Postavljanje ciljev

No, pa smo dočakali še en prehod v novo leto. Nekaterim ta prehod pomeni veliko, drugim le še en dan v letu. Ne glede na to, pa se zagotovo veliko več ljudi kot ponavadi ozre, kaj so dosegli v zadnjih 12 mesecih in tako ali drugače vrednoti uspešnost leta, ki se je steklo v preteklost.

Zato se mi zdi tudi smiselno, da svojo prvo objavo v tem letu začnem ravno s postavljanjem ciljem. Že več let proučujem, poskušam različne tehnike, opazujem, berem in se učim, kako nam postavljanje ciljev lahko pomaga do bolj srečnejšega oziroma kakovostnejšega življenja, tako na osebnem kot tudi poslovnem področju. To mi je prineslo več tako pozitivnih in negativnih izkušenj, prav tako pa me izjemno zanima vaše mnenje o tej tematiki.

Zakaj si postaviti cilje?

Namen postavljanja ciljev je predvsem ta, da se poglobiš v svoje sanje, želje in hrepenenja ter narediš načrt, kako boš tako stanje določen dan v prihodnosti tudi dosegel. Res je, da imamo prav vsi določene želje, kljub vsemu pa naj bi sistematični pristop in uporaba določenih tehnik prinesla bolj učinkovito manifestacijo teh želja.

Končni rezultat sistematičnega postavljanja ciljev naj bi bil ta, da dosežeš več v krajšem času, si bolj motiviran pri doseganju svojih ciljev, izboljšaš svojo učinkovitost, se lažje osredotočiš na prioritete ter postaneš vsesplošno bolj organizirana osebnost. Posledično vse to pripelje tudi do povečane ravni samozavesti in večjega nadzor nad svojim življenjem.

Torej postavljanje ciljev je določanje smeri v katero želimo iti v svojem življenju. S postavljenem ciljev si izostrimo dolgoročno vizijo našega življenja in pridobimo potrebno kratkoročno motivacijo ter fokus, da te cilje realiziramo.

Seveda pa je bilo na tem področju narejenih tudi mnogo raziskav. Večina od njih je jasno pokazala, da imajo posamezniki, ki si redno postavijo cilje ter uporabljajo določene tehnike postavljanja ciljev boljšo raven učinkovitosti, so bolj samozavestni, lažje upravljajo s stresom in nejevoljo, so bolj srečni in zadovoljni, skratka imajo svoje življenje veliko bolj pod nadzorom in živijo polnejše življenje.

Nenazadnje pa naj bi imelo na celotnem svetu svoje cilje zapisano le 3% ljudi. Sicer so to izsledki raziskave, ki je bila narejena pred več leti, tako da je danes ta številka po vsej verjetnosti nekoliko večja. Ne glede na to pa je ta raziskava tudi pokazala, da je velika večina teh dobrih 3% zemljanov zelo nadpovprečno uspešnih.

Torej, smiselnost postavljanja ciljev za vsakega posameznika je dodobra dokazana tako iz teoretičnega kot tudi praktičnega vidika. Kljub vsemu pa je pomembno, da so te cilji postavljeni kar se da pravilno.

Temelji postavljanja ciljev

Preden se lotimo postavljanja ciljev, je dobro da se vprašamo, kaj so temelji učinkovitega postavljanja ciljev. Pri tem si lahko pomagamo s štirimi izhodiščnimi vprašanji, na katera moramo imeti odgovor, ne glede na to, na kaj se navezuje cilj. Šele s srčnimi odgovori na ta vprašanja lahko rečemo, da imamo dobre temelje, da se bo naš cilj realiziral po začrtanem planu.

1. Kaj želimo doseči? – To je seveda osnovno izhodiščno vprašanje. Pri tem je ključno poznavanje samega sebe, svojih vrednot, načel, prednosti in slabosti ter stvari, ki nas resnično osrečujejo.

Veliko motivacijskih avtorjev in poslovnih gurujev opozarja tudi na pomembnost povezanosti cilja z našim notranjem kompasom, intuicijo, življenjskim poslanstvom in vlogami, oziroma nekim našim prepričanjem o naši življenjski poti. Seveda to ne velja za prav vse ciljev, vendar bolj kot je cilj neke intimne, osebne narave, bolj se izkaže ta del usklajenosti cilja z našo notranjostjo kot najbolj pomembna komponenta.

V primeru, da so nam ta stališča življenjskega poslanstva in podobnih idej tuja, pa je dovolj že to, da se vprašamo, kaj so naše velike sanje, česa si resnično želimo v življenju. Kaj je tisto, kar nas bo osrečilo, ali kratkoročno ali dolgoročno.

