Nasprotniki

Veliko večino ljudi, ki nas obkrožajo in s katerimi se srečujemo v našem vsakdanjem delovanju lahko razdelimo v tri velike skupine in sicer tiste, ki nas podpirajo v našem razmišljanju, ciljih in vizijah, druga skupina so ljudje, ki nam nasprotujejo, tretja zadnja skupina so seveda ljudje, ki jim je vseeno. Velika večina ljudi sodi v tretjo skupino, se pravi, da jim je enostavno vseeno, saj imajo predvsem opravka sami s seboj in s svojimi izzivi, vedno pa se v življenju srečujemo tudi z bolj ali manj gorečimi podporniki ter nasprotniki našega delovanja.

Popolnost sveta je v njegovi nepopolnosti in s tem v vsej svoji pestrosti ter različnosti, zato se vsak od nas sooča z vsemi tremi skupinami ljudi. Socialna dinamika pa je seveda takšna, da se podporniki med seboj povezujejo ter želijo sebi v prid nadvladati nasprotnike. Bolj, kot so v ospredju lastni interesi in manj tudi kolektivni, večja je ta dualnost, ločenost enega od drugega, pa čeprav je v resnici zgolj navidezen pojav, saj nenazadnje živimo vsi na istem planetu.

Ljudje, ki nas podpirajo in so nam naklonjeni je to običajno zaradi enega izmed naslednjih dejavnikov:

Podobne vrednote, stališča in prepričanja – Tukaj velja pregovor iste ptice letajo skupaj, torej enake vrednote so lepilo med ljudmi. Kreativni ljudje se družijo običajno s kreativnimi ljudmi, znanstveniki z znanstveniki, delavci z delavci, managerji z managerji itn. Naša interesna področja so odlično izhodišče za druženje z enako mislečimi, saj se ljudje na podobnih pozicijah srečujejo s podobnimi izzivi, izkušnjami, posedujejo podobno znanje itn.

Podobna vizija, cilji in osebni interesi – Ne glede na to, ali imamo enake vrednote (seznam vrednot) ali ne, nas lahko povezuje podobna vizija, poslanstvo, cilji ali osebni interesi. To je drugi glavni razlog, zakaj nas ljudje podpirajo. Primer bi bil recimo župan z večjim projektom, kjer ga podpirajo tako športniki, kot tudi delavci, zdravniki. Vse organizacije so zasnovane s točno določenim cilje, kateremu prispevajo ljudje z različnimi ozadji. Seveda moramo ljudi znati navdušiti nad potovanjem, da nam začnejo graditi ladjo.

Privlačnost in karizma – Ljudje sledijo idejam oziroma vizijam in sledijo ljudem. Najprej velja omeniti karizmo, ki je opredeljena kot nadnaravna sposobnost, dana posamezniku v korist drugim. Ljudje s karizmo, integriteto, ljudje, ki so drugačni, pogumni nas običajno navdihujejo in smo jih tako pripravljeni podpirati. Potem je tukaj še fizična privlačnost. Nekateri ljudje nas avtomatično podzavestno privlačijo in tukaj pride do tako imenovanega halo efekta, kjer takšnim ljudem pripišemo bolj pozitivne lastnosti in jih zato tudi bolj podpiramo.

Integriteta in pogum – Velikokrat pri ljudeh občudujemo pogum, ki ga sami nimamo in čeprav mogoče ne delimo nobenih podobnih vrednot, stališče ali vizij jih pri njihovih dejanjih podpiramo. Ta pogum še toliko bolj cenimo, kadar je v prid celotni družbi. Tako se je razvilo tudi herojstvo in heroje običajno podpiramo, ker se želimo z njimi tudi identificirati.

Ljudje, ki nas še ne poznajo – Vsak nov človek, ki nam prekriža pot običajno nima mnenja o nas, zavzema nevtralno stališče. Še več, ljudje običajno o drugih mislimo pozitivno in skušamo tudi zgraditi pozitivno predstavo. Drugače je, če svoje mnenje oblikujemo na predhodnih govoricah, ki so prišle do nas. Seveda je tako mnenje pogosto napačno. Pomembno pri ljudeh, ki nas ne poznajo je tudi prvi vtis. Naši možgani stvari posplošujejo in na podlagi nekaj informacij zgradimo celostno predstavo o človeku. Ta je vedno povsem drugačna od realnosti, gre zgolj za subjektivno realnost. Vendar pozitivna izkušnja ob prvem stiku lahko pusti izjemno pozitivno sliko in s tem naklonjenost do neke osebe.

