Podjetništvo kot znanost

Čeprav so se čustva prej razvila kot um, prav tako so še vedno čustva primarni odločevalni mehanizem pri človeku, pa samo ljudje z razvojem uma začeli dajati prednost znanosti in levi možganski polovici. Čustva povezujemo z ranljivostjo, mogoče delno nižjim nivojem, zato jih želimo racionalizirati. Ali se vsaj pretvarjamo, da to počnemo. Danes je večino razvitega sveta, vključno z vrtci, šolami, službami in vsem ostalim organizirano na podlagi naše leve možganske hemisfere. Logično, pravilno, strukturirano, matematično, z eno možno rešitvijo in nešteto narobnimi odgovori. To izhaja verjetno predvsem iz potrebe po varnosti in ustaljenih vzorcih, razlaganju sveta, vzponom civilizacije, kjer nas večina lahko živi v nekem sožitju. Seveda smo prišli do točke, ko smo spoznali tudi to, da zanemarjanje desne možganske polovice ne prinaša nič dobrega, ter da je končna samoakutalizacija, produktivnost, razvoj potencialov in nenazadnje tudi doseg sreče odvisen od uporabe obeh možganskih polovic. Kljub vsemu je logično tandenca ustaljenih sistemov, ki so produkt leve možganske polovice, da se upirajo spremembam samega sebe, s tem pa tudi interacije desne možganske hemisfere. Gre pa zgolj za odsev tega, kar se dogaja tudi znotraj posameznega človeka oziroma večine ljudi zahodnega sveta. Čustva povezujemo s šibkostjo, zato jih potlačimo, zanikamo itn.

Ne glede na razmerje med razumom in čustvi, pa ima znanost izjemno pomembno vlogo, na eni strani pri razlaganju obstoja življenja, načinu delovanja sveta, kot tudi pri razvoju novih teorij, tehnologij in podobno. Vse skupaj je zapakirano v znanje, pomembno kategorijo, ki nam omogoča razumevanje, obenem pa uporaba znanja predstavlja neverjetno moč za delovanje in doseganje ciljev posameznika. Znanost je tako prežeta predvsem z radovednostjo človeka, ki želi odkrivati nove in nove stvari, prav tako pa s potrebo po razvoju človeštva. Pri slednjem govorimo predvsem o reševanju problemov, s katerimi se soočamo, saj naj nam bi vse to olajšalo življenje. Znanje in tehnologija na koncu večata našo produktivnost, z večjo produktivnostjo pa pridemo še do več znanja in še do hitrejšega razvoje tehnologije. Tako danes na svetu živi več kot 90% od vseh kdaj koli živečih znanstvenikov na svetu. Večanje hitrosti spremeb poznamo kot zakon singularnosti, kar v praksi pomeni, da nas pravi tehnološki razvoj dejansko šele čaka v bolj ali manj bližnji prihodnosti.

Podjetništvo in znanost gresta z roko v roki, vsaj na dveh nivojih. Prvi je komercializacija tehnologij, drugi nivo je ekonomija kot znanstvena disciplina in znotraj te poslovni segment. Če se osredotočimo najprej na komercializacijo tehnologij, gre predvsem za vprašanje ali je znanstevno udejstvovanje na koncu samo sebi namen ali so bistvene predvsem praktične aplikacije oziroma razumevanja, ki služijo celotnemu človeštvu. To izjemno dobro razumejo američani, katerih znanstevno delo je usmerjeno striktno v praktične aplikacije. Tako imajo urejene mehanizme prenosa tehnologij, znanost in gospodsrstva sta tesno povezana, veliko znanstevnikov pa na koncu postane tudi podjetnikov. Prav tako se veliko bolj zavedajo pomembnosti pedagoškega dela, kot večina preostalega dela sveta. Na drugi strani lahko v Evropi najdemo nešteto univerz, ki bolj ali manj prezirajo poslovni in pedagoški del. Znanstveni del je vsekakor pomemben, vendar ne do te mere, da je na koncu ključno le pisanje člankov, ki so sami sebi namen.

