Prebojniki – zgodba o uspehu

Knjiga Prebojniki (Outliers), ki jo je napisal znani svetovni mislec Malcolm Gladwell, v tem berilu raziskuje tematiko, do katere mere je uspeh posameznika odvisen zgolj od osebe same ter na drugi strani do katere mere bi lahko ta uspeh pripisali določenim specifičnim zunanjim značilnostim okolja. Z drugimi besedami, ali je uspeh res odvisen zgolj od nas samih, ali so uspešni ljudje v resnici »produkt« okolja in so se zgolj znašli v okoliščinah, ki so jih znali dodobra izkoristiti. Če je slednje res, se pojavi še vprašanje, do kakšne mere je uspeh odvisen od individuma in do katere mere od teh zunanjih okoliščin. In seveda od katerih okoliščin.

Malcolm Gladwell v Prebojnikih skozi več filmsko naslikanih zgodbic skuša potrditi svojo tezo, da uspeh po principu »od reveža do bogataša« zgolj na podlagi lastnega trdega dela, kot veliko krat lahko zasledimo v medijih, v splošnem ne obstaja. Sicer je veliko na ravni posameznika, ali bo uspel ali ne, vendar uspešni ljudje ne uspejo zgolj sami. Prebojniki so produkt točno določenih okoliščin in situacij. Prebojniki imajo vedno pomoč s strani okolja, kjer se razvijajo. Kdaj se je nekdo rodil, kje se je rodil, kaj so počeli starši ter v kakšnih okoliščinah je odraščal, vse to ima pomembno vlogo, kako uspešen bo ta posameznik v svetu.

Glavni zunanji faktorji, ki vplivajo na to, ali bomo postali prebojnik ali ne so:

  • Družbeni sistem, ki nas lahko ustvari ali ubije: Na primer nepravičen izbor mladih športnikov (hokejistov v ZDA) v posamezni generaciji, kjer imajo tisti, ki so rojeni na začetku leta neprimerno prednost pred tistimi, ki so rojeni na koncu leta. Mlajši kot smo, bolj je pomemben vsak mesec v razvoju. Tako je največ hokejistov v ZDA rojenih na začetku leta.
  • Primarna socializacija oziroma družina, ki bistveno vpliva na razvoj naših talentov, naš psihološki kapital, način vedenja, socialni kapital itn. Otroci izhajajoči iz bogatih družin imajo običajno velike prednosti pred ostalimi otroci.
  • Tržni trendi, ki so nam lahko v prid ali nas zavirajo. Večina prebojnikov, ki so uspeli iz nič so uspeli zajahati določene trende, kot je bila na primer industrijska revolucija ali informacijska revolucija.
  • Specifične situacije, ki nam omogočajo razvoj določenih prednosti, na primer da imamo boljši dostop do določenih tehnologij v določenem času, znanja, dobimo mentorje, ki delujejo kot vzvod uspeha itn. Vse situacije, ki nam podarijo določeno prednost.
  • Potem so tukaj še demografski trendi, se pravi kdaj smo bili rojeni, sekundarna socializacija, celotna naša družba, partner, država v kateri živimo in s tem tudi kulturna zapuščina, ki smo jo dobili od svojih prednikov ali okolja. Vsi te vzorci ali enkratne situacije imajo pomemben vpliv na to, kako bomo uspeli.

Poglejmo si nekaj bolj nadzornih primerov zgoraj navedenih faktorjev oziroma ključnih misli iz knjige:

Pravilo 10.000 ur. Uspeh je talent plus dobra priprava. Vendar bolj podrobno, kot psihologi preučujejo uspeh, bolj ugotavljajo, da ima veliko večjo vlogo sama priprava, kot pa sam talent. Raziskave kažejo, da je na primer med glasbeniki skoraj nemogoče najti osebo, ki bi bila talentirana in uspešna, pri tem da ne bi skoraj nič vadila. Prav tako na drugi strani skoraj ni moč najti osebe, ki bi dolgoročno predano in osredotočeno vadila ter na koncu ne bi dosegla vsaj neko mero uspeha. V končnem rezultatu, kar resnično loči genialne izvajalce od ostalih je obseg trdega dela, ki ga geniji vložijo na določeno področje. In geniji delajo veliko, veliko bolj trdo.