Zagotovo se najde še kakšen razlog zakaj nas ljudje podpirajo, ampak pojdimo sedaj na drugi konec te iste palice. Na drugi strani imamo ljudi, ki nam nasprotujejo. Pri tem je bistvena predvsem ena zadeva, ki se je moramo zavedati. Ljudje, ki nas ne podpirajo, je to običajno zaradi njih samih in njihovih lastnih problemov ter strahov in ne zaradi nas. Čeprav velikokrat izjemno težko je edino prav, da stvari ne jemljemo osebno.

Bolj kot smo izpostavljeni, bolj kot jasno izražamo svoje mnenje hitreje in močneje se soočimo z ljudmi, ki nam nasprotujejo. Problem je v tem, ker večino nasprotovanja ni konstruktivno iskanje rešitev, temveč gre za ego boje. Zelo dober primer tega so nekonstruktivni komentarji. Vendar trdo kožo človek dobi le z izkušnjami in tukaj nam ne preostane drugega, kot da se s stvarmi soočimo sami pri sebi. Druge lahko spreminjamo samo tako, da spreminjamo sebe.

Najpogostejši razlogi, zakaj nam ljudje nasprotujejo so:

Zavist in frustracije – Pogosto nam določeni ljudje nasprotujejo, ker nam zavidajo. Tukaj velja pomembno načelo, če simboliziram, da klošar ne zavida milijonarju, temveč klošarju, ki ima eno steklenico več od njega. Ta zavist je toliko bolj goreča, če smo prepričano, da bi si to, kar ima nekdo drug zaslužili mi sami. Podobno je tudi s frustracijami, v primeru, da smo mi sami ovira za nekoga, da doseže cilj, ki si ga želi.

Nesprejemanje določenega dela sebe – Na drugih ljudeh nas običajno moti to, kar nismo še sprejeli pri sebi. Vsi ljudje vedno odsevajo našo notranjost, tudi tisi, ki nam niso pri srcu. Primer je na primer nekdo, ki se je odločil, da se bo od nekega trenutka zdravo prehranjeval, čeprav se pri tem dobesedno muči. Ko bo poleg njega postavni vrstnik užival v najbolj nezdravem obroku, ki bi ga ta oseba sama z veselje tudi spravila vase, pridemo do notranjega konflikta. Seveda je lažje kriviti druge in ta negativna čustva prenesemo na to osebo. Podobnih primerov je še veliko. Vendar vedno, ko nam nekdo ni pri srcu ali mi nismo nekomu pri srcu, se moramo vprašati, kateri del sebe ne sprejemamo.

Osebne situacije in stereotipi –  Ljudje imajo iz takšnih in drugačnih razlogov, kot so na primer podedovani vzorci, slabe osebne izkušnje, lastno nezadovoljstvo, jeza itn. določena osebnostne situacije, ki avtomatično sprožajo nestrinjanje z nami. Primer so na primer rasistična nagnjenja, napetosti med nasprotnima spoloma, pripadnosti različnim subkulturam, političnim skupinam, ki se po definiciji ne marajo itn. V ta okvir lahko štejemo tudi posploševanja in stereotipe, da na primer nekdo ne mara podjetnikov, ker izkoriščajo ljudi itn.

Sekajoče se vizije, cilji, interesi – Če dve osebi kandidirata za isto funkcijo je velika verjetnost, da si bosta nasprotovali, oziroma če si ne, se bo to nasprotje slej kot prej umetno vzpostavilo, kot gonilo razvoja. Ljudje se povezujemo v skupine, da dosežemo lastne in skupne interese, seveda je zato vedno potrebna skupina z drugačnimi interesi.

