Poznavanje samega sebe na poslovnem področju

Velika avtoriteta menedžmenta Peter Drucker v eni od svojih knjig lepo opisuje in navaja, kaj pomeni spoznavanje samega sebe na poslovnem področju. Ne glede na področje, kje želimo cveteti, je bistveno, da se spoznamo, na kakšen način funkcioniramo. Na poslovnem področju je nekaj glavnih stvari, ki jih moramo sami pri sebi razčistiti, predvsem z opazovanjem samega sebe, da lahko bistveno povečamo našo dodano vrednosti ter obenem tudi uživamo v delu.

1. Kaj so moje prednosti? Najprej moramo s SWOT analizo razčistiti, kaj so naše prednosti in slabosti. Nato je bistveno, da vlagamo v svoje prednosti, delujemo na svojih prednostih ter odpravimo tiste slabosti, ki jih je potrebno nujno odpraviti, na ostale pa enostavno pozabimo ter jih nadomestimo z drugimi ljudmi, katerih prednosti pokrijejo naše slabosti. To je tudi glavni namen timskega dela.

2. Kako funkcioniram in delujem kot oseba? Ko poznamo svoje prednosti je pomembno, da ugotovimo, kako delujemo oziroma funkcioniramo kot oseba. Vsak od nas je edinstven in deluje na drugačne načine, zato se je tudi tako izjemno težko zgledovati po drugih, ampak moramo najti svoj lastni način, kako lahko mi uspemo, kaj je naša pot. Zato moramo tudi do potankosti spoznati naš način delovanja. V nadaljevanju je nekaj ključnih področij.

  • Procesiranje informacij: Nekateri ljudje lažje procesirajo informacije s tem, da berejo,drugi pa na ta način, da poslušajo. Procesiranje informacij je pomembno zato, da stvari ustrezno razumemo in dojemamo. Nivo našega razumevanja se bistveno poveča, če procesiramo informacije na pravi način.
  • Način učenja: Od procesiranja informacij pridemo tudi do učenja. Tudi učimo se na različne načine. Teh je kar nekaj, najpogostejše pa so branje, pisanje, poslušanje, izvajanje, razlaganje drugim, razlaganje samemu sebi.
  • Okolje: Tretja dimenzija poznavanja samega sebe je, v kakšnem okolju najboljše delamo. Nekateri se bolje znajdejo v stresnem okolju , kot so na primer startupi, mala podjetja, drugi veliko bolj delujejo v predvidljivem okolju. Če pogledamo še bolj podrobno od najbolj stresnega do najmanj stresnega podjetja gre nekako takole: Startup podjetje, majhna in srednje velika podjetja, velika podjetja, paradražvne inštitucije, državna uprava, akademski svet, verske inštitucije. Ni eno boljše, drugo slabše, samo sledi se drugačnemu cilju. Ključno vprašanje je, koliko časa potrebujemo, da zadeve razmislimo, spravimo v svoj kontekst, se posvetimo formi in koliko je potrebno izvajati. Če na primer deluješ v akademskem svetu, potrebuješ veliko časa za razmislek, da se posvetiš temi ipd. V malem podjetju bi bilo to skoraj nemogoče, ker neprestano zvonijo telefoni, potrebuješ ogromno energije za gašenje požarov, usklajevanje ljudi ipd.
  • Način dela: Naslednji element je, kako delujemo glede na število ljudi. Lahko najboljše delujemo na tri načine in sicer individualno, timsko, mentorsko. Poslovne šole izjemno poudarjajo timsko delo, vendar so nekateri ljudje enostavno bolj individualisti in naredijo bistveno več in bolje sami, kot pa v timu. Res je, da potrebujejo toliko zmožnosti timskega dela, da so vključeni v time, delo pa konec koncu lahko izvedejo v večini sami. Po drugi strani so nekateri veliko bolj timski ljudje in najboljše delajo v timih, kjer jih sodelavci ustrezno dopolnjujejo. Tretja oblika dela pa je mentorsko delo, nekateri najboljše delujejo kot mentorji, se pravi da pomagajo drugim, da ustrezno izvedejo zadane naloge, ali v timu ali individualno.
  • Odgovornost: Pomemben element pri poznavanju samega sebe je tudi, ali smo odločevalec, ali bolj svetovalec. Obe funkciji sta izjemno pomembni in jasno je, kaj je funkcija pravih svetovalcev in sicer to, da odločevalcem pomagajo sprejeti boljše odločitve. Seveda pa so odločevalci tisti, ki morajo na koncu živeti z odločitvijo, kar pomeni bistveno večjo odgovornost. Ampak, kot omenjeno, potrebujemo oboje.

3. Kakšna velikost organizacije mi najbolj ustreza? Delamo lahko v velikih, srednjih, majhnih podjetjih. Ključna razlika je v intenzivnosti dela in ravni specializacije. Bolj, kot smo v velikem podjetju, večja je običajno specializacija (panožna, na ravni dela ipd). Se pravi, če delamo v velikem podjetju smo lahko računovodja na točno tem področju za točno ta sektor. Glede na to, da je v velikem podjetju tudi veliko ljudi, to pomeni, da se delo vsaj nekoliko porazdeli, lažje manjkamo ipd., seveda pa je to odvisno tudi od funkcije, ki jo imamo v podjetju.

Na drugi strani smo dolgo časa v malem podjetju lahko odgovorni za več funkcij, sploh če gre za startup podjetje. Podjetje zahteva, da obvladamo različna področja, obenem pa je tudi malo ljudi v podjetju, tako da se takoj pozna, če kdo ne prispeva dovolj outputa, manjka ali podobno. Seveda to običajno pomeni tudi bistveno več stresa.

4. Kaj so moje glavne vrednote (največja namemba časa)? Potem moramo sami pri sebi razčistiti, kaj so naše glavne vrednote. Pomagamo si lahko s seznamom vrednot. Se pravi, razčistiti moramo, kaj nam je trenutno v življenju res pomembno in čemu se želimo posvetiti. Šele ko to resnično razjasnimo sami pri sebi, se lahko lotimo tistih stvari, ki nas v življenju res veselijo ter smo v njih tudi dobri.

5. Kam spadam (okolje, kjer žarim)? V naslednjem koraku že pridemo na raven organizacije. Nekako moramo razjasniti sami pri sebi, katere vrste podjetij oziroma organizacij pa so res tiste, kjer bi žareli. Ali je tam, kjer delate sedaj okolje kamor spadata, žarite in neizmerno uživate? Ali greste vsak dan z največjim veseljem na delovno mesto? Pomembno je, da se razumemo z ljudmi, saj ravno ustreznost socialnih odnosov najbolj prispeva k naši ravni sreče.

6. Kaj lahko prispevam k svetu? Na koncu pa si moramo odgovoriti še, kaj lahko prispevate k svetu. Ta prispevek seveda temelji na vaših talentih. Vsak od nas ima talente, s katerimi lahko naredi naš planet kanček lepši in sicer tako, da pomaga drugim ljudem. Tako moramo čim prej sami pri sebi razčistiti, kaj je naše osebno poslanstvo in kako lahko prispevamo k lepšemu življenju ljudi na našem planetu.

Na koncu za piko na i pa je pomembno, da smo v celoti zadovoljni, da je naše delo ki ga opravljamo še izzivalno, dosegljivo, vidno, merljivo, predvsem pa “meaningful”, se pravi pomembno.