Mejna koristnost

Mnogo razprav lahko najdemo o tem, ali je denar pomemben v življenju in koliko prispeva k sreči. Ne velja to zgolj samo za denar, vendar je ravno na tem primeru zakon mejne koristnosti najlažje prikazati. Vsekakor je dejstvo, da je sreča notranje stanje, ki ga lahko dosežemo tudi povsem brez zunanjih materialnih stimulansov. Kljub vsemu pa pomanjkanje določenih materialnih dobrin lahko bistveno prispeva k nesreči, sploh če se ne nahajamo v okolju, ki dopušča bolj ali manj življenje brez materialnih dobrin.

Vendar preden govorimo o tem, koliko denar (ali določeno drugo področje) prispeva k sreči posameznika, moramo spoznati kategorijo, ki se ji reče mejna koristnost denarja. Najprej, kaj sploh je mejna koristnost. Mejna v ekonomski teoriji pomeni dodatna enota. Torej mejna koristnost govori o temu, koliko koristi nam prinese dodatna enota. Značilnost pri večini ljudeh in za večino materialnih dobrin je, da mejna koristnost pada, oziroma lahko na neki točki postane celo negativna. To je naravni obrambni mehanizem pred pretiravanjem. Na žalost v veliko primerih ta mehanizem deluje premalo učinkovito.

Poglejmo si praktični primer. Recimo, da si izjemo zaželimo nekaj sladkega in si kupimo veliko bomboniero. Ob prvem bombonu bomo seveda najbolj uživali. Vsak naslednji bombon bo načeloma že predstavljal vedno manjše zadovoljstvo. Bolj, kot bo naš organizem prežet s sladkorjem, bolj blizu bomo točke roba, ko nam bo postalo slabo. Seveda se na določeni točki to zgodi, je pa odvisno od posameznika kdaj, nekaterim pri tretjem bombonu, drugim pri tretji bombonieri.

Tudi mejna koristnost denarja vsekakor pada, vsaj ko govorimo o denarju zgolj kot menjalnemu sredstvu (in ne viru moči ali kaj podobnega). To praktično pomeni, da nekomu, ki zasluži 500€ dodatnih 50€ pomeni bistveno več, kot nekomu, ki zasluži 1.000€. Se pravi več denarja, kot imamo, manj pomembna nam je vsaka nadaljnja enota denarja, ki ga dobimo ali zaslužimo.

Zadeva je potem povsem jasna, da vsaka nadaljnja enota denarja pod ali na pragu revščine prinaša izjemno veliko korist. Že nekaj dodatnih enot denarja predstavlja neverjetno veliko olajšanje v vsakdanjem življenju. Če se zavestno ne odrečemo življenju po zahodnih načelih in odidemo v tempelj nekam na vzhod, enostavno moramo preživeti na materialnem nivoju. In dokler se borimo zgolj za materialno preživetje, se izjemno težko razvijamo na katerih koli drugih nivojih.

Tako lahko povsem razumemo vse težnje po dvigu minimalne plače, saj je mejna koristnost vsakega evra na tej točki neverjetno velika. Vendar je pomembno tudi to, da se z dvigom plače poveča tudi dodana vrednost oziroma produktivnost. Vsekakor sem zagovornik tega, da mora sistem omogočati vsakemu posamezniku, da razvije svoje talente in tako potem zagotavlja celotni družbi čim večjo dodano vrednost. Šibkih posameznikov ni, so le šibke družbe, ki določenim posameznikom ne omogočajo, da se razvijejo. Seveda pa to ne pomeni, da je smiselno, da drugi ljudje za nekoga drugega ustvarjajo to dodano vrednost, če jo je človek zmožen proizvajati sam. Tukaj potrebujemo sistematično, dolgoročno in konsistentno večanje produktivnosti in dodane vrednosti s spremembami v celotnem sistemu.

Seveda enkrat, ko smo nad povprečnim plačilom, nas dodatne enote denarja razveselijo, nimajo