Različne vrednote, stališča in prepričanja – Ljudi, ki jih družijo drugačne vrednote se zelo težko družijo med seboj, saj so jim v življenju pomembne druge stvari. Ko se srečajo so nasprotja tako velika, da enostavno pride do nasprotovanja. Seveda nihče nima prav ali narobe, so zgolj drugačni pogledi glede na lastna izhodišča. Na primer nekdo, ki mu je pomemben prosti čas, druženje, zabava, kolektivnost, enakost itn. se zagotovo ne bo strinjal s pripadniki kapitalizma, ki običajno cenijo druge vrednote. Pri tem je seveda bistvo nasprotovanja to, da bi imeli v povprečju neko srednjo pot, saj noben ekstrem ni dober.

Nerazumevanje ali napačno razumevanje – Vsako negativno čustvo, ki ga želimo nevtralizirati, ga moramo najprej razumeti. Če nekoga ne razumemo, si njegovo stališče narobe interpretiramo. Pomanjkanje komunikacije je najpogostejši primer, ki pogosto pripelje do nerazumevanja in nasprotovanja. Dekodiranje informacij je lahko povsem drugačno, kot si predstavlja sporočevalec, zato je velikokrat koristno, da prejemnik informacij ponovi, kaj mu je bilo rečeno.

Popolno razhajanje subjektivne realnosti –  Včasih imamo s kom popolnoma drugačno subjektivno realnost in zadeva se zdi podobna, kot da bi imeli interakcijo z ljudmi, ki so iz drugega planeta. Tuakj je nerazumevanje še toliko bolj stopnjevano. Pogosto to slej kot prej pripelje do nasprotovanja, sploh če se te ljudje spremenijo v frustracije in nam omogočajo doseganje določenega cilja, pa čeprav se še sami tega ne zavedajo. Primer so na primer ogromne kulturne razlike.

Slabe izkušnje – Nekoga večkrat srečamo ravno v trenutku, ko smo najbolj slabe volje. Na podlagi prvega vtisa in posploševanja si ne ustvari nič kaj prijetno sliko o nas. Tako nam lahko kasneje pri določenih stvareh ta oseba avtomatično nasprotuje. Vsi smo samo ljudje in tako delamo takšne ali drugačne napake.

Privlačnost – Tako kot privlačnost lahko pripelje do močnega strinjanja in podpiranja, je to lahko dvorezen meč. Če oseba to privlačnost povezuje z negativnimi prepričanji, kot je na primer, da nas ne bo morala nikoli dobiti, ne damo tej osebi dovolj pozornosti itn. se ta čustva privlačnosti lahko kaj hitro obrnejo v gorečo nasprotovanje. Tovrstnih scenarijev lahko vidimo veliko predvsem v filmih in španskih nadaljevankah.

Neprivlačnost – Nasprotno od privlačnosti lahko nasprotovanje povzroča tudi neprivlačnost. Seveda tukaj ne govorim o fizični neprivlačnosti. Nekaterih ljudi enostavno ne prenesemo pa še sami ne vemo zakaj. Vzroki so običajno zakoreninjeni globoko v podzavesti in v večini primerov tam tudi ostanejo, takšnih oseb pa se bolj ali manj izogibamo. Ali drugi nas.

Udobje s statusom quo – Naše delovanje lahko pomeni, da nekomu ogrožamo status quo in prijetno spanje na lovorikah. Seveda s tem dobimo neodobravanje in nasprotovanje. Ljudje, ki so navajeni biti v coni udobja, se je zelo oklepajo. Če je njihova cona udobja ogrožena z našim delovanjem bodo seveda skušali preprečiti kakršne koli spremembe. Vendar spremembe slej kot prej postanejo življenjsko dejstvo.

Strah pred tem, da izpadamo nekompetentni – Ljudje smo po naravi tekmovalni, čeprav je najbolj smiselno da tekmujemo predvsem sami s seboj. Če ogrožamo percepcijo kompetenctnosti nekoga, pa čeprav mogoče to lahko izhaja predvsem iz lastnih strahov, lahko naletimo na nasprotovanje. To je pogosto pri tem, ko pridejo na pozicijo mlajši vodje, ki na primer bolj obvladajo tehnologijo. Zaradi strahov, da izpadamo nekomeptentni se lahko obnašamo izjemno nasprotovalno.

