Podjetništvo kot športna tekma

Eden izmed vidikov, kako lahko gledamo na podjetništvo je primerjava s športom in športno tekmo. Namreč monopolov (samo eden ponudnik na določenem trgu) je dandanes v razvitem svetu izjemno malo, če pa že so, gre bolj ali manj za monopole kratke in začasne narave. Čeprav bi vsi podjetniki morali stremeti k monopolu. Ne glede na to, obstaja skoraj vedno več tekmecev, ki se borijo za specifičen cilj, ki je lahko na primer osvojitev določenega tržnega deleža, dobiček itn. Vzporednice takega sistema in delovanja lahko najdemo tudi v športu.

Pri športu obstaja veliko število športnih panog, kjer posamezniki ali timi ljudi tekmujejo za določen cilj, običajno medaljo oziroma pokal, ki je lahko lokalne, nacionalne ali celo mednarodne narave. Kot omenjeno poznamo individualne in skupinske športe in pri slednjih je uspeh še toliko bolj pomemben od usklajenosti in kompetentnosti tima. Odigrana igra na tekmovanju je le kanček ledene gore vsega truda, ki se skriva za posamezno ekipo, da so bolj ali manj dobro odigrali določeno tekmo. Tako je tudi nesmiselno, ko smo velikokrat mnenja, da je nekdo uspel, ker je imel srečo, družinske veze ali kaj podobnega. Ne glede na izhodišče je v povprečju običajno tako, da je potrebno za uspeh čez noč trdo delati več kot 10 let. Vendar tudi zgolj trdo delo ni dovolj, potrebno je tudi pametno delo ter dovolj velika raven zavedanja. Tako kot je za dobro odigrano tekmo ali celo zmago zadaj neverjetno veliko faktorjev, ki so prispevali k tej zmagi. Poglejmo si nekaj elementov.

Temelj splošne uspešnosti posamezne ekipe je zagotovo kompetentnost članov. V najboljših ekipah enostavno igrajo najbolj talentirani ljudje, ki so praktično rojeni za določen šport. Najboljši igrajo z najboljšimi in tudi proti najboljšim. Vsaka top ekipa potrebuje tudi top vodjo. Na eni strani je to seveda kapetan ekipe, ki mora biti tudi uspešen vodja. Na drugi strani je to trener moštva in ostali svetovalci, z več izkušnjami, ki svetujejo celotnemu timu in podobno. Boljša, kot je celotna ekipa, med katero mora biti tudi kemija, spoštovanje in vsi drugi elementi timskega dela, več je verjetnosti za zmago. Tukaj velja omeniti tudi to, da imaš lahko top posameznike, ki pa med seboj ne funkcionirajo dobro in zato ekipa enostavno ne dosega rezultatov.

Gremo naprej. Pomembni osebnostni karakteristiki vseh športnikov sta zagotovo fokus in disciplina. Verjetno ga skoraj ni top športnika na svetu, ki ne bi večino svojega dneva preživel na treningu in bil povsem predan izbranemu športu. Ta vrednota je daleč na prvem mestu in velikokrat presega tudi vse druge vrednote, kot so na primer, denar, partnerstvo, seks itn. Popolna osredotočenost in disciplina v povezavi s talentom lahko prineseta izjemne rezultate. Ni pa to enostavno, gre za pravi življenjski izziv, zato je tako malo uspešnih športnikov.

Seveda pa top posameznik ali ekipa še ne pomeni, da bo vsaka bitka dobljena. Ravno obratno. Velikokrat je več tekem izgubljenih, kot dobljenih. Dobljenih nekaj ključnih bitk pa lahko na koncu predstavlja zmago. To je tudi ena izmed ključnih osebnostnih lastnosti športnikov, da znajo prenesti poraz in zaradi tega ne obupajo. Razumejo poraz, kot del poti do končne zmage. Znova in znova se po porazu poberejo in se znova lotijo treniranja in novim uspehom naproti. Ko govorimo o zmagah in porazih, se pri športu tudi dobro vidi, da včasih le potrebuješ tudi nekoliko sreče, ki ti je včasih naklonjena, včasih pa pač ne. Vendar velja razmisliti tudi o tem, kar pravijo nekateri uspešni glede sreče in sicer bolj trdo kot delam, več sreče imam.

Naj omenim še dve stvari, ki jih lahko opazimo v športu. Eno so prepričanja, ki človeka omejujejo. Vrsto let v zgodovini je bilo splošno znano, da človek ni sposoben teči pod določenim časom na sto metrov. To so bili prepričani vsi tekači in zato nihče ni tekel pod to omejitvijo. Nato je nekomu uspelo. Po tistem, je uspelo še mnogo drugim in čas se je zmanjšal mnogo pod mejo, ki je bila določena za človeško omejitev. Torej veliko omejitev obstaja zgolj v naših glavah. Druga taka zadeva je, da tudi v športu zmagovalec pobere vse, v skladu s Partovim pravilom. In sicer 20% športnikov dobi 80% denarja, pozornosti itn. Razlika med tem, koliko je plačan zmagovalec in koliko ljudi pozna zmagovalca (npr. Tiger Woods) ter ostale uvrščene je enormna. Morajo pa te zmagovalci neprestano tekmovati s top izzivalci, tako da spanja na lovorikah praktično ni. In je le vprašanje časa, kdaj se bo našel nekdo, ki je bolj kompetenten.

