Naša finančna prihodnost

Ko govorimo o finančni prihodnosti, se moramo zavedati, da je povsem od nas samih odvisno, kako svetla bo le-ta. Naše prihodnje premoženje je odvisno od naših življenjskih in finančnih ciljev, potreb, karakterja, kompetenc, vloženega truda, odnosa do denarja ter dela in še bi lahko naštevali.

Sicer sem prepričan, da si vsak od nas lahko zagotovi takšno finančno prihodnost, ki je povsem usklajena z njegovimi sanjami, željami, potrebami in cilji, ni pa vsak pripravljen »plačati cene« oziroma vložiti truda, da to tudi doseže. Izraz »plačati cene« je nekoliko neroden, saj je po mojem mnenju največja cena, ki jo lahko plačamo ta, da ne pridobimo ustreznega znanja in da se sploh ne potrudimo oziroma ne stopimo v akcijo. Dejstvo pa je, da večje kot so sanje, več truda je potrebno vložiti (na pravi način).

Ne glede na to, da ima vsak od nas povsem različne predstave, kaj pomeni svetla finančna prihodnost, saj si nekdo želi celotni nebotičnik, drugi pa majhen in skromen dom, lahko v grobem finančno prihodnost, za katero moramo poskrbeti povsem sami, razdelimo v tri področja, pri čemer gre za povsem logične nadgradnje.

1. Do finančne varnosti že s pomoč svetovalca

Prvi temelj finančne prihodnost je varnost. Smisel varnosti je, da ublažimo finančne nihaje v nepredvidenih, tragičnih, neprijetnih in drugih situacijah, ki jih že tako ali tako spremljajo intenzivna čustva, lahko pa tudi bolečina, premagovanje težkih ovir in podobno.

Za našo finančno varnost lahko poskrbimo sami ali pa vsak dober finančni svetovalec (pri tem, da je vsa moč v naših rokah, da ustreznega svetovalca sploh najdemo). Bistveno je, da se finančno zavarujemo v nezgodnih situacijah ter drugih situacijah, kjer pride do večjega izpada prihodka.

Torej tukaj govorimo predvsem o življenjskih in nezgodnih zavarovanjih, prav tako pa o zavarovanjih stanovanja, prevoznih sredstev, pravni zaščiti in drugih oblikah zavarovanj. V sklop finančne varnosti sodi tudi račun za krizne situacije, kot je na primer izguba službe, nenadna bolezen ter podobne nebodijihtreba situacije, kjer takoj potrebujemo večjo vsoto denarja za preživetje. Pod temelj finančne varnosti lahko štejemo tudi osnovno razpršitev naložb, če imamo privarčevano kaj denarja. In vsak za sebe točno ve, kdaj se počuti finančno varnega.

Ne smemo pa pozabiti še enega pomembnega dela finančne varnosti. To je privarčevano nadomestilo za izpad prihodka za obdobje po upokojitvi. Jasno dejstvo je, ki pa si ga v veliki meri še kar nočemo priznati, da za pokojnine ne bo poskrbela naša država, ampak moramo za to poskrbeti povsem sami. Celotna odgovornost leži samo na nas in nesmiselno bi bilo v prihodnosti kazati s prstom na državo, če že sedaj ne razmišljamo dolgoročno.

2. Za udobje lahko poskrbimo zgolj sami

Ko postavimo prvi temelj finančne prihodnosti – varnost, pridemo do drugega, ki pa predstavlja predvsem to, da poskrbimo za naše udobje in življenjski stil, ki si ga želimo imeti. Veliko sodobno opremljeno stanovanje, hiter avto, drage obleke, vikend na morju ali v gorah, jadrnica, potovanja po svetu, osebna maserka in podobno razvajanje ter drage »igračke«.

