Propadi hitro

Serijo skrajno realističnih, mogoče celo pesimističnih člankov o podjetništvu, od najpogostejših razlogov zakaj podjetja propadajo, slabosti podjetništva, nujnosti znižanja tveganja, velike mere negotovosti, fatalnosti napačnih predpostavk, kritičnih tveganjih in Murphyju ter to da v podjetništvu ni čudežev lahko strnemo in zaključimo še v tem, da je pomembno pravilo podjetništva propadi hitro. Takoj za odgovorom “da”, je “hitri ne”, vse ostalo je trpinčenje v negotovosti. Seveda to ne pomeni, da se tudi podjetništvo ne giblje v ciklih, vendar tukaj govorimo o tem, ali bo podjem vzletel ali ne. Vzlet pa je vedno najtežji.

Dejstvo je, da okoli 8 ali celo 9 od 10 podjetij v prvih 5 letih propade. Pričakovana življenjska doba podjetij je okoli 12 let, pri čemer je največ fluktuacije ravno pri malo in srednje velikih podjetij. Majhna verjetnost je, da v podjetništvu uspemo v prvo. Po vsakem padcu se je potrebno pobrati znova in znova. Seveda ta padce Evropejci dojemamo veliko bolj drastično kot Američani. Neuspeh je pač integralni del uspeha. Je pa težko, ko zunanji strokovni »svetovalci« dobijo svojih 5 minut in lahko izrečejo slavni stavek, saj sem ti rekel, čeprav samo niso nikoli poskusili.

Zaradi majhne verjetnosti uspeha posameznega podjema velja pravilo propadi hitro. Drugo, kot omenjeno, takoj za »da« je »hitri ne«. Zakaj? Zato, ker prihranimo izjemno veliko denarja in časa. Če ima naša poslovna ideja preveč napačnih predpostavk, da bi lahko uspeli, je enostavno mogoče boljše, da se lotimo česa drugega. Kot pravi pregovor, če jahaš mrtvega konja, je mogoče čas, da ga razjahaš.

Na takšnem pristopu tudi temelji praktično podjetništvo, se pravi, da ne delujemo na podlagi pričakovanega donosa, temveč na podlagi sprejemljive izgube. Pričakovani donos pomeni, da napišemo načrt, koliko sredstev potrebujemo, da kupimo vse, kar naj bi lahko zagotovilo donos, če imamo slučajno prav, sprejemljiva izguba pa pomeni, da gremo v akcijo in delujemo na podlagi tega kar imamo in si tudi lahko privoščimo izgubiti. Pri slednjem lahko zelo hitro ugotovimo, da delujemo na napačnih predpostavkah, pri vzročnem pristopu pa lahko zapravimo na desetine tisoče evrov.

Seveda pa je pri tem prava umetnost oceniti, kdaj življenje od nas zahteva vztrajnost, prilagajanje, premagovanje ovir in uresničevanje svoje vizije, kdaj pa stvari v bistvu v resnici sploh ne gredo več naprej in bi bilo mogoče bistveno boljše, da se lotimo česa drugega.

Dobri podjetniki imajo običajno sistem. Toliko denarja in toliko časa sem pripravljen vložiti v ta podjem in če dosežemo to in to, gremo naprej. Realno ocenijo, do kam so prišli in kolikšen je potencial. Drugi podjetniki, pa tudi teh je veliko, gredo velikokrat do konca. Mrtvega konja sploh ne razjahajo. Ko enostavno zmanjka vseh virov, od energije, denarja ipd. šele odnehajo. Vmes skušajo spremeniti strategijo, se prilagoditi in postaviti novo vizijo. Tretji podjetniki pa v resnici sploh nikoli ne začnejo, kot bi morali in stojijo na mrtvi točki.

Ne glede na strategijo je izjemno pomembno to, da če že ne uspemo s svojo idejo, ne uspemo čim prej. Vsako podjetje zahteva veliko časa, da se postavijo temelji, saj je najtežje začeti nekaj novega, prav tako pa zahteva veliko časa. Običajno pa ne časa, ne denarja pri začetku podjetja nimamo veliko. Zato prej, ko ocenimo, da je čas, da se lotimo nekaj drugega, več lahko prihranimo.