Izguba obstoječe moči – Večanje naše lastne moči lahko pomeni, da nekdo drug moč izgublja. Seveda nihče ne spusti svoje moči iz roke, brez boja. Razen, če nima prave ravni zavedanja in razume, kdaj nastopi čas za novo energijo ali mogoče razume, da ne počne pravih stvari. Vendar veliko ljudi nam lahko nasprotuje, ker se enostavno bojijo izgubiti svojo moč.

Razlogov, zakaj nam nekdo nasprotuje je veliko in zagotovo se najde še kakšen. V življenju se ničesar ne smemo bati, pomembno je le razumevanje. Če razumemo zakaj nam nekdo nasprotuje, kaj so njegovi strahovi ali frustracije zadeve ne jemljemo več toliko osebno in se s tem lažje spoprimemo. Smiselno je, da ljudem za katere identificiramo, da nam nasprotujejo iz neosebnih razlogov skušamo predstaviti dodatne informacije, da popravijo svoj subjektivni zemljevid realnosti. Nekateri pa nam bodo pač vedno nasprotovali.

Bolj kot se nasprotovanje zdi osebno in je na ravni žalitev, posmehovanja, norčevanja, opravljanja, bolj pomeni da gre za večje notranje probleme osebe, ki to počne. Teptanje drugih za voljo lastne veličine. Pri tovrstnih nasprotovanjih obstaja minimalna verjetnost, da bomo kaj dosegli z obremenjevanjem ali prepričevanjem. In nasprotno. Bolj kot je nasprotovanje na ravni argumentov, inteligence, konstruktivnega pristopa, bolj gre za drugačne subjektivne realnosti, več verjetnosti je, da ostaja srednja konstruktivna pot, ter da sami lahko še enkrat dobro premislimo lastno stališče.

Za vsak primer lahko vedno najdemo konstruktivne pristope, če iščemo »zmagam – zmaga« situacije. Seveda tega ne moremo doseči vedno, sploh če je omejena kreativna energija. Tako se nasprotovanje lahko stopnjuje, pa čeprav sami tega v bistvu sploh nočemo. Če je le možno je dobro, da nasprotovanje čim prej skušamo nevtralizirati, s tem da spremenimo sebe in vključimo še druge perspektive, ki jih mogoče v določenem trenutku ne vidimo. Razmišljamo izven škatle. Konstruktivnost, pozitivni pristop in komunikacija so vedno dobra orodja. Vseeno pa to ne pomeni, da ne bomo imeli nasprotnikov, saj sta za pozitivne odnose pomembni dve strani.

Ob tem je nujno, da se zavemo tudi obratne situacije. Tudi mi sami namreč nasprotujemo nekaterim ljudem. Pri vsakem nasprotovanju se je dobro vprašati, zakaj nekomu nasprotujemo. Ali je to samo odsev lastnega nezadovoljstva in strahov, imamo mogoče preveč izkrivljeno podobno realnost in potrebujemo več informacij, ali imamo dejansko moč konstruktivnih argumentov.

Druge ljudi spreminjamo tako da spreminjamo sebe. Pogosto so boji in prepiri nepotrebni, pogosto je potrebna zgolj učinkovita komunikacija. Kljub vsemu pa, vedno bomo imeli v življenju ljudi, ki nas bodo podpirali in nam pomagali pri rasti in prav je, da se obkrožimo s takšnimi ljudmi. Nekateri nam bodo nasprotovali, pa to nasprotovanje nevtraliziramo. Nekateri nam bodo vedno nasprotovali in najboljše, da te pustimo pri miru. Čeprav najtežje na svetu, je ljubezen najmočnejša, ko nam to uspe, smo resnično dosegli zavidljivo stopnjo osebnostnega razvoja.

Veliki večini ljudi pa je enostavno vseeno. Več takšnih ljudi pridobimo na svojo stran, več bomo imeli podpornikov. Vendar še vedno veliki večini je enostavno vseeno, kaj, kako in zakaj počnemo. S tem tudi ni nič narobe, če ne gre za ignoranco.