \u010dasu. To lahko privede do drasti\u010dnega izbolj\u0161anja na\u0161ih odnosov.<\/p>\n<p><strong>Sprejemanje sporo\u010dil<br \/>\n<\/strong><br \/>\nSeveda je za dobro komunikacijo poleg u\u010dinkovitega oddajanja sporo\u010dil pomembno tudi u\u010dinkovito prejemanje sporo\u010dil. To temelji na:<\/p>\n<ul>\n<li>Sprotnem podajanju povratne informacije o na\u0161i zaznavi sporo\u010dila ter<\/li>\n<li>sporo\u010danju povratne informacije na na\u010din, ki omogo\u010da razjasnjevanje in nadaljevanje razgovora.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Za u\u010dinkovito sprejemanje sporo\u010dil se je smiselno dr\u017eati naslednjih usmeritev:<\/p>\n<ol>\n<li>Uporaba parafraziranja. To pomeni, da s svojimi besedami ponovimo, kako smo razumeli po\u0161iljatelja sporo\u010dila. Preverjanje razumevanja z lastnimi besedami  je bolj\u0161e kot dobesedna ponovitev. S parafraziranjem posku\u0161amo razumeti sogovornikovo sporo\u010dilo.<\/li>\n<li>Drugi pomemben vidik u\u010dinkovitega sprejemanja sporo\u010dil je, da opi\u0161emo svojo zaznavo sogovornikovih \u010dustev. Najbolj\u0161i stavek, ki nam je v pomo\u010d pri tem je: \u201c\u010ce te prav razumem, ti misli\u0161 (\u010dustvuje\u0161, vidi\u0161 \u2026) \u2026\u201d.<\/li>\n<li>Pri vsem tem je seveda na koncu klju\u010dno, da ugotovimo svojo razlago po\u0161iljateljevega sporo\u010dila in se pogovarjamo z njim, dokler se ne dose\u017ee soglasja o pomenu sporo\u010dila. To pomeni, da je potrebno medsebojno razjasnjevati pomen sporo\u010dila, dokler se s svojim razumevanjem kar najbolj ne pribli\u017eamo tistemu, kar nam je sogovornik dejansko posku\u0161al sporo\u010diti. Seveda to velikokrat pomeni veliko mero vztrajnosti, potrplenja in tolerance.<\/li>\n<\/ol>\n<p>\u010ce grem \u0161e v ko\u017eo prejemnika. Dejstvo je, da v \u017eivljenju veliko ve\u010d govorimo in veliko premalo poslu\u0161amo. To naj bi nakazovalo tudi dejstvo, da <strong>imamo dve u\u0161esi in samo ena usta<\/strong> :) Prvo, kar je smiselno na prejemnikovi strani je to, da se odlo\u010dimo, da bomo ve\u010d poslu\u0161ali in postali odli\u010dni poslu\u0161alci. Ko se to odlo\u010dimo, moramo seveda tudi izvajati.<\/p>\n<p>Drugi pomembni element pri poslu\u0161anju je empatija. S poslu\u0161anjem sogovornika se sku\u0161amo postaviti v njegovo ko\u017eo in dejansko razumeti, kaj nam \u017eeli sporo\u010diti. S tem ve\u010damo skupno ozemlje na zemljevidu in komunikacija je veliko bolj\u0161a. In nazadnje, s parafraziranjem ugotovimo, ali je bilo sporo\u010dilo pravilno sprejeto in \u010de smo eliminirali vse psiholo\u0161ke in semanti\u010dne ovire. S tem lahko mo\u010dno zvi\u0161amo vrednost marsikaterega odnosa, kar pa naj bi pripeljali do bolj zadovoljnega \u017eivljenja.<\/p>\n<p>Glede na to, da je objava nekoliko dalj\u0161a, je tukaj \u0161e slikca, ki je dejansko spro\u017eila nastanek te objave, mene pa danes nasmejala:<\/p>\n<div style=\"text-align: center\"><img loading=\"lazy\" width=\"384\" height=\"457\" src=\"https:\/\/bk-com.razvoj.dev\/files\/image5.jpg\"><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Raziskave so pokazale, da na \u010dlovekovo osebno sre\u010do in zadovoljstvo v veliki meri vpliva kakovost odnosov, tako zasebnih kot poslovnih. Klju\u010d do dobrih odnosov pa je ravno u\u010dinkovita komunikacija. Ron L. Hubbart, je pred leti zapisal, da je \u010dlovek le toliko \u017eiv, kolikor lahko komunicira. Neu\u010dinkovita komunikacija vodi do nesoglasij in konfliktov, kar pa ni\u017ea [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":6599,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false},"categories":[69],"tags":[],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v19.6.1 - https:\/\/yoast.com\/wordpress\/plugins\/seo\/ -->\n<title>U\u010dinkovita komunikacija - Blaz Kos - Performance Coaching<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/www.blazkos.com\/ucinkovita-komunikacija-2\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"U\u010dinkovita komunikacija - Blaz Kos - Performance Coaching\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Raziskave so pokazale, da na \u010dlovekovo osebno sre\u010do in zadovoljstvo v veliki meri vpliva kakovost odnosov, tako zasebnih kot poslovnih. Klju\u010d do dobrih odnosov pa je ravno u\u010dinkovita komunikacija. Ron L. Hubbart, je pred leti zapisal, da je \u010dlovek le toliko \u017eiv, kolikor lahko komunicira. Neu\u010dinkovita komunikacija vodi do nesoglasij in konfliktov, kar pa ni\u017ea [&hellip;]\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/www.blazkos.com\/ucinkovita-komunikacija-2\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Blaz Kos - Performance Coaching\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2007-01-22T21:08:08+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2022-06-17T08:50:36+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/www.blazkos.com\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/letter_U.png\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1200\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"800\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/png\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Bla\u017e Kos\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Bla\u017e Kos\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"12 