2. Kako bomo to dosegli? – Takoj za tem, ko si izberemo kaj želimo doseči, je potrebno seveda sestaviti nek plan, kako bomo določen cilj dosegli. Za doseganje prav vsakega cilja pa potrebujemo določena sredstva (energija, kapital, poznanstva itn.), ki bodo vložena, da bo ta cilj dosežen.

Osnovna sredstva, pri katerih moramo začeti so naše lastne kompetence, torej znanja, veščine, vrednote in stališča. Nato je potrebno razmisliti tudi o informacijah, ki jih bo potrebno zbrati, morebitni pomoči drugih ljudi ter finančnih ali drugih sredstvih itn. Prav tako je smiselno razmisliti tudi o potencialnih ovirah, ki se lahko pojavijo na poti in najbolj učinkoviti poti za dosego cilja (work smart, not hard).

Pri vprašanju kako je še en pomemben element, ki ga moramo upoštevati in sicer Paretovo načelo 80/20. Tako kot v drugih situacijah, tudi pri ciljih običajno velja, da zgolj 20% delčkov, ki sestavljajo določen cilj botruje kar k 80% rezultata. Zato je smiselno, da identificiramo, kaj je najpomembnejši korak (ali dva) k realizaciji cilja in če se držimo teh prioritet je naš cilj lahko realiziran veliko hitreje, kot pa če ne bi identificirali ključnih korakov za dosego tega cilja in se jih prvo lotili.

3. Zakaj želimo to doseči? – Tretje vprašanje, na katerega je pomembno, da imamo odgovor pa je seveda zakaj. Veliko ljudi pozabi na ta del postavljanja ciljev, je pa izjemno pomemben del, iz več razlogov.

Veliko ciljev, če ne kar vsi, ki si jih postavimo, imajo običajno nek posreden bolj ali manj podzavesten motiv, kot je na primer pridobitev spoštovanja, ljubezni, večanje občutka vrednosti, varnosti itn. Dobro je natančno vedeti zakaj si nekaj želimo, ker tako bolje poznamo sami sebe, prav tako pa lahko nato te cilje bolj učinkovito kombiniramo z drugimi cilji. Kar je pa verjetno še najbolj pomembno v zvezi s tem, pa je to, da lahko to znanje uporabimo kot vzvod za motivacijo, v čemer bom pisal v nadaljevanju.

4. Kdo je vse vpleten? – Zadnje, pomembno vprašanje v zvezi s temelji postavljanja ciljev je, kdo vse je vpleten v okoliščine, ki smo si jih zamislili. Večino ciljev, ki si jih postavimo, vključuje tudi druge ljudi, kar ima svoje prednosti in slabosti.

Najbolj pomembno, kar se mi zdi pri tem je, da se zavedamo, da obstaja določeno območje, kjer imamo sami celoten vpliv, prav tako pa obstaja območje, kjer vplivati s svoji dejanji enostavno ne moremo. Tako na primer, če je postavljen cilj v veliki meri odvisen tudi od neke druge osebe, pa ne računamo na to, da ta oseba lahko reagira v nasprotju z našimi pričakovanji, lahko doživimo veliko razočaranje. Pri takih ciljih je torej vedno smiselno imeti tudi rezervni načrt.

V tem sklopu pa je pomembno tudi, da preučimo, kdo je še vpleten v dosego našega cilja, kot potencialna pomoč ali ovira in da lahko tako natančno predvidimo, kaj od teh ljudi potrebujemo in na kakšen način to lahko dobimo. Pri tem je smiselno vedno iskati »zmagam-zmagaš« situacije.

Prvi koraki k postavljanju ciljev

Pri postavljanju ciljev so običajno najtežji prvi koraki. Vsaj pri meni so bili. Od tega, da sem slišal za smiselnost sistematičnega postavljanja ciljev in do tega, da sem si jih dejansko prvič postavil, je minilo kar dobro leto in pol. Pri tem v to niso vključeni manjši poskusi na kakšni izmed delavnic, kjer je potem celotni rezultat dela končal v košu za smeti.

Tako da, prvo kar se mi zdi pomembno je, da imamo že v prvem koraku pravi pristop do postavljanja ciljev – pozitiven, konstruktiven pristop, ki ga spremlja navdušenje, ne pa dvom v smiselnost metode in pa druga prepričanja, kot so, da za to enostavno ni časa in da to počno zgolj motivacijski trenerji itn.

No in tudi ko sem se dejansko prvič lotil postavljanja ciljev sem imel kar nekaj problemov. Prazen list, pisalo in nič kaj dobrih idej, kateri cilj bi bilo smiselno zapisati. Metoda, ki se mi zdi tukaj smiselna in je na koncu rešila tudi mene, je enostavna – »brainstorming«. Enostavno napišeš vse, kar ti pade na pamet, od najbolj absurdnih ciljev do tistih, ki prihajajo iz najbolj intimne notranjosti.

