Sedem smrtnih grehov

Vsi ljudje imamo veliko »šibkosti«, s katerimi se moramo v življenju soočati oziroma jih slej kot prej skozi dvig ravni zavesti obrniti sebi v prid, obenem pa paziti, da drugi ljudje teh naših šibkosti ne izkoriščajo preveč. Glede na to, da smo ljudje samo ljudje, je teh šibkosti seveda izjemno veliko. Ne glede na širino spektra je uspelo nekje v srednjem veku, mislim da v 6. stoletju enemu izmed papežev katoliške cerkve Gregorju Velikemu vse te šibkosti združiti v tako imenovanih sedem smrtnih grehov. Nekateri mogoče poznate teh sedem največjih človeških šibkosti iz filma Sedem, v katerem je kraljeval Brad Pitt, ali pa ste mogoče vzgojeni v katoliškem duhu in te grehe še toliko bolj poznate.

Ne bomo zavili na področje religije, tokrat je teh sedem smrtnih grehov pomembno iz dveh drugih razlogov. Prvi razlog so tako imenovane impulzne nakupne odločitve, ki velikokrat potekajo podzavestno. Avtorja knjige Karaoke kapitalizem in Ta nori posel trdita, da ljudje kupujemo predvsem zaradi teh naših šibkosti, sploh kadar gre za čustvene odločitve, kaj bomo kupili. Uspešna prodajna zgodba vsakega artikla naj bi temeljila na čustvenem inoviranju, ki na vedno bolj kreativne načine izkorišča naše karakterne slabosti. Tako si poglejmo vsakega izmed grehov nekoliko pobliže ter praktične primere proizvodov in storitev, ki na določen greh aplicirajo to čustveno inoviranje prodajnih zgodb.

Vse se začne pri nečimrnosti. Nečimrnost je greh vseh grehov in v primeru, da imate probleme s tem grehom, je velika verjetnost, da greste direktno v pekel. Nečimrnost imenujemo tudi napuh, pomeni pa, da se počutimo več od drugih, torej da verjamemo, da smo več vredni od katerega koli drugega človeškega bitja na tej zemlji. Sicer to običajno vodi tudi v narcizem, ampak tokrat pri tem grehu resnično govorimo o izvirnem občutku večvrednostnega kompleks. Je pa res, da ta praviloma izhaja iz manjvrednostnega kompleksa. Z vsem tem ni nič narobe, saj življenje ni črno belo in v vsaki dobri stvari je nekaj slabega in tudi obratno. Le priznati to si je blizu nemogočega. Sicer je nečimrnost močno razširjen greh in tako na trgu kraljuje tudi veliko proizvodov in storitev, ki ta greh izkoriščajo. Večajno nam občutek lastne vrednosti. Primeri takih storitev so vsi statusni simboli (»penis extension«), od avtomobilov, dragih oblek, ekskluzivnih elitnih klubov, kartic zgolj za izbrance itn. Vse, kar poudarja to, da naj bi bili več od drugih.

Za nečimrnostjo imamo še šest smrtnih grehov in sicer so trije, ki imajo motiv »korenčka« so neke vrste »pull« grehi ter tri grehe, ki so palica oziroma »push« grehi. Namen vseh je, da nas na nek način motivirajo, da stopimo v akcijo ali ščitijo pred veliko čustveno bolečino. Grehi, ki nas vlečejo k akciji so pohlep, pohota in požrešnost, ostali trije grehi, ki nas potiskajo k akciji so jeza, zavist in lenoba.

