Pet poti do finančnega bogastva in kvadrant denarnega toka

Eden izmed motivov, zakaj se odločiti za podjetništvo je lahko studi finančni motiv. Oziroma, če zadevo pogledamo še z drugega zornega kota, v primeru, da želimo resnično finančno obogateti (recimo, da finančna svoboda pomeni, da nam ni potrebno več delati v življenju) je najboljša pot do tega podjetništvo. To potrjuje tudi statistika. Ta namreč kaže, da so bogati prišli do svojega premoženja na naslednje načine (podatki so navedeni za ZDA):

  1. Podjetništvo (okoli 75% ljudi) – posamezniki, ki se lotijo svojega lastnega podjetja, zgradijo svojo lastno korporacijo in nato obogatijo.
  2. Senior management (okoli 10%) – ljudje, ki so bili dolgo časa v eni izmed korporacij, se vzpenjajo po korporativni lestvici do sedeža v upravi in zaradi zvestobe podjetju in svojih sposobnosti dobijo velike materialne nagrade.
  3. Specialisti na svojih področjih (okoli 10%) – to so zdravniki, odvetniki, računovodje itn., ki delujejo na nekem specifičnem področju in ker je tako usposobljenih malo ljudi, so zato odlično plačani.
  4. Prodajalci (okoli 5%) – posamezniki, ki so pripravljeni sprejeti tveganje, da so plačani zgolj od prodaje. Nekaterim se to obrestuje do te mere, da obogatijo, saj če si dober prodajalec lahko zaslužiš ogromno denarja, nekateri pa ne zaslužijo nič.
  5. Ostalo (zanemarljiv procent) – seveda so še druge poti, kako obogateti, kot so na primer trgovanje na borzah, poroka, dedovanje itd., vendar je odstotek ljudi, ki obogatijo na ta način najmanjši.

Torej podjetništvo je na prvem mestu in največja verjetnost, da obogatimo ali da smo finančno priskrbljeni je, da zgradimo svoje lastno podjetje in ga na koncu prodamo (ali pa tudi ne). Če gremo še korak dalje, finančni strokovnjak Robert Kiyosaki je predstavil kvadrant denarnega toka, kjer opisuje štiri različne vrste možnosti, kako lahko posameznik pride do prihodka in kakšne možnosti ima, da nato obogati. Ker gre za kvadrant, imamo seveda štiri polja, vsako polje pa zastopa svojo filozofijo in način služenja denarja. Levo zgoraj so zaposleni (E – empolyed), levo spodaj samozaposleni (S – selfemployed, small business), desno zgoraj podjetniki (B – big business) in desno spodaj investitorji (I – investors).

V prvem kvadrantu so zaposleni (E), katerih glavni motiv je dobra in varna služba, po možnosti z veliko bonitetami. Glavni motiv ljudi, ki se nahajajo v tem kvadratu je varnost. Imajo aktivne prihodke, to pomeni, da svoj čas menjajo za denar. Seveda lahko posameznik dela le določeno število ur na dan in le z določeno produktivnostjo, tako da je tovrsten prihodek zelo omejen. Glavno dejstvo, ki se ga je potrebno tu zavedati je, da nobeden še ni resnično obogatel od plače. Oziroma povedano v šali, kot je rekel Erazem B. Pintar, plačo vam lahko zapravi žena v enem dnevu. Edini način, da postanemo finančno svobodni na ta način je, da se zanašamo na obrestno obrestni račun in dolgo časovno obdobje. Če se discipliniramo, odpovedujemo in že zelo mladi začnemo varčevati določeno vsoto, smo lahko na koncu po dolgem časovnem obdobju zelo presenečeni nad številko na varčevalnem računu. Ampak ta pot je dolgoročno zelo trnjeva in tvegana, še posebno če našo varnost na stara leta prepustimo nihanjem na borzah.

Drugi tip služenja denarja je samozaposlitev (S). Motiv ljudi v tem kvadrantu je svoboda (ampak ne finančna, temveč pred šefon), v njem pa se največkrat nahajajo eksperti (odvetniki, svetovalci, »freelancerji«…), ki sicer nimajo šefa nad glavo, vendar še vedno služijo denar le na podlagi svojega dela in plače, ki si jo izplačajo. Običajno so prihodki teh ljudi zelo visoki, materialno so odlično pozicionirani, največji problem pa je ta, da jim primanjkuje časa. Ker so sami za vse, tako za svoje delo, kot tudi za administracijo, prodajo, komunikacijo, vodenje podjetja itn., jim ne ostaja veliko časa zase, svoj lastni razvoj, družino in »brušenje žage«. Običajno je to najtežji kvadrant od vseh, saj se ljudje pogosto izčrpajo po parih letih delovanja, postanejo nezadovoljni, osebno in poslovni življenje pa se prav tako začne podirati. Zagotovo je samozaposlitev prvi pravi korak k podjetništvu, ampak bistveno je, da se kmalu naučimo zaposlovati druge in jim delegirati delo. To je pravi prehod iz obrtništva v podjetništvo.

