Nevrolingvistično programiranje: pot k osebni odličnosti

Gostujoče pero: Članek je delo Urške Eve Pucelj, doktorske študentke interdisciplinarnega študija humanistike in družboslovja — smer tržno komuniciranje, novinarke in filmske kritičarke.

Model nevrolingvističnega programiranja predstavlja umetnost in znanost o osebni odličnosti, ki temelji na proučevanju uspešne komunikacije in izjemnih dosežkov, ki so jih dosegli ljudje na različnih področjih, zatrjujeta O’ Connor in Seymour (1996). Področja znanosti, ki so vplivala na razvoj NLP, so nevroligvistika, kognitivna znanost, psihologija in psihonevroimunologija, kar v delu Moč podzavesti: nevroligvistično programiranje podrobno razdelata tudi Schwarz in Schweppe. Omenjene znanosti so integrirane v sam model NLP, tehnike omenjenega modela pa je mogoče hitro vključiti v vsakdanje življenje in aplicirati tako na področje terapije, svetovanj, osebne rasti, učinkovitega vodenja, pogajanja, poslovnih odnosov in uspešne komunikacije, kot tudi na področja osebne prodaje, pedagogike in prava. Sposobnost jasne postavitve ciljev, za katerimi stojijo osebne vrednote, poglobitev čutne ostrine ter priklica notranjih virov moči pa so vsekakor ključnega pomena za uspešno delovanje posameznika in njegov osebni razvoj.

Zanimivi začetki

Nevrolingvistično programiranje je razmeroma mlada veda, saj njeni nastanki segajo v zgodnja 70.ta leta in obeležujejo sodelovanje med lingvistom dr. Johnom Grinderjem in psihologom Richardom Bandlerjem. Njun namen se ni kazal v ustanovitvi nove terapevtske šole, ampak je bil usmerjen v preučevanje treh najprodornejših terapevtov tistega časa: Fritza Perlsa (gestalt terpija), Virginie Satir (družinska terapija) in Miltona Ericsona (hipnoterapija), pri katerih sta identificirati tiste resnično ključne vedenjske in komunikacijske vzorce, ki so jih čisto intuitivno uporabljali pri svojih strankah. Grinder in Bandler sta se tako vprašala, zakaj omenjeni trije terapevti v Združenih državah Amerike dosegajo tako posebne uspehe in poiskala ključne vzorce, uporabljene pri njihovem delu. Vsi trije izjemno prodorni terapevti so tako s svojimi metodami nezavedno risali in ustvarjali pot, na kateri so se kmalu začeli postavljati temeljni kamni nevrolingvističnega programiranja.

Korenine NLP

  • Gestalt terapija

Fritz Perls, nemški psihiater in psihoanalitik, je bil žid, ki je bil ob vzponu nacizma prisiljen emigrirati v tujino. Pri svojem delu in poglabljanju v gestalt terapijo je izpostavljal predvsem misel, da pogled izhaja iz pogleda na celoto, nekakšno celostnost soobstoječih dejavnikov. To kar mislimo, čutimo in počnemo, naj bi bilo osnovano na naši interakciji z okoljem v danem trenutku, čemur lahko rečemo tudi gestaltični tukaj in sedaj. Fritz Perls je obenem ostro kritiziral Freudovo psihoanalizo, saj naj bi po njegovem mnenju na človeka sicer vplivali spomini iz preteklosti, vendar pa naj bi se vsak sam odločil in izbral, katere spomine iz preteklosti bo prenesel v sedanjost. Vsak človek je iz omenjenega aspekta tako odgovoren za sebe, za svoj osebni razvoj.

