Resnične slabosti tveganega kapitala

Obstaja veliko mitov o tveganem kapitalu, ki krožijo med podjetniki. Te miti so nastali še v obdobjih, ko so se investitorji tveganega kapitala intenzivno učili, panoga pa se je šele dodobra razvijala. Danes je takšnih scenarijev, ki jih opisujejo miti (kraja ideja, prevzem podjetja ipd.) izjemno malo. To pa še ne pomeni, da tvegani kapital nima svojih slabosti. Ima jih, tako kot vsaka stvar v življenju. Poglejmo si nekatere največje slabosti tveganega kapitala.

Čas trajanja investicijskega procesa

Prva in največja slabost je gotovo čas pridobivanja lastniških virov financiranja, ki lahko traja od nekaj mesecev pa tudi do enega leta. Vsak investitor ima določene svoje postopke in procese, skozi katere izvaja selekcijo, spoznava podjetnika, naredi skrbni pregled podjetja, uskladi vizijo in strategijo rasti s podjetnikom itn.

Najprej običajno podjetnik pošlje materiale investitorju. Te čakajo do internega investicijskega sestanka (brez podjetnika), če so seveda primerni, kjer se obravnava investicijske predloge. Običajno sestanki investicijskega tima zaradi potovanj in drugih obveznosti niso vsak teden in tako začne počasi čas minevati. Nobena investicijska dokumentacija ni popolna in podjetnik mora pripraviti ustrezne dopolnitve. Naslednji korak je osebna predstavitev, kjer si investitorji ustvarijo prvo mnenje o podjetniku. Če je to skladno z njihovimi pričakovanji, potem sledi obisk firme, pogovor z dobavitelji, kupci ipd. Ko si investitor izdela jasno sliko o podjetju, je naslednji korak skupno usklajevanje vizije in strategije. Skozi proces investitor dodobra spozna podjetnika, prav tako pa, če obstaja ustrezna kemija, enaka vizija in podobno. Potem sledijo še pogajanja, usklajevanje pogojev, priprava pravnih dokumentov ipd.

Pri vsaki investiciji minevajo tako tedni in kaj hitro lahko preštejemo nekaj mesecev. Zato je nujno, da se podjetnik, ki išče tvegani kapital pripravi, da bo čas do investicije trajal bistveno več, kot si predstavlja, prav tako bo moral alocirati dobršen del svojega časa za pridobivanje investicije. To je zagotovo velik vložek, na katerega mora podjetnik računati.

Majhna verjetnost uspeha

Druga slabost je gotovo ta, da mora podjetnik v pridobivanje investicije vložiti veliko energije in časa (razen nekaj srečnežev), na koncu pa obstaja majhna verjetnost, da bo podjetnik dejansko pridobil sredstva. Namreč na približno sto pregledanih podjetij se investira v eno do dve. Verjetnost uspeha je tako izjemno majhna.

Čas, ki ga podjetnik porabi za iskanje investicije je tako lahko celo vržen stran. Namesto tega bi podjetnik lahko raje iskal stranke in se posvečal rasti podjetja. Zato je izjemno pomembno za podjetnika, da izkoristi maksimalno od investitorja v fazi investicijskega procesa. Investitor bo tak pristop izjemno spoštoval. To pomeni, pridobiti od investitorja čim več uporabnih informacij, znanj, kontaktov in drugih stvari, ki bodo koristile podjetju, če ne pride do investicije. Zelo naduto bi bilo od podjetnika, če smatra, da mnenje investitorja ni pomembno; če tako misli, bolje da investicije sploh ne išče, ali pa jo ne išče pri pravih investitorjih.

Pravi podjetniki se prav tako zavedajo dejstva, da če ne poskusiš, sploh nimaš možnosti. Energija začetnega vložka pa ni tako velika. Pridobitev prvih povratnih informacij ne zahteva veliko truda.

Cena kapitala

Tretja slabost tveganega kapitala je zagotovo njegova cena. Lastništvo je najdražja oblika plačila za dodatni denar, ki ga potrebuje podjetje. Vendar je zaradi velikega tveganja in majhne likvidnosti zahtevan donos pač toliko večji, skladno s pravili investiranja.

Tukaj je ključna nekoliko drugačna perspektiva. Če podjetje ne potrebuje tveganega kapitala in lahko rase organsko, je to več kot super. Za mnoga podjetja pa to ni mogoče, drugih zunanjih virov pa pač ni na voljo, sploh ne takih, kjer ne bi podjetnik zastavili celotnega svojega premoženja.

Tvegani kapital je tako za marsikoga vstopnica, da lahko začne resno tekmovati v svetu podjetništva. Če je pač nekdo pripravljen tvegati, ko nihče drug ni, si ta resnično zasluži toliko večji donos. Sploh, če je investitor dodajal tudi druge vrednosti. Tako je cena denarja lahko kaj hitro razumljiva. Vseeno pa je seveda naloga vsakega podjetnika, da skuša dobiti ustrezno obliko investicije pri čim boljših pogojih.

Največja napaka, ki jo lahko naredi podjetnik pa je, če dobi občutek, da ima investitor preveč in izhaja iz situacije, ko je podjetje enkrat uspešno. Podjetnik se mora vedno vprašati, kje je bil, ko je investicijo prejel.