Če za našo finančno varnost lahko poskrbi vsak dober svetovalec, pa zagotovitev določenega udobja zahteva veliko bolj aktivno vlogo nas samih. Za zagotovitev ustreznega življenjskega standarda moramo namreč aktivno vlagati v razvoj svojih kompetenc, širjenje socialne mreže, pridobivanja izkušenj, znanj, večin, torej za hitro rast na osebnem in poslovnem področju.

Zelo pomembno za zagotovitev določenega življenjskega standarda je tudi to, da vlagamo v svoj finančni IQ, spremljamo dogajanja na trgu, razvijemo svoj profil za investicijske odločitve in podobno. Seveda je smiselno, da si pomagamo z različnimi finančnimi svetovalci, vendar več finančnega znanja kot imamo sami, hitreje in lažje bomo dosegli določen standard.

Če upoštevamo princip kar seješ to žanješ, velja torej tudi, več kot vlagamo vase, večja bo po vsej verjetnosti tudi finančna žetev (pod pogojem, da upoštevamo načelo »working smart«, ne le »working hard«). Oziroma povedano drugače, če delamo dobro, bo sledil tudi denar.

Proaktivnost, izobraževanje in pravilen odnos do dela so tukaj bistvene stvari. Potem, ko se večajo naši prihodki skupaj z našo osebnostno rastjo, pa odigra ključno vlogo še naše finančno znanje oziroma finančni IQ. Vse pa je močno odvisno predvsem od nas samih, svetovalci pa imajo v celotni sliki manjšo, a tudi pomembno vlogo, da ne bo pomote.

3. Do pravega bogastva zgolj s timom

Od življenjskega udobja pa pridemo še do tretjega temelja, to je bogastvo. Seveda je stvar obsežne razprave oziroma razprave brez konca, kaj pomeni biti bogat, vseeno pa lahko najdemo več definicij. Od tega, da smo res bogati, ko svojega denarja ne moramo več prešteti, do tega, da smo res bogati, ko lahko živimo do konca življenja brez da smo primorani delati. V Združenih državah Amerike se smatra za bogate tiste (»high net-worth individuals«), ki imajo vsaj en milijon dolarjev. Nenazadnje pa je stvar vsakega posameznika, kaj zanj pomeni biti bogat.

Prvo pomembno dejstvo, ki se ga moramo zavedati, če želimo postati bogati je to, da je zelo malo verjetnosti, da to lahko naredimo sami – potrebujemo namreč tim ljudi. Tudi če smo na primer zgolj investitorji, potrebujemo tim, ki nam pri tem pomaga kot nekakšna kontrola, pomoč, preventiva pred iracionalnimi odločitvami. Torej tudi investiranje postane skupinska zadeva, če želimo resnično obogateti.

Če želimo postati res bogati, to zahteva tudi toliko več truda in vložka v razvoj osebnih kompetenc, vrednot, prepričanj in podobno. Nekje sem nekoč prebral, da je bila izvedena temeljita študija, ki je pokazala, da če bi danes enakomerno porazdelili celotno premoženje na svetu, tako da bi vsak od nas dobil enako količino, bi se v roku 8 do 9 let premoženje razporedilo zelo podobno, kot je bilo pred razporeditvijo. Ne vem, kako verodostojno je bila narejena ta raziskava in kako so prišli do teh zaključkov, vseeno pa lepo ponazarja pomembnost kompetenc. In to tudi nekako verjamem.

Seveda pa imamo največ možnosti, da obogatimo z udejstvovanjem v podjetništvu (75%), nato sledi top menedžment (10%), nato, če postanemo izjemni specialisti na nekem področju, kot na primer odvetnik, zdravnik, igralec (10%), manjši del bogatašev na svetu si je pridobilo premoženje s poklicem prodajalca (5%), preostali, zanemarljivi del pa s podedovanjem, loterijo in podobno. Vsi pa se, razen verjetno zadnjih, dobro zavedajo pomena kvadranta denarnega toka.

V katerem od treh možnosti finančne prihodnosti pa se vidite vi? In kako nameravate to doseči? S podjetništvom?