Moj prijatelj in pionir visoko tehnološkega podjetništva v Sloveniji Kristjan Pečanac celo trdi, da bolj kot nas okolje priznava v kakršnem koli smislu, večje probleme imamo s pohlepom, pohoto in požrešnostjo ter obratno. Manj kot smo uspešni v delovanju po merilih okolja, bolj nas pestijo zavist do drugih, ki imajo tisto kar si sami želimo, jeza, ker nas določeni konflikti ali frustracije omejujejo za dosego cilja ter lenoba, ker ne želimo iz cone udobja, da se ne bi še bolj opekli. Ostanemo v varnem zavetju. Nečimernost, ki nas pesti vse (bolj kot želimo biti uspešni, več problemov nam povzroča), pa je zgolj predpogoj za delovanje ostalih šest grehov. No, poglejmo si bolj podrobno še preostalih šest grehov, začnimo najprej s tistimi, ki se nam ponujajo v obliki korenčka.

Pohlep je vsem dobro poznan greh in pomeni strastno željo prisvajati si materialne dobrine. Vseeno ima pohlep tudi druge dimenzije, saj so na primer poslovni ljudje res nekoliko bolj pohlepni po denarju, na drugi strani veliko znanstvenikov veliko bolj pesti pohlep po znanju. Torej je pohlepov več oblik in ljudje naravno stremimo k pretiravanju. Zato je življenje tudi izumilo določene mehanizme, s katerimi nas ustavi, kot je na primer pomanjkanje energije, če prekomerno delamo. In pa slabost, bolečina, verjetno celo orgazem. Proizvodi oziroma storitve, ki izkoriščajo pohlep, so nam vsem dobro poznani. Na primer kazino, loterija, mrežni marketing, še to finančno krizo oziroma recesijo je pripeljal pohlep kreativnih finančnikov. Večino ljudem se začnejo svetiti oči, ko zaslutijo, da bi lahko dobili nekaj velikega za nič vložka.

Drugi tak greh je požrešnost, ki je izjemno podoben pohlepu, samo da tukaj govorimo o pretiranemu konzumiranju hrane in pijače. Že podatki o debelosti zahodnih narodov jasno kažejo, kako pogost in razširjen je ta greh. Najbolj pridno ga izkoriščajo močno razširjene restavracije s hitro prehrano in druge podobne restavracije, katerih konkurenčna prednost je količina in hitrost. Najbolj poznana takšna veriga restavracij je McDonald’s in pred leti so imeli reklamo, na kateri sta bila dva hamburgerja, zraven pa napis »Zakaj ima človek dve roki?«. Odkrita vez s požrešnostjo.

V okviru tega greha velja omeniti tudi tako imenovane popožrešnostne storitve. To so vsi izdelki in vse storitve, ki nam obljubljajo, da bomo po letih prenajedanja čez noč postali zopet zdravi, vitki in suhi. Sem lahko štejemo tudi kozmetično industrijo, rekreacijske storitve, prav vse, kar je tudi podlaga za naslednji greh.

Zadnji greh v sklopu korenčkov je pohota – velika želja po zadovoljevanju spolne sle. Ja, res je, tudi pohota spada med smrtne grehe. Mislim, da tukaj ni potrebno veliko dodati. Več kot polovica transakcij na internetu se dogaja na pornografskih straneh. V ameriki vsak dan posnamejo 50 pornografskih filmov. Na pol gole lepotice na vsakem koraku želijo pritegniti pozornost in sprožiti podzavestne odzive, ki ustvarijo določene asociacije in tako dolgoročno vplivajo na določene nakupne odločitve. In še bi lahko naštevali.

Ostali so nam še  trije grehi, ki delujejo na nekoliko drugačen način. Prvi tak greh je zavist, se pravi da nas pesti občutek velikega nezadovoljstva, da nekdo nekaj ima, kar si želimo mi. O zavisti lahko govorimo na dveh ravneh, prva raven je povsem zavedna in ko nekomu nekaj zavidamo, je to seveda znak, da si želimo to tudi sami in da smo do sedaj počeli nekaj narobe in moramo spremeniti določene akcijske in vedenjske vzorce. Ne glede na to, velikokrat pretirana zavist vodi v povsem nerazumna dejanja.