Pravilo skozi palec pravi, da moramo predano in osredotočeno posvetiti nekemu področju vsaj 10.000 ur, da bomo postali mojster tega področja. Skoraj ga ni genija na nobenem področju, ki ne bi za svojo genialnost porabil toliko ur vaje in trdega dela, od Mozarta, Einsteina itn. To številu ur je enako desetim letom vsakodnevnega predanega in osredotočenega celodnevnega dela. To je eden izmed delov formule o uspehu.

Sedaj se pojavi vprašanje, kako je to povezano z okoljem. Dejstvo je, da je skoraj nemogoče doseči navedeno število ur, potem ko stopiš v zgodnjo odraslo dobo (ljubezen, služba, družina itn.). To se pravi, da v najboljši situaciji potrebuješ starše, ki te podpirajo v določeni dejavnosti že od malih nog. Najpogostejši način, kako prebojniki dosežejo to število ur je, da so že od malih nog vpisani v neke vrste posebni program, kjer se lahko predano in osredotočeno posvetijo enemu delu. Na drugi strani, če se rodimo v revni družini in moramo zraven služiti še denar za preživetje, enostavno ne bomo imeli časa, da dosežemo to število ur.

Izpopolnjujoče delo. Ko govorimo o desetletnem predanem in trdem delu, velja omeniti še to, da običajno dosežemo tako veliko število ur zgolj, če počnemo nekaj, kar nas veseli in izpopolnjuje. Trdo delo je življenjska ječa samo če nas ne izpopolnjuje. Da nas delo izpopolnjuje, potrebujemo določeno stopnjo avtonomije, kompleksnosti in povezave med našim trudom ter nagrado.

Trendi. Za prebojnike so pomembni tako trendi na trgu, kot na primer tudi demografski trendi. Rojeni v določenih letih imajo neprimerno prednost, da izkoristijo nekatere trende. Sploh, ko preidemo iz evolucije do revolucije. To pomeni, da smo ob pravem času, na pravem mestu, s pravimi veščinami.

Moč trendov, ki ustvarjajo prebojnike lahko jasno vidimo vsaj na dva načina. Prvič, večina ljudi, ki so dejansko uspeli iz nič, so običajno zajahali določene trende, kar je predstavljalo katalizator njihovega uspeha. Želja in trdo delo nista bila dovolj, potrebovali so še pospešek s strani okolja. Trendi so eden izmed takšnih pospeškov. Brez trenda ni uspeha »od reveža do bogataša«.

Na drugi strani lahko vidimo moč trendov, če pogledamo najbogatejše ljudi na svetu ali v določenih panogah. Trenutno veliko najbogatejših zemljanov izhaja iz informacijske tehnologije, ker smo pred kratkim doživeli s to tehnologijo novo revolucijo. In večina ultra bogatašev iz te panoge je bilo rojenih nekje okoli leta 1955. Večina teh je bilo na pravem mestu ob pravem času, s pravo vizijo in željo po uspehu. Imeli do dostop do določenega znanja, ki ga drugi enostavno niso imeli. Leto rojstva in lestvice najbogatejših na določenem območju imajo vedno določene vzorce.

Tukaj se seveda pojavi vprašanje, do kakšne mere trende lahko sami ustvarjamo.

Velikokrat se tudi zgodi, da prebojniki razvijajo določeno znanje ali veščino, ki najprej nima posebne vrednosti in deluje to vlaganje oziroma znanje kot velika šibkost. Potem se okolje naenkrat obrne in njihovo znanje postane neprecenljivo. Seveda, kar prej ni bilo pomembno, je tudi redko, ker se malo ljudi s tem ukvarja.

