Norost

Slovar slovenskega knjižnega jezika definira norost kot nespametno, neumno dejanje ali ravnanje. Vendar pa sem slišal že veliko boljšo definicijo norosti. Ta pravi, da smo nori, če počnemo ene in iste stvari, obenem pa pričakujemo drugačen rezultat.

Ta definicija se mi zdi vsekakor bolj smiselna in nakazuje predvsem na to, da se je potrebno lotiti reševanja problemov na drugačen način (out of the box). Velikokrat gremo po nepotrebnem z glavo skozi zid, namesto, da bi pogledali na situacijo z distance, našli vrata, jih odprli ter vstopili skozi rešitev izven okvirjev.

Seveda pa je definicija zgolj definicija in nam ne koristi veliko, če ni zadaj še neke življenjske lekcije. Meni je življenje poslalo to lekcijo prav na dan, ko sem prebral zgoraj navedeno definicijo norosti. Od takrat naprej skušam veliko bolj objektivno pogledati na »z glavo skozi zid« situacije«.

Lekcija gre pa takole. Zelo se mi je mudilo v center mesta, kjer sem imel sestanek. Bil pa sem brez gotovine, zato sem se ustavil na črpalki, ker se je tam nahajal bankomat. Hitro sem poiskal bančno kartico ter jo vstavil v režo na bankomatu.

Na zaslonu se izpiše zahteva, naj vpišem PIN kodo. Vpišem kodo in bankomat javi, da je vpisana koda napačna. Hmm, seveda da ni in vpišem še enkrat enako zaporedje štirih številk. Na zaslonu se zopet izpiše, da je številka napačna. V tretje gre seveda rado in ker je “očitno bilo z bankomatom nekaj narobe”, sem še enkrat vpisal enako PIN kodo.

Posledica je bila seveda ta, da mi je bankomat požrl bančno kartico. Seveda sem bil izjemno jezen in še bolj živčen, ker se mi je kot omenjeno zelo mudilo, ostal pa sem še brez gotovine (in kartice). Med vožnjo proti mestu, pa sem se kar malce zamislil nad celotno situacijo.

Sicer gre za zelo plastičen primer norosti, vendar pa se mi zdi, da velikokrat delujemo na ta način tudi v bolj pomembnih situacijah v življenju. Na enak način se lotimo diete, na enak način znova in znova tržimo svoj izdelek, na enak način skušamo partnerja prepričati v nekaj, ne enak način skušamo privarčevati nekaj denarja… ko nam ne uspe, kot smo si začrtali, se malce ustavimo, nato pa znova poskusimo na enak način. Postanemo ujeti v določen vzorec, ki nam preprečuje pogled izven ustaljenih okvirjev. Ponavadi nato povsem obupamo…

Počneš ene in iste stvari ter pričakuješ drugačen rezultat – definitivno začaran krog, ki se lahko konča še z večjim problemom. To se navezuje predvsem na to, da je »pošast potrebno ubiti, ko je ta še majhna«. Dokler je problem majhen, ga z lahkoto rešimo. Bolj kot odlašamo z reševanjem oziroma rešujemo problem na napačen način, večji postaja ta problem. Čisto praktično, če smo malce v minusu na bančnem računu ali če imamo kakšno kilo preveč, to lahko povsem enostavno rešimo.

Ko pa zapademo v vzorec, da se vsak mesec minus na računu poveča za določeno vsoto ali pa se kakšen kilogramček preveč povečuje redno iz meseca v mesec, si zadeve močno otežujemo. Zato je najboljše, da se s problemom poprimemo takoj, ko se le-ta pojavi.

Sedaj se skušam za vsako stvar, ki jo večkrat ponovim, pa ne dobim želenega rezultata vprašati, ali je mogoče kaj narobe z mojim pristopom. Oziroma čisto praktično, skušam zamenjati pristop k celotni zadevi. Pri menjavi pristopa oziroma optimalnem pristopu nam pomaga predvsem znanje.

Večino problemov na svetu, ki jih poznamo, so se ljudje lotili reševati že na tisoč in en način. Vsak je doživel drugačne rezultate in veliko ljudi o teh rezultatih (izkušnjah) piše v knjigah, na blogih itn. V znanju je moč in pri norosti nam znanje lahko pomaga, da smo malce manj “nori”. S tem pa se tudi dvignemo nad povprečje, saj stvari vzamemo proaktivno v svoje roke in pogledamo na zadevo z drugačne perspektive kot povprečje.