  • Miltonov model jezika

Ustanovitelja modela nevrolingvistično programiranje, Richard Bandler in John Grinder, sta leta 1974 sodelovala z Miltonom Ericsonom, po eni strani čudaškim, a izjemno prodornim hipnoterapevtom, ki je bil med drugim tudi ustanovitelj in predsednik Ameriške družbe za klinično hipnozo. Ericson je bil imel velik občutek za zaznavanje vseh drobnih signalov neverbalnega vedenja in je bil obenem prepričan, da  »ni upornih klientov, so samo nezmožni terapevti.« Zanimiva je primerjava miltonovega modela jezika s tehnikami metamodela – medtem ko te temeljijo na iskanju natančnega pomena jezikovnih vzorcev, je Ericson »uporabljal jezik na umetelno nejasne načine, tako da so si ga njegovi pacienti lahko razlagali s pomenom, ki je bil zanje najprimernejši,« razlagata O’ Connor in Seymour. Kot še poudarjata avtorja, je trans stanje, v katerem smo zelo motivirani za notranje usmerjeno učenje iz nezavednega in ni pasivno stanje, pri katerem bi bili pod vplivom nekoga drugega, saj odnos med klientom in terapevtom prežema sodelovanje. Trans naj bi tako po njunem mnenju bil idealno duševno stanje za raziskovanje in obnavljanje enkratnih notranjih virov moči. Pri tem sta tudi Schwarz in Schweppe (2005) mnenja, da je najboljša metoda, kako v nezavednem sprožiti proces iskanja in nove zamisli,  »pripovedovanje metafor, anekdot in zgodb«, saj je tak način odlično uporabljal že Milton Ericson in ima vsekakor številne prednosti – ne zbuja strahu ali odpora, najbolj ohranja pozornost in uporablja sposobnosti stranke. Dejstvo pa je, da sta pomembna podlaga za razumevanje sveta nekoga drugega empatija in visoka stopnja čustvene inteligence. Pri tem seveda ne smemo pozabiti tudi na način govora. Najbolj učinkovito se namreč lahko izzove mirno notranje stanje z mehkim in počasnim glasom, pri katerem je pomembno terapevtovo usklajevanje govora z dihanjem klienta. Terapevt torej pri tej metodi vse opisuje zelo nejasno in posplošeno, tako da klient v sam okvir povedanega lahko vstavi svojo izkušnjo.

Zanimivosti

  • Nevrolingvistično programiranje je uradno priznana metoda psihoterapije v Evropi, ki jo lahko psihiatri in klinični psihologi izberejo kot smer psihoterapije, za katero se lahko specializirajo.
  • NLP je izjemno učinkovita metoda terapije, saj uporaba tehnik modela lahko vodi k poglobljeni osebnostni rasti  in pomaga obvladovati stresne situacije.
  • Drža vpliva na razpoloženje – s tem se ukvarja psihonevroimunologija, nova smer v znanosti, ki se osredotoča na soodvisnost čustev, občutkov, misli in telesnih procesov. Izhaja iz dejstva, da sta telo in duh v nenehni soodvisnosti (Schwarz in Schweppe, 2005).
  • Stopnje izobraževanja pri NLP programih so: NLP diploma, praktik NLP, mojster NLP in NLP trener.

Priporočljivo nadaljnje branje:

  • Boyes, Carolyn. 2008. 5-minute NLP. London: Collins.
  • Charvet, Shelle Rose. 1997. Words that change minds: mastering the language of influence. Iowa: Kendall/Hunt Publications.
  • Dilts, Robert, John Grinder, Richard Bandler in Judith DeLozier. 1980. Neurolinguisticprogramming: Volume I: The Study of the Structure of Subjective      Experience. Capitola, Kalifornija: Meta Publications.
  • Dilts, Robert, Tim Hallbom in Suzi Smith. 1990. Beliefs: pathways to health and well-being. Portland (Oregon): Metamorphous Press.
  • Dilts, Robert in Gino Bonissone. 1993. Skills for the future: managing creativity and innovation. Capitola (California): Meta Publications.
  • Knight, Sue. 2002. NLP at work: The difference that makes the difference in business. London: N. Brealey.
  • O’ Connor, Joseph in Seymour, John. 1996. Spretnosti sporazumevanja in vplivanja: uvod v nevrolingvistično programiranje. Žalec: Sledi.
  • Schwarz, Aljoscha A. in Ronald P. Schweppe. 2005. Moč podzavesti: nevrolingvistično programiranje. Ljubljana: Mladinska knjiga.