Vsi pa vemo, da šport tudi ni zgolj samo šport. K celotnemu uspehu veliko prispeva tudi kapital, ki ga ima na voljo posamezno moštvo, partnerske povezave, navijači (evangelisti), psihološki kapital, v nekaterih primerih tudi država izvora itn. Sestav vseh teh kompleksnih dejavnikov in kako se odvijejo določene stvari na koncu prispevajo temu, kar večina ljudi vidi zgolj kot tekmo na televiziji in potem hvali ali zaničuje (ter deli nasvete), kaj bi posamezni igralec moral narediti.

Za vse do sedaj opisano lahko potegnemo vzporednice s podjetništvom. Ne glede na idejo, ki jo imate, je trenutno v Sloveniji še nekaj ljudi, ki razmišljajo o podobnem. Če ne v Sloveniji, zagotovo v Evropi, na svetu pa je še toliko več takih, ki želijo rešiti enaki problem, kot vi. Sam imam veliko podjetniških idej in zelo mi je zanimivo, ko kdaj spremljam novosti med Najdi.si in se vpišejo zelo podobne, če ne celo boljše strani, kot sem jaz o njih razmišljal. Sploh v današnjem svetu, ki je »ploščat«, pretok informacij pa izjemen, same poslovne ideje niso praktično nič vredne. Bolj natančno povedano, več kot imate znanja, ki ga drugi nimajo in dalj časa, kot bodo potrebovali, da ga razvijejo, večjo konkurenčno prednost imate. Vendar tudi za najbolj tehnološke rešitve na svetu obstajajo inštituti, ki tekmujejo med seboj. Torej bolj kot sama poslovna ideja, je pomembna realizacija, izvršnost, strategija. Ideja sploh ni nujno, da je tako dobra. Realizacija, realizacija in še enkrat realizacija.

Ko govorimo o realizaciji, moramo najprej definirati medaljo za katero se potegujemo. Lahko gre za osvojitev tržnega deleža na lokalnem, nacionalnem ali mednarodnem nivoju. S tem so definirani naši konkurenti, drugi tekmeci. Če slučajno obstaja, da konkurentov ne bi imeli in da imamo dobro poslovno idejo, je samo vprašanje časa, kdaj jih bomo dobili. V nasprotnem primeru vprašanje, če sploh imamo dobro idejo. Torej podjetništvo je v vsakem primeru tekma.

Sedaj je vprašanje, kateri podjetniški tim bo imel najbolj kompetentne ljudi in bo med seboj tudi deloval najbolj usklajeno. Tim, ki je osredotočen, izvršen, z enako vizijo in cilji, med katerimi je tudi kemija ima seveda veliko konkurenčno prednost. Nato je vprašanje tudi kapitala, psihološkega kapitala, partnerskih povezav ter drugih elementov, ki bodo prispevali k realizaciji ideje. Pomembni so tudi zunanji svetovalci, strateški odbori in drugi ljudje, ki nam pomagajo pri realizaciji.

Tudi v podjetništvu podjetja neprestano izgubljajo bitke, v večini primerov relativno hitro propadejo (pričakovana povprečna doba podjetji je nekje 15 let), se rodijo nova in podobno. Takih primerov je veliko. Če pogledamo le nekaj takih, Coca Cola je predstavila novo formulo in pogorela, le okoli 20% najuspešnejših multinacionalk se v nekaj desetletjih ohrani na lestvici, posamezniki, ki so imeli že vrsto podjetniških uspehov in investicij, kot na primer Morten Lund, Donald Trump itn. so bankrotirali. Ko ste enkrat v igri, morate biti pripravljeni tudi na poraze in na to, da znova in znova vstanete in se znova in znova borite. Vsaka izgubljena bitka še ne pomeni izgubljene vojne, najbolj pomemben je dolgoročni pogled, kaj smo se iz posamezne bitke naučili in kako bomo zato reagirali v prihodnost. Vse pa je učenje in osebnostni razvoj. To je pa največ kar šteje. Na dolgi rok pa enako kot v športu, nekaj igralcev pobere levji delež trga, ostali pa si delijo drobtinice.

Vse skupaj pa seveda mora biti tudi zabavno. Če v tem, kar počnemo ne uživamo, seveda slej kot prej odnehamo. Psihološka pripravljenost in psihološki odnos do teh tekem je mogoče še toliko bolj ključnega pomena z vidika posameznika pri vsem temu. Podjetnik, ki se ne nauči zgodaj upravljati s stresom, slej kot prej zboli ali celo umre mlad. No, ko ravno govorimo o športu, ta je najboljše zdravilo za stres in metoda za psihološko pripravljenost.