Inteligenčni kvocient in uspeh. Raziskave so pokazale, da višina IQ vpliva le do neke mere na potencial za uspeh posameznika, oziroma če imamo določeno stopnjo inteligence, ki naj bi bila 120, dodatne IQ točke ne vplivajo bistveno na naš potencial za uspeh. Torej nekdo, ki ima IQ 130 ima iz vidika inteligence enake možnosti, da dobi Nobelovo nagrado, kot nekdo, ki ima IQ 180. Tako kot mora biti izjemen igralec košarke le dovolj velik, ni pa nujno, da je največji.

Na drugi strani pa imamo dve drugi vrsti inteligence, ki sta prav tako ključne za uspeh posameznika. Najprej je tukaj domišljija in s tem zmožnost kreativnosti. Potem pa pride še praktična inteligenca, ki je sposobnost, da vemo kaj, kdaj, komu in na kakšen način nekaj predstaviti ali reči, da bomo dosegli največji efekt. Gre za veščino, ki ti pomaga pravilno oceniti določeno situacijo in dobiti ven iz te situacije, tisto kar si želimo. Brez teh dveh inteligenc težko uspemo, ne glede na to, kakšen inteligenčni kvocient imamo.

Bogati in revni starši. Praktične inteligence se običajno naučimo od staršev. Raziskave so pokazale, da imajo otroci iz bogatih družin običajno veliko večjo mero praktične inteligence, to pa izvira iz načina vzgoje. Namreč bogati starši so običajno aktivno vključeni v prosti čas njihovih otrok, skupaj počnejo različne aktivnosti, od ogledov muzejev, branja knjig, pogovarjanja itn. Prav tako ne pričakujejo od svojih otrok, da zgolj izpolnjujejo ukaze, temveč da se z njimi pogovarjajo, pogajajo in v celoti zavzamejo svoje stališče.

Na drugi strani otroci revnih staršev običajno prosti čas preživljajo sami, na igrišču, z vrstniki itn. Tako so te otroci običajno tudi bolj ubogljivi, znajo zapolniti svoj čas in so bolj neodvisni. Lahko imajo tudi lepo otroštvo. Vendar je na drugi strani ta (prosti) čas, tisti čas, kjer otroci bogatih otrok dobijo neprimerno prednost pred ostalimi. Raziskave so pokazale, da imajo na koncu šolskega leta v prvih letih šolanja otroci na koncu približno enako znanje. Razlike pa se večajo na začetku vsakega naslednjega leta, ker se starši bogatih otrok na drugače način in veliko bolj aktivno ukvarjajo s svojimi otroci med počitnicami.

Pomembno dejstvo je, da ima naše družinsko ozadje dejansko velik vpliv na to, do katere mere bomo uspeli (če vzamemo dve osebi, ki bosta enako trdo delali), saj v povprečju otroci bogatih otrok pridobijo drugačne vedenjske vzorce, se na drugačen način cenijo in imajo s tem drugačen psihološki kapital, pridobijo pomembne prednosti na ravni znanja, ne gre pa zanemariti tudi družinskih povezav ter drugih prednosti, ki jih ima posameznik izhajajoč iz bogate družine.

Torej na koncu avto zaključi, da gre pri prebojnikih za posameznike ali skupnosti, ki so jim bile dane posebne priložnosti s strani okolja, ki pa so jih seveda znali opaziti, izkoristiti in trdo delati za to dano priložnost. Vendar končni uspeh prebojnika ni bil zgolj plod njihovega trdega dela, temveč tudi produkt okolja, v katerem so odraščali. Kot bi rekel Bill Gates, »imel sem srečo«.

Moje mnenje. Uspeh je definitivno rezultat skupka vseh prednosti, ki jih imamo. Te prednosti lahko izhajajo iz individualne ravni, ali nastanejo na ravni okolja.