Torej oba zgoraj opisana tipa se nahajata na levi strani, vir prihodkov je zgolj plača oziroma aktivni prihodki (denar priteče, če zanj zamenjamo svoj čas). Če želimo biti finančno svobodni, pa se moram premakniti na desno stran. Ta stran omogoča tudi pasivne in portfeljske prihodke, za katere nam ni potrebno aktivno delati.

Tretji kvadrant zastopa podjetništvo (B) oziroma izgradnja velikega poslovnega sistema. V osnovi poznamo tri vrste poslovnih sistemov. Prva vrsta so franšize. To so poslovni sistemi, ki so jih postavili že drugi, mi sami pa kupimo »priročnik«, kjer je vse do potankosti napisano kako ta poslovni sistem deluje in na podlagi tega znanja tudi sami postavimo ta poslovni sistem. Slabost franšiz je ta, da so načeloma relativno drage, pri nas v Sloveniji še niti ne tako razširjenje. Za tiste, ki nimajo denarja za nakup franšize so alternativa tako imenovani direktni distribucijski sistemi (mrežni marketing). Pri teh sistemih z minimalnim vložkom dobimo nek asortiment izdelkov in storitev ter celotno znanje kako jih tržiti, plačani pa smo zgolj od provizije. Tudi te sistemi niso pri nas zelo razširjeni, dosti pa jih je tudi na slabem glasu. Tretja opcija pa je izgradnja lastnega poslovnega sistema. Najtežja pot, a je na koncu tudi nagrada toliko večja, prav v vseh pogledih.

Izgradnja lastnega poslovnega sistema je torej tisto pravo podjetništvo, ki omogoča, da človek počne stvari, ki ga veselijo, samoaktualizacijo in nenazadnje tudi končno finančno nagrado, ki prinaša svobodo. Pri tem naj takoj omenim, da redko slišimo za zgodbe o uspehih, če je bil denar glavni motiv za vstop v podjetniški svet. Motivi, ki so bolj pogosti pri uspešnih podjetnikih so ravno samoaktualizacija, polepšanje sveta, izziv ali izkoristek priložnosti. Denar pride kot posledica, v tem kar delamo pa moramo vsekakor uživati.

Pri pravem podjetništvu gre za intelektualno lastnino, ki nam prinaša denarni tok, na koncu pa jo lahko tudi prodamo in s tem pridemo do velike žetve. Test, ali imamo pravi, velik posel je, da gremo na potovanje za eno leto in ko pridemo nazaj, mora biti naše podjetje še večje in rasti v skladu z zastavljenimi načrti. Ko to dosežemo, se iz kvadranta samozaposlenih premaknemo v kvadrant pravega podjetništva.

Izziv tega kvadranta pa je, da nam statistika ni v prid. Kaže namreč, da devet podjetij od desetih propade. Torej v najslabšem primeru se lahko zgodi tudi to, da moramo zgraditi devet podjetji, ki nam propadejo, da pridemo do zgodbe o uspehu, ki poplača celotni pretekli trud.

In na koncu, v četrtem kvadrantu, imamo še investitorje (I), ki prejemajo dohodke na podlagi izgradnje lastnega portfelja, ki ustreza njihovemu investitorskemu psihološkemu profilu. Prejemajo pasivne prihodke (tiste za katere nam ni potrebno delati) iz ustvarjanja donosov, prejemanja dividend itd. Vendar za uspešno investiranje potrebujemo veliko časa in denarja ter predvsem veliko znanja. Zato je ta kvadrant redko takoj dostopen vsakomur, direkten vstop pa pogosto tudi zelo tvegan. Glavna aktivnost v tem kvadrantu je ponavadi ravno kupovanje in prodajanje lastniških deležev, kar zahteva znanje o tem, kako perspektivno je podjetje in pravilno napoved, kaj se bo z njim dogajalo v prihodnosti. Da pridemo do tega znanja pa je najboljše, če kakšno uspešno podjetje ustvarimo tudi sami.

Če si dobro ogledamo kvadrante, je smiselna pot povsem jasna. Najprej smo običajno zaposleni, nato samozaposleni, nato zgradimo svoj veliki posel in na koncu začnemo (lahko vzporedno) še investirati. Končni cilj je, da imamo več pasivnih prihodkov, kot pa stroškov. Šele takrat postanemo resnično finančno svobodni. In pri tem moramo imeti vedno v mislih: “Lahka pot običajno s časom postane težka in težka pot na dolgi rok običajno postane lahka.” Zato je potrebno razmišljati dolgoročno.