Ko listamo vse potencialne cilje je pomembno, da smo dovolj pogumni, da si sploh upamo zapisati tiste (naj)bolj globoke cilje, ki so še tako bolj pomembni ter da smo iskreni do sebe kaj si resnično želimo in kaj ne. Nato, ko imamo vse cilje napisane, dobro je, če jih je več kot 100, jih sistematično uredimo, združimo, rangiramo in preoblikujemo v skladu z metodami učinkovitega postavljanja ciljev.

Pri tem bi opozoril še na eno potencialno neprijetno izkušnjo, ki sem jo tudi sam že doživel. Ko tako lepo nizamo vse cilje, se lahko kar naenkrat začnemo počutiti kanček slabo, predvsem če se zavedamo, da bi veliko teh ciljev že lahko realizirali (če, če, če). To se lahko celo stopnjuje do te mere, da se enostavno ne počutimo dobro ob tem, ko pomislimo, kaj nam je do sedaj “prineslo življenje”. Končno stanje je lahko še slabše, kot pred tem, ko smo se odločili, da si prvič postavimo cilje.

Dobra metoda, da gremo preko tega je, da napišemo na ločen list še stvari, za katere smo hvaležni v življenju in stvari, ki smo jih do sedaj že dosegli. Obenem pa ozavestimo, da je moč zgolj v sedanjem trenutku.

Ročnost in število ciljev

Takoj, ko zapišemo prve cilje, se seveda pojavi vprašanje v kakšnem časovnem roku naj sploh razmišljamo. Pri metodi listanja vseh potencialnih ciljev to sploh ni pomembno, potem pa ko te cilje urejamo, je seveda smiselno, da razmišljamo tudi o tem.

Nekaj motivacijskih avtorjev oziroma gurujev za osebnostno rast priporoča, da najprej razmišljamo, kaj se bi radi slišali na našem pogrebu, nato postavimo dolgoročne cilje za 25 let, 15 let, 10 let, 5 let in nato kratkoročne cilje za 1 leto in naslednji mesec.

Razmišljanje o tem, kaj bi radi slišali na našem pogrebu naj bi bil vsesplošni najširši kompas našega delovanja, iz katerega izhajajo nato vsi ostali cilji, dolgoročni z namenom držanja te smeri in kratkoročni z namenom pravilnega postavljanja prioritet in nato osredotočanja na te prioritete.

Glede števila ciljev pa je tako, da lahko najdemo najrazličnejša mnenja. Nekateri poudarjajo, da si je potrebno zastaviti večje število ciljev, drugi da samo enega in se na tega fokusiramo. Večina mnenj strokovnjakov pa je nekje vmes in sicer da si je za eno leto smiselno postaviti od 10 do 25 ciljev.

Moje mnenje glede števila ciljev in ročnosti je tako, da mora vsak posameznik pri sebi s poskušanjem ugotoviti, kaj mu najbolj ustreza. Sam sem imel v začetku zapisane tako želje za besede na pogrebu, kot tudi cilje za vsa zgoraj navedena obdobja. Vsega skupaj je bilo zapisanega okoli 12 strani, tako da sem dejansko mogoče še dvakrat v naslednjem letu vse skupaj sploh odprl in prebral. In tako uspešnost, kot tudi učinkovitost tega sistema je bila zelo slaba.

Prav tako sem mnenja, da danes živimo v času izjemnih, radikalnih, zelo hitrih in nepredvidenih sprememb, zato je dolgoročno planiranje postalo izjemno težko. Verjamem, da je pomembno v toliko, da zaupamo v svoj dolgoročni uspeh, kot omenjeno pa je zelo težko, saj je eden ključnih elementov uspeha ravno fleksibilnost, torej sposobnost, da se znamo spontano in gladko prilagoditi spremembam okolja.

Tukaj pa imam še eno osebno izkušnjo in sicer, opazil sem, da se veliko ljudem po določenem obdobju povsem spremenijo vrednote, sanje, želje in stvari, ki jih želijo dosegati. Nekateri pravijo, da pride to obdobje na povprečno vsakih sedem let. No, ne vem, če je to res, imam pa lastno izkušnjo, da se mi je že dvakrat v življenju povsem spremenila smer, skupaj s svojimi željami, vrednotami in posledično tudi cilji. Večje jasne prelomince so tudi otroštvo, puberteta, zrelost, in obdobje višje starosti. Spremembe vrednot ob teh prelomnicah so povsem logične.

Glede na vse to sem za sebe našel optimalen sistem in sicer to je, da imam postavljene cilje za obdobje 5 let, predvsem, kako si moje življenje predstavljam takrat, letne cilje in sicer deset ciljev za prihajajoče obdobje, po novem pa si skušam postavljati tudi mesečne cilje, ki sovpadajo s tedenskim planiranjem (nisem pa še čisto tam). Sicer pa, kot sem omenil, to je stvar vsakega posameznika, da najde optimalen sistem, ki mu najbolj ustreza, glede ročnosti in števila ciljev.

Pametno postavljanje ciljev

Ko si postavljamo ali preoblikujemo svoje cilje, pa je smiselno, da se držimo določene formule, katero priporoča večino strokovnjakov za postavljanje ciljev. Osnova formule je angleška beseda za “biti pameten” – S.M.A.R.T. Posamezna črka besede predstavlja enega izmed pomembnih elementov, ki ga mora vsebovati vsak cilj.

Torej dobro postavljen cilj naj bi bil:
Specific (specifičen) – Pri ciljih je zelo pomembno, da smo čim bolj specifični. Na primer »želim shujšati za 1 kilogram« je veliko bolj specifično, kot le »želim shujšati«.

Measurable (merljiv)
– Dejstvo je, da če stvari ne moremo meriti, jih ne moremo kontrolirati in s tem tudi našega napredka ne. Torej vsak cilj mora biti merljiv in na zgornjem primeru lahko dobro vidimo, zakaj je to pomembno (uporaba tehtnice).

Attainable/ Agreed-to (dosegljiv) – Zastavljeni cilji morajo biti dosegljivi, obenem pa nas mora spremljati občutek, da lahko to dejansko naredimo, ter da smo se zmožni dejansko zavezati k realizaciji zastavljenega. Pri tem se dosegljivost navezuje predvsem na kratkoročne ovire, ki jih moramo upoštevati pri postavljanju ciljev (predvsem materialnih).

Prav tako pa se morajo z našim zastavljenim ciljem strinjati tudi drugi, če so tesno vpleteni v dosego tega cilja, ali kako drugače direktno cilj vpliva na njih.

Realistic/Relevant/Rewarding (realističen, pomemben, nagrajujoč) – Povezana z dosegljivostjo je tudi realističnost postavljenega cilja, pri čemer se to navezuje predvsem na časovni okvir cilja. Torej vsak cilj mora biti dosegljiv, prav tako pa zastavljen v realističnih rokih. In kot že omenjeno, vsak cilj nam mora biti resnično pomemben za nas in posledično tudi prinašati ustrezno zadovoljstvo.

Time-related (časovno definiran) – Zadnji nasvet v sklopu te formule za postavljanja ciljev pa je, da moramo za vsak cilj določiti tudi časovno omejitev oziroma rok, do kdaj bomo ta cilj tudi izpolnili.

Dodatni napotki za postavljanje ciljev

Lahko pa najdemo tudi nekaj dodatnih napotkov za postavljanje ciljev. Prvi tak napotek je, da mora biti vsak cilj zapisan! Kar ni zapisano, z določenim datumskim rokom, ni cilj, ampak še vedno naša želja.

Drugi tak napotek je, da naj bi bil vsak cilj postavljen v prvi osebi ednine, kot da je že dosežen (npr. Jaz sem lastnik novega avtomobila), stavek pa naj bi bil pozitivno formiran (npr. zdravo se prehranjujem, namesto ne jem sladkarij).

Ozadje teh nasvetov izhaja predvsem iz tega, kako delujejo naši možgani in naša podzavest, ki ima izjemno moč. Naši možgani naj namreč ne bi ločevali med realnostjo in tem, kar si zamišljamo, zato naj bi bilo postavljanje ciljev toliko bolj učinkovito, če so te postavljeni tako, kot da se v želenem stanju nahajamo že v danem trenutku. Tako naj bi bili veliko bolj motivirani za dosego teh ciljev, saj naj bi v tej smeri delovala tudi naša podzavest.

Drugo pomembno izhodišče pa je, da naši možgani razmišljajo v slikah. Tako na primer, vsakič, ko izrečemo »ne jem več sladkarij«, dobimo v možganih sliko sebe, kako jemo sladkarije. Naši možgani dejansko ta stavek razumejo kot »jem več sladkarij, ne«. Seveda to prej prispeva k večjemu konzumiranju sladkarij, kot pa zdravemu življenju.

Seveda pa, če je cilj formiran kot »jaz se zdravo prehranjujem«, dobimo v možganih sliko na primer sebe s korenčkom in naravnim sokom v roki ter na sobnem kolesu, kar pa verjetno prispeva veliko bolj pozitivnega k realizaciji našega cilja.

No, malce sem se razpisal, ampak to ni še konec mojih misli. :) Kljub vsemu pa, da ne bo ta objava res predloga, lahko drugi del objave o postavljanju ciljev pričakujete kmalu! Do takrat pa, veliko užitkov ob postavljanju ciljev za letošnje leto.