Vse to lahko povežemo v neko premico podjetnikovega življenja. Če neka ideja ne deluje, to ne pomeni, da smo propadli in da se moramo ustaviti. Iz vsakega neuspeha običajno vidimo mnogo novih poslovnih idej in potreb na trgu. Tako da lahko svojo idejo prilagodimo, ali pa se s podobno tehnologijo lotimo mogoče čisto nekaj drugega.

Eden neuspeh je samo začasno stanje. Enako kot je to, da smo brez denarja samo začasno stanje, revščina pa je lahko stanje duha. Če razjahamo mrtvega konja, še ne pomeni, da ne moremo zajahati novega konja. Seveda govorimo o trendu, potrebi na trgu ali o nečem, kar nas požene kr realizaciji naše vizije.

Glavno sporočilo tega članka je, da poslušajte svojo intuicijo ali je čas, da zamenjate svojega »konja« ali življenje od vas pričakuje, da še vztrajate. Če se dovolj poznate, če se znate prisluhniti, boste tudi našli prvi odgovor. V primeru, da ocenite, da je čas za novo poslovno idejo oziroma prilagoditev, pa vam ne sme biti težko, da si priznate napačne predpostavke. Povsem človeško je, da se motimo.

Največja napaka, ki jo lahko naredimo pa je, da gremo z glavo skozi zid pri tem, da si ne priznamo napačnih predpostavk. Vzrok za to je lahko tudi zaljubljenost v svojo idejo. Vidimo, da ne gre, pa trošimo več in več denarja, več in več energije in časa ter ne pridemo nikamor. Merilo je povsem enostavno, to je koliko strank imate in lahko tudi koliko vam plačujejo. Glede na vrsto posla je seveda lahko še mnogo drugih indikatorjev, ki lahko kažejo na uspešnost našega poslovanja.

Če zadeve na gredo, imamo lahko dva potencialna problema. Ali ne ustvarjamo dovolj vrednosti ali vrednost, ki bi nam jo priznali ljudje ali pa ne znamo te vrednosti ustrezno dostaviti, kar vključuje komunikacijo, poslovni model ipd. Pri ustvarjanju in dostavljanju vrednosti, kar je bistvo ustvarjalnega podjetništva, smo lahko seveda prilagodljivi in model spreminjamo, ampak mogoče enostavno ne najdemo pravega modela.

Čeprav ni čudežev na obzorju, stvari, ki se ne premikajo, jim mogoče enostavno ni usojeno, da se zgodijo. Mogoče še ni čas, mogoče smo prepozni, mogoče ne najdemo pravega modela, mogoče enostavno ne znamo. Ko to ocenimo, je resnično čas, da se lotimo nečesa drugega, ali nove ideje, skozi katero zasijejo vsi naši talenti. Še enkrat, je pa lahko prava umetnost, kdaj življenje od nas zahteva, da vztrajamo, kdaj pa je čas za kaj novega, še posebno če ne znamo poslušati sebe. Mogoče je edino pravo merilo, koliko se premikamo glede na naš napor in vložek. Če stojimo na mestu, je mogoče čas, da se lotimo česa drugega. Čim prej, s čim manj zgube.

Za konec naj omenim to, da ni smisel vseh teh objav, da bi skušal koga odvrniti od podjetništva. Skušam biti zgolj realist. Vsaka stvar na svetu ima svoje prednosti in svoje slabosti. Tukaj podjetništvo ni nobena izjema. Tako kot velikokrat in z veseljem pišem o prednostih podjetništva in ga opevam, je nujno potrebno in edino prav, da se izpostavijo tudi slabosti. Seveda na koncu prednosti pretehtajo vse slabosti, vendar pa gre za pomembna spoznanja, ki lahko marsikomu prihranijo sive lase. Tako da, podjetništvo je vsekakor zakon, nujno potrebno pa je, da se pripravimo tudi na vse slabosti in z vztrajnostjo na koncu zmagamo.