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/www.blazkos.com\/ucinkovita-komunikacija-2\/\",\"url\":\"https:\/\/www.blazkos.com\/ucinkovita-komunikacija-2\/\",\"name\":\"U\u010dinkovita komunikacija - Blaz Kos - Performance Coaching\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/www.blazkos.com\/#website\"},\"datePublished\":\"2007-01-22T21:08:08+00:00\",\"dateModified\":\"2022-06-17T08:50:36+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/www.blazkos.com\/#\/schema\/person\/5b37616d0e6e55184ba159cd3d3f0285\"},\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/www.blazkos.com\/ucinkovita-komunikacija-2\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/www.blazkos.com\/ucinkovita-komunikacija-2\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/www.blazkos.com\/ucinkovita-komunikacija-2\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"U\u010dinkovita komunikacija\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/www.blazkos.com\/#website\",\"url\":\"https:\/\/www.blazkos.com\/\",\"name\":\"Blaz Kos - Performance Coaching\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/www.blazkos.com\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/www.blazkos.com\/#\/schema\/person\/5b37616d0e6e55184ba159cd3d3f0285\",\"name\":\"Bla\u017e Kos\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\/\/www.blazkos.com\/#\/schema\/person\/image\/\",\"url\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/54d2602bf4593ecfb36722758891fca3?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/54d2602bf4593ecfb36722758891fca3?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Bla\u017e Kos\"},\"sameAs\":[\"https:\/\/www.blazkos.com\"],\"url\":\"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/author\/admin1\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"U\u010dinkovita komunikacija - Blaz Kos - Performance Coaching","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/www.blazkos.com\/ucinkovita-komunikacija-2\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"U\u010dinkovita komunikacija - Blaz Kos - Performance Coaching","og_description":"Raziskave so pokazale, da na \u010dlovekovo osebno sre\u010do in zadovoljstvo v veliki meri vpliva kakovost odnosov, tako zasebnih kot poslovnih. Klju\u010d do dobrih odnosov pa je ravno u\u010dinkovita komunikacija. Ron L. Hubbart, je pred leti zapisal, da je \u010dlovek le toliko \u017eiv, kolikor lahko komunicira. Neu\u010dinkovita komunikacija vodi do nesoglasij in konfliktov, kar pa ni\u017ea [&hellip;]","og_url":"https:\/\/www.blazkos.com\/ucinkovita-komunikacija-2\/","og_site_name":"Blaz Kos - Performance Coaching","article_published_time":"2007-01-22T21:08:08+00:00","article_modified_time":"2022-06-17T08:50:36+00:00","og_image":[{"width":1200,"height":800,"url":"https:\/\/www.blazkos.com\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/letter_U.png","type":"image\/png"}],"author":"Bla\u017e Kos","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Bla\u017e Kos","Est. reading time":"12 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/www.blazkos.com\/ucinkovita-komunikacija-2\/","url":"https:\/\/www.blazkos.com\/ucinkovita-komunikacija-2\/","name":"U\u010dinkovita komunikacija - Blaz Kos - Performance Coaching","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.blazkos.com\/#website"},"datePublished":"2007-01-22T21:08:08+00:00","dateModified":"2022-06-17T08:50:36+00:00","author":{"@id":"https:\/\/www.blazkos.com\/#\/schema\/person\/5b37616d0e6e55184ba159cd3d3f0285"},"breadcrumb":{"@id":"https:\/\/www.blazkos.com\/ucinkovita-komunikacija-2\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/www.blazkos.com\/ucinkovita-komunikacija-2\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/www.blazkos.com\/ucinkovita-komunikacija-2\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"U\u010dinkovita komunikacija"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/www.blazkos.com\/#website","url":"https:\/\/www.blazkos.com\/","name":"Blaz Kos - Performance Coaching","description":"","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/www.blazkos.com\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/www.blazkos.com\/#\/schema\/person\/5b37616d0e6e55184ba159cd3d3f0285","name":"Bla\u017e Kos","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/www.blazkos.com\/#\/schema\/person\/image\/","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/54d2602bf4593ecfb36722758891fca3?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/54d2602bf4593ecfb36722758891fca3?s=96&d=mm&r=g","caption":"Bla\u017e Kos"},"sameAs":["https:\/\/www.blazkos.com"],"url":"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/author\/admin1\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10142"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10142"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10142\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10282,"href":"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10142\/revisions\/10282"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/6599"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10142"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10142"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.blazkos.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10142"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}