Občutljivost podjetja na napačne odločitve

Vsak podjetnik sprejema tudi napačne odločitve. Temu se nihče ne more izogniti. Nekatere napačne odločitve so vezane na podjetnikovo osebnost (območje vpliva), druge na hitro dinamiko poslovnega okolja, kjer prepočasi zaznamo spremembe, kar pomeni, da imamo na voljo premalo informacij za dobro odločitev. Pri sprejemanju slabih odločitev je za podjetje lahko usodna, ena sama odločitev ali serija majhnih napačnih odločitev.

Kljub vsemu pa na podlagi aktivnega dela s podjetji lahko opazimo, da nekatera podjetja zaidejo hitro v težave že pri eni majhni napačni odločitvi. Drugi podjetniki pa naredijo kar nekaj mogoče celo večjih napak, pa podjetje še naprej solidno posluje. Posledično lahko najdemo veliko resnično kompetentnih podjetnikov, ki jim podjetja propadajo ter na drugi strani mnogo mogoče nekoliko manj goreče privrženih podjetnikov, ki jim posel naravnost cveti, kar je na koncu seveda vseeno več kot odlično.

Vprašanje je, kje nastaja ta ključna razlika. V enemu izmed dokumentarcev o Microsoftu, Bill Gates zelo dobro odgovori na to vprašanje. Razloži, da se je že v začetnih fazah gradnje podjetja zavedal, kako hitro spreminjajoča je IT panoga ter kako nevarno je, da te drugi konkurenti in potencialni konkurenti izjemno hitro izrinejo iz posla, ker zaznajo neko spremembo na trgu, ki je ti nisi zaznal, še posebno če te spremembe omogočijo prihod nove disruptivne tehnologije.

Načina, kako podjetje lahko preživi v tem hitro se spreminjajočem okolju, sta dva. Na začetku, ko je podjetje še majhno, se mora znati hitro prilagajati in biti izjemno odzivno. Agilno z eno besedo. Vendar večje, kot postaja podjetje, manjša je agilnost. Zato se drugi način preživetja skriva v finančni moči podjetja. Bolj finančno močno in stabilno, kot je podjetje, večja je verjetnost preživetja, kljub hitrim spremembam, saj jih lahko vodstvo kasneje zazna in nato pospeši svoje prilagajanje.

Če danes pogledamo podjetje Microsoft ima izjemno finančno moč. Že samo v denarnih sredstvih imajo slabih 50 milijard dolarjev. In čeprav je jasno, da ima danes Microsoft izjemno veliko težav na določenih segmentih poslovanja s konkurenti, kot so Google, Facebook in Apple, vseeno lahko investirajo milijone in milijone npr. v promocijo svojega spletnega iskalnika Bing.

Za finančno moč podjetja pa je potreben velik trg in seveda je zaželena tudi (hitra) rast trga, velika dodana vrednost ter posledično velike marže, skalabilen poslovni model, skrben management stroškov, inovativnost v poslovanju in še bi lahko naštevali.

Podjetniški tim je ključen za uspeh podjetja in dober tim bo vedno znal narediti posel, ne glede na dano situacijo (»downside protection«). Vendar ravno poslovna ideja v najširšem zgoraj omenjenem kontekstu skupaj s poslovnim modelom definira finančni potencial (»upside potential«) in s tem tudi sam potencial podjetja za rast in odpornost na napake. To je osnovno razmerje med idejo in timom v podjetju.

En ekstrem so tako lahko nasičene panoge, kjer je izjemna cenovna konkurenca, nizke marže ipd. Takšne panoge danes so npr. izdelava spletnih strani, računovodstvo, prodaja računalniške opreme, velik del proizvodnje ipd. Če želiš razvijati podjetje in ne delati kot samostojni podjetnik si ne smeš privoščiti veliko napak. Enostavno niso dovoljene v poslovnem modelu. V takšnih panogah imajo veliko prednost tisti, ki so bili prvi na trgu in zavzeli svoj tržni delež. Velja si zapomniti, da če si prehiter na trgu pogoriš, če pa prepočasen, pobiraš drobtinice.

Vseeno pa se da tudi v nasičenih panogah uspeti in hitro rasti. Sicer veliko težje, vendar je možno. Idiličen primer za to je Richard Branson, ki je napisal tudi uspešnico Kako sem izgubil nedolžnost. Sam pravi, da z vstopom v panoge prevetrijo situacijo. Vedno so toliko inovativni, da jim uspe pridobiti določen tržni delež. In to tudi v najbolj zasičenih panogah. Podjetje Virgin pa je zgolj eden izmed uspešnih primerov. Seveda pa je v takšnih situacijah nujno inoviranje, kar pa seveda ni najbolj enostavno in velikokrat potrebujemo finančno zaledje iz katerih drugih virov.

Na drugi strani pa, če pravočasno zaznamo nov trend, ali imamo podjetje, ki strmo pridobiva na finančni moči, si lahko privoščimo marsikatero napako. Pri najuspešnejših podjetjih (»bluechip-ih«) večino napak sploh ne vidimo, razen na koncu tistih res velikih, ki so lahko usodne. Vendar tudi vse uspešne svetovne multinacionalke, ki ne delajo usodnih napak, naredijo veliko napak, pa to sploh ni vidno. Večje in finančno močnejše kot je podjetje, več napak si lahko privoščimo.

Seveda je pri tem tudi en velik paradoks. In sicer dobre odločitve sprejemamo na podlagi izkušenj. Izkušnje pa pridobivamo tako, da sprejemamo slabe odločitve. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da je podjetništvo »learning by doing«. Zato je velikokrat tako, da podjetnikom prvih nekaj podjetij neslavno propade, kar je potem dober material za knjige. V začetku namreč podjetje nima finančne moči, podjetnik pa ne dovolj znanja, da bi sprejemal dobre odločitve. Zato mora skozi proces akumulacije notranjih virov, na podlagi katerih lahko nato ustvari uspešno podjetje.

Vseeno pa moramo od začetka rasti podjetja postaviti koncept in model podjetja čim bolj tako, da si bomo lahko privoščili nekatere napake, preko katerih bomo pridobivali nove podjetniške izkušnje.  In ne bodo usodne za podjetje. Zato je vedno nujno potrebno podrobno obravnavati finančni aspekt poslovanja podjetja. Večjo, kot imamo finančno moč, več verjetnosti je, da bo podjetje preživelo na dolgi rok, kljub napakam, ki jih naredimo pri vodenju in poslovanju podjetja.