Na celotno zadevo gledam tako, kot gledajo investitorji na določen podjetniški projekt. Dober tim (posameznik), je zavarovanje spodnje meje. To pomeni, da bo dober tim vedno našel način, kako uspeti vsaj do neke mere. Trdo delo vedno pripelje do nekih rezultatov, res pa je vprašanje, kako veliki so te rezultati. Tako pridemo od trdega dela še do pametnega dela – to pa je model, kot celotno sliko.

Model, ki v svojem bistvu vsekakor vključuje tudi zunanje okoliščine, je odprtost zgornje meje. Ta definira, kako hitro in do katere mere bomo lahko uspeli, glede na izhodišče, ki ga imamo. Z drugimi besedami, oba revež in bogataš imata na voljo 24 ur, razlika je le, kako izkoristita svoj čas. Tudi izjemo uspešni podjetnik in povprečni podjetnik imata na voljo 24 ur časa. Vprašanje je, katera panoga je bila izbrana, kakšen je model poslovanja itn.

Sedaj prenesimo to na raven posameznika. Nič nam ne pomaga, če se pritožujemo, da nismo z bogate družine, smo rojeni v majhni državi, smo zamudili svojo priložnost itn. Vsak, ki upošteva osem faktorjev uspeha, zagotovo doživi določeno mero uspešnosti. Ni nujno, da postane prebojnik, lahko je pa zelo uspešen. Sploh, če je zadovoljen s svojim življenjem.

Po drugi strani imajo nekateri res prednosti, glede na okolje, kjer so se znašli. Vedno se najde nekdo, ki ima večjo vsoto vseh zbranih prednosti, vendar se vedno najde tudi nekdo, ki je na veliko slabšem kot smo mi. Nekateri dobijo izjemno priložnost, pa je nikoli ne izkoristijo. Drugi pač začnejo tekmo daleč zadaj pred povprečjem. Vendar obremenjevati se s tem več kot očitno ne vodi nikamor (čeprav je včasih dobro malo »pojambrati«, sploh ker je to naš nacionalni šport).

Izhodišče nam je dano, kakršno nam je dano, sedaj je na nas, da skušamo iz tega izhodišča narediti čim več – da bomo srečni, uspešni ter doživeli samoaktualizacijo. Obenem imamo vedno lahko v mislih, da so ljudje, ki imajo še slabše izhodišče kot mi. Če imate streho nad glavo ter jeste redne obroke in osnovno šolo, imate boljše izhodišče kot vsaj 3 milijarde ljudi, kar pomeni, da lahko s svojim delovanjem drugim izboljšate izhodišče. Tako bo nekdo mogoče nekoč izboljšal izhodišče vam.

Vsekakor velja tudi razmisliti v okviru osebnostne SWOT analize, kako okolje vpliva na naš uspeh. Bi bilo mogoče bolj smiselno, da počnemo druge stvari, na drugačen način. So nam mogoče kje odprta okna priložnosti, ki jih ne vidimo, ali mogoče jahamo mrtvega konja, pa bi ga bilo smiselno razjahati. Ugotovitve knjige nas morajo nujno pripeljati do spoznanja, da trdo delo za uspeh ni dovolj, vendar je izjemno pomembno tudi pametno delo.

Ne glede na vse, pa lahko kadarkoli začnete vlagati na katero koli področje svoje ure. Slej kot prej, pa čeprav skozi leta ali desetletja, lahko pridemo do številke 10.000, ne glede na izhodišče, ki nam je bilo dano. Tako uspeh čez noč pride po več letih/desetletju trdega dela. Če pri tem obrnemo okoliščine v svoj prid, ali se mogoče celo požvižgamo na njih v stilu »izjeme potrjujejo pravilo«, ta uspeh lahko pride skupaj s srečo. Na koncu pa, ne smemo se bati tega, da bi napredovali počasi, bati se moramo le tega, da bi se ustavili.