Ima pa zavist še veliko bolj globljo, podzavestno raven. Ste kdaj pomislili, zakaj znane osebnosti nastopajo v reklamah. Na primer nekaj časa nazaj je v reklamah za Gillette britvice nastopal David Beckhaam, za kar mu je podjetje plačalo milijone. Seveda mu niso dali toliko denarja, ker bi ga imeli preveč, vendar ker takšno oglaševanje učinkuje. Razlog leži ravno v zavisti. David Backhym ima lepo telo, veliko kondicije, lepo žensko oziroma lepe ženske, odvisno koga vprašate, potem ima še veliko denarja, je slaven itn. Vse to naj bi bilo vredno zavidanja. Ampak oglas jasno kaže, da se David Backham brije tudi z Gillette brivnikom. In to je lahko naša skupna točka z njim in vsemi dobrotami, ki jih ima. Torej naša podzavest poveže, da če se on brije s tem brivnikom in če se začnemo tudi mi, bomo mogoče čudežno bolj podobni njemu in prišli do vsega, kar je predmet podzavestnega zavidanja. To doživljamo vsi, bolj ali manj na podzavedni ravni. Izjemno koristno je, če se tega zavedamo. Veliko izdelkov hitre potrošnje imajo zvezdnike v svojih oglasih, prav s tem namenom

Zelo podobno na podzavestni ravni deluje tudi jeza. Gre za kratko in močno čustvo, ki povzroča napadalne težnje. Še boljša beseda je mogoče bes. Jeza se običajno pojavi zaradi notranjega konflikta ali zunanje frustracije. Se pravi obstaja neka ovira, ki nam preprečuje, da pridemo do določenega cilja. Namen jeze je, da nas motivira, da zadovoljimo svoje potrebe, najpogosteje gre za primarno raven potreb. O pretirani jezi raje sploh ne bi pisal, ker vsi dobro poznamo uničujoče posledice.

Vendar smo danes v obdobju, ko jeze ne  moramo več tako direktno in enostavno izraziti (hvala Bogu, če že govorimo o grehih). Namreč včasih še v času antike si postal jezen, ker ti je nekdo naredil na primer škodo ali kar koli drugega nebodigatreba, zato si mu prerezal vrat in šel naprej okopavati svojo njivo, če poenostavim. Danes to ni več mogoče, zato je potrebno to jezo izraziti nekako drugače. Odlični produkti in storitve za kompenzacijo so tisti, ko se poistovetimo z nekim drugim likom, pozabimo na realnost in tako sprostimo negativno čustvo. Govorim seveda predvsem o igricah in filmih, ogledu dvobojev in podobno.

Naši možgani slabo ločijo med realnostjo in tem kaj gledamo, zato situacije v filmih tudi vzbudijo v nas določena čustva. Na primer, če je žalostni konec lahko celo jokamo, v realnosti pa je verjetno vsak od akterjev dobil milijone dolarjev. Čemu potem solze, razen zaradi tega, ker smatramo situacijo za resnično, se pravi empatično doživljamo določeno vlogo. In preprosto, ko gremo pogledati Bruce Willisa, kako premaga vse lopove in se zato prikupi lepotici, se s tem poistovetimo in kompenziramo našo jezo. Ali pa recimo strelske igrice, kjer otroci pobijajo z izbranim karakterjem na tisoče vesoljskih bitji. Kompenzacija za jezo in obenem odlična tržna priložnost. Tudi če pozabimo na podzavestne učinke, trgovina z orožjem je eden največjih trgov na svetu. Pogost povod za uporabo orožja je ravno jeza.

Zadnji greh, ki pesti ljudi je še lenoba; ta označuje človeka, ki ne dela rad. Poznamo dve vrsti lenobe in sicer telesno in intelektualno. Ljudje v splošnem želimo varčevati z energijo in iščemo bližnjice, vendar te ne obstajajo. Produktov za eno in drugo vrsto lenobe je tako izjemno veliko. Za fizično lenobo na primer od stola, strojev, avtomobilov, vse kar nam olajša fizični vložek. Tudi počitnice so storitev, ki izkoriščajo lenost človeške narave. Na drugi strani so produkti, ki izkoriščajo intelektualno lenobo, kot so recimo diapozitivi, inštrukcije, telefonski imeniki, vse kar olajšuje miganje naših možganov.

Vsak od teh grehov je odlična priložnost za prodajno zgodbo in tržno uspešnico. Tako da, ko razmišljate o svoji poslovni ideji, razmišljajte tudi katere človeške šibkosti obračate sebi v prid. S tem ni nič narobe, saj kot omenjeno gre za dve plati, grehi so obenem tudi gonilo razvoja družbe in tako prihajamo na višje nivoje, kjer njihova vloga tudi izgublja pomen. Tako kot se iz nemoči rodi moč. In mogoče bomo nekoč v prihodnosti celo prodajali izdelke in storitve na podlagi kreposti ljudi.

Pomembnost razumevanja sedmih smrtnih grehov pa se nahaja še na enem povsem drugem nivoju. Namreč nisem še srečal res uspešne osebe, ki ne bi imela velikega izziva vsaj z enim ali kombinacijo grehov. Vodilni greh predstavlja veliko motivacijo za doseganje določenih ciljev na različnih področjih. To je povsem normalno – človeško in grehi v bistvu sploh niso grehi, temveč človeška narava, ki jo moramo razumeti in šele s tem obvladovati. Zanikanje ne vodi nikamor.

Torej grehi so pomembni del motivacijskega mehanizma človeškega delovanja. Skušajmo narediti nekoliko podrobno analizo zakaj. Na povsem primarni živalski ravni, ki je tudi del človeške narave lahko najdemo nekaj tipičnih vzorcev, katerih namen je preživetje določene vrste. Nekaj takih vzorcev je, da se recimo predstavniki določne vrste borijo med seboj za hrano, ki je osnovno sredstvo, ki omogoča preživetje. Potem večina živali se združujejo v skupine, kar poveča možnosti preživetja. V tem sodelovanju je nato vedno prisotno tudi tekmovanje, ki organizira skupino.

To tekmovanje je v bistvu borba za »alfa samca«, ki je še en tak vzorec. Tisti, ki je najmočnejši v živalskem svetu enostavno pridobi določen status, kateri mu omogoča največjo in najkakovostnejšo širitev lastnih genov med svojo vrsto. Tako je v naravi vsake živali, da se bori za tak posebni status. Ljudje imamo tudi svojo živalsko komponento, ki je ne gre zanikati. Ta vsebuje prav tako borbo po preživetju in potrebo po reprodukciji oziroma širjenju svojih genov. Se je pa s civilizacijo in evolucijo igra močno spremenila, predvsem z razvojem uma.

Tako tekmovanje za alfa samca ni več zgolj na fizičnem nivoju premoči, temveč tudi na drugih nivojih, ki jih določa socialno okolje. Tekmovanje poteka v poslu, umetnosti, športu na mnogih področjih. Kar naenkrat je mnogo disciplin, kjer se nekdo lahko izkaže. Poleg tega je raven reprodukcije dobila povsem drugačno vlogo, z drugimi mehanizmi, ki so že veliko globlje čustvene narave in mogoče celo duhovnega izvora. Seveda govorim poleg o sami privlačnosti, tudi o zaljubljenosti in navezanosti, ki so tri povsem različne kategorije.

Tekma za »alfa samca« je nekako še zmeraj ostala, če upoštevamo, da je človek še vedno zgolj moralna žival. Z razvojem uma, ki je izjemno sofisticiran stroj ni bilo več dovolj zgolj spolna sla in potreba po reprodukciji, ki bo najmočnejšega pripeljala do alfa samca. Človek je potreboval druge motivacijske mehanizme, ki ga ženejo po tem, da se dandanes v mnogih disciplinah dokazuje in dosega rezultate, s katerimi očara nasprotni spol. Grehi so odlični mehanizem, ki žene človeka k tako privlačni izjemnosti. Eden izmed grehov je še direktno povezan z reprodukcijskim mehanizmom (pohota), vendar predvsem zaradi užitka, ne same reprodukcije.

Seveda pa stvari na srečo niso več tako primitivne. Človek poleg živalske komponente postaja tudi vse bolj čustveno oziroma bolje rečeno empatično ter duhovno bitje, kjer ta živalska komponenta začenja izgubljati svoj pomen. To je seveda odvisno od ravni zavesti posameznika, nenazdanje pa tudi kolektivnih zavesti, ki vladajo v določenih skupinah.

Verjetno je res, da so najbolj poduhovljeni ljudje tega sveta, od Jezusa Kristusa (če to strogo ločimo od cerkve kot inštitucije), Siddharte Gothame in mnogi drugi razvili toliko pozitivnih vrlin, da so izkoreninili to živalsko-človeško komponento in postali duhovna bitja. To so vrline, kot so na primer ponižnost, zmernost, hvaležnost in podobno. Če pogledamo v krščansko doktrino prav tako sedmim smrtnim grehom nasproti stoji sedem kreposti, med katerimi so tri Božje kreposti in sicer vera, ljubezen, upanje in štiri glavne kreposti, ki so razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost. Seveda če strogo ločimo vero, vrline in inštitucije, so to izjemno modre usmeritve. Torej veliki mojstri življenja so s svojim delovanjem pokazali, da se generalno lahko postavimo nad človeške šibkosti in postanemo čista ljubezen. Vsak na svoj način. Zavidanja/Upanja vreden dosežek.

Sedaj se takoj pojavi še vprašanje, ali je lahko človek uspešen na življenjskih področjih (razen očitno duhovnem), ne da bi jasno izražal svoje grehe. Kot omenjeno namreč vsi uspešni ljudje imajo močno izpostavljene določene grehe. Na primer skoraj ga ni podjetnika, ki ga ne bi dajalo vsaj malo nečimrnosti in da bi bil prepričan, da zna v svoji panogi narediti stvari boljše od drugih. Donalda Trumpa poleg tega zagotovo muči tudi pohlep in pohota. Srečal sem mnogo uspešnih znanstvenikov, še posebno računalniških strokovnjakov, ki so nekoliko leni. V smislu, da na primer če morajo nekje narediti dva klika z miško, bodo raje cel teden programirali aplikacijo, da bodo potem lahko kliknili samo enkrat. Tako je lenoba lahko tudi veliko gonilo napredka celotnega sveta.

Problematičnost teh grehov se pojavi predvsem v trenutku, ko z dvigom zavesti ne začenjamo bolj in bolj obvladovati grehe, vendar nas bolj in bolj obvladujejo. Pri vseh pridemo slej kot prej do stanja, ki ponazarja beg pred samim seboj. Napuh, kot že omenjeno najpogosteje izvira iz občutkov manjvrednosti. Namesto bližine in ljubezni vlada obvladovanje in dokazovanje ter prisotnost mask ljubezni. Pretiran pohlep je pogosto kompenzacija za kakovost odnosov ali potrebe po varnosti, čeprav se prava varnost skriva v notranjih virih in razvijanju talentov. Požrešnosti kot kompenzacije za negativna čustvena izkustva niti ne bi omenjal.

Pohota lahko postane problem, zopet predvsem ko govorimo o begu pred samim seboj in nima nobenega drugega namena kot polnjenje lastne vrednosti ali kaj podobnega. Močna jeza nastane zunaj zavesti ter nam močno omeji pogled in v svojem grobem delovanju običajno izgubimo občutek za okolico in obenem tudi izgubimo stik sami s seboj. Dokazano je, da je pogost vzrok jeze predvsem strah. Zavist kaže na to, da moramo začeti delovati v določeni smeri in to negativno čustvo nam zagotovo ovira kakovostne stike, predvsem z ljudmi, ki jim zavidamo. Vendar z negativnimi čustvi do drugih škodimo predvsem sami sebi (in svojemu zdravju). In lenoba je lahko problematična v obeh ekstremih, tako v pretiranem deloholizmu, ki lahko vodi do izgorelosti, kot lenobi, ki nas večino življenja ohranja na enaki stopnji razvitosti.

Kljub vsemu pa življenje je pot in ne cilj in noben na tem svetu se ni rodil razsvetljen, vendar je to dosegel z veliko truda in vlaganja. Poti, kako to razsvetljenost lahko dosežeš je verjetno veliko, oziroma še bolje rečeno, vsak ima svojo, lastno, povsem individualno. To je  lahko posel, šport ali meditiranje v gozdu. Se pravi namen naših talentov in možnosti velikih dosežkov ni več, da zgolj očaramo nasprotni spol in razširimo svoje gene, vendar da izpolnimo svoje življenjsko poslanstvo in pozitivno prispevamo k svetu in njegovemu razvoju. Talenti so nam dani, da jih izkoristimo do največje možne mere, ob tem osebnostno zrastemo, dvignemo raven zavesti in se samoaktualiziramo. Ob vsem tem tudi prispevamo svetu, da postane boljši prostor za vse nas in za vse, ki bodo še imeli možnost (ponovnega) izkustva življenja.

Pri tem tudi ne smemo razmišljati o ali/ali vendar o in. Vedno bomo imeli probleme z grehi, ne glede na to, kako hitro in dobro se osebnostno razvijamo. Tudi Jezus Kristus naj bi nekoč v jezi razmetal trgovsko blago s polic v templju. Zatiranje grehov vodi samo v neverjetno krute in gnusne izbruhe, kot so recimo pedofilija med duhovniki, poboji v šolah in podobno. Pomembno je, da začenjamo razumeti svojo naravo in jo tudi obvladovati. Ali čustva in nagoni obvladajo nas, z razumevanjem jih lahko začnemo obvladovati sami. In vedno bolj ko obvladujemo svojo človeško naravo, vedno bolj ko se samoaktualiziramo, vedno bolj ko izpolnjujemo svoje življenjsko poslanstvo, četudi se mogoče tega sploh ne zavedamo, bolj postajamo duhovna bitja z višjo ravnjo zavesti. Kot že velikokrat napisano, bi k takšnemu cilju moral stremeti vsak izmed nas. Nekdo lahko tak cilj doseže skozi šport, drugi skozi meditacijo tretji s poslom in gradnjo podjetji. In še enkrat, gre za pot in ne enkratni cilj, kar pomeni, da je to tudi veliko lažje napisati, kot živeti. Vse to namreč zahteva razvoj in neprestano krepitev vrlin, pri čemer se dnevno popravljamo, opominjamo, discipliniramo in zopet naravnamo v pravo smer, da bo naše življenje čim bolj izpopolnjeno.

Kot zanimivost naj za konec omenim še to, da Vatikan opozarja dejstvo problema sodobnega sveta in sicer, da so smrtni grehi prešli iz individualnih še na družbeno razsežnost. Tako so dodali še novih sedem grehov sodobne družbe, ki so uničevanje in onesnaževanje okolja, prekomerno bogatenje, ki povzroča bedo in siromaštvo, pedofilija, splav, znanstveni poskusi na ljudeh, manipuliranje z genskimi zapisi, genetične spremembe ter uporaba in preprodaja drog. No, očitno ne drži povsem, da je poleg akademskega sveta, edina manj prilagodljiva inštitucija na svetu le še katoliška cerkev.