Če gremo iz te problematike do razumevanja, zakaj je smiselno da znanost in podjetnost dihata skupaj, velja še enkrat omeniti dejstvo, da vsa podjetja rešujejo določene probleme s katerimi se soočamo ljudje. To so lahko dejanski problemi (avto kot rešitev geografskega premika iz točke a v točko b), ali pa čustvene inovacije, ki izkorišajo naše šibkosti zajete v sedmih smrtnih grehov (prestižni avto za zadovoljitev nečimrnosti). Večji problem, kot rešujemo, več ljudi, kot ga ima in več kot so nam zato pripravljeni plačati, boljšo idejo običajno imamo. Znanje, ki je zapisano (v produktih) pa je izjemno lahko kopirati, saj smo v ustvarjalni družbi znanja (funky vas), kjer živi izjemno veliko pametnih, ambicioznih posameznikov, ki iščejo nove priložnosti in s kateirmi v podjetništvu tekmujemo. Zato vsako podjetje potrebuje kompetenco, ki jo opredelimo kot ključna konkurenčna prednost na podlagi znanja, ki je konkurenca ne mora skopirati z lahkoto in nam prinaša denar na dolgi rok. Moč kompetence lahko izmerimo v času, ki je potreben, da konkurenca razvije našo rešitev.

Tako je takoj jasno, da v veliko primerov najboljše konkurenčne prednosti bazirajo na novih tehnologijah, ki so rezultat dela timov, ki posedujejo znanje z visoko dodano vrednostjo. Takšno znanje pa nastaja ravno na univerzah, inštituih in drugih ustanovah znanja. Če pogledamo po panogah, kjer je ključno znanje, lahko takoj vidimo, da so rešeni veliki problemi človeštva. V farmaciji določena zdravila, v medicini takšne in drugačne naprave, na področju informacijske tehnologije raven produktivnosti itn. Podjetja, kot so Google, Apple, Microsoft itn. dihajo skupaj z univerzami. Stanford, ena najbolj podjetniško orientiranih univerz ima poimenovane stavbe po uspešnih podjetnikih, znotraj pa je predstavljena zgodba o njihovem uspehu. To je zagotovo ena velika prednost Združenih držav amerike. Podjetje Google to še posebno dobro razme, zato se na vse mogoče načine trudi, da je najboljši delodajalec na svetu in tako pritegne najboljše znanstvenike iz celotnega sveta.

Ko imamo enkrat idejo oziroma produkt, s pravo podjetniško komeptenco pa se začne drugi del podjetništva – podjetništvo kot znanost. To je izvedba analize trga, kupcev in konkurence, ustrezno pozicioniranje podjetja, priprava marketinške strategije, cenovne strategije, izbira pravih distribucijskih poti, oblikovanje procesov in organizacijske sheme, organizacija logistike ter proizvodnje, če jo imamo itn. Pomemben del podjetništva je tudi razumevanje finančnega poslovanja, branje finančnih izkazov, makroekonomskega stanja, sprejemanje odločitev na podlagi finančnih informacij itn. Prav tako priprava poslovnega načrta, davčna optimizacija, strategija internacionalizacije podjetje, zagotovitev ustrezne finančne strukture, vse to so veje znotraj poslovne ekonomije, ki se je začela razvijati zgodaj s človekom in skupaj z začetkom trgovanjem. Trgi so se oblikovlai zelo zgodaj in so osnovni koncept delovanja človeštva, brez katerega bi bilo življenje povsem drugačno, če bi sploh lahko bilo vsaj malo organizirano.

Tako je za dobre podjetnike pomembno tudi razumevanje znanosti, podjetništvo pa je v končni fazi tudi znanost. Nekateri podjetniki izjemno dobro uspevajo tudi brez tega dela, a večinoma tako, da najamejo ustrezno izobraženo delovno silo, ki ima znanje, da pripravi vse te omenjene strategije. Na koncu pa je golo dejstvo predvsem to, da večina velikih poslovnih stvari običajno nastane, ko se srečajo geniji – nosilci znanosti in ljudje z denarjem – tisti, ki razumejo znanost ekonomije in poslovanja (investitorji, kot so na primer poslovni angeli). Velikokrat tako nastanejo stvari, ki jih človeštvo še ni vidlo. Ključno na koncu pa je, kako so te velike tehnološke stvari uporabljene. Tehnologija je samo orodje, trg je samo mehanizem ločevanja učinkovitega od neučinkovitega. Kako uporabimo tehnologijo (jedrska bomba ali elektrarna) ter koliko divjine pustimo trgom, pa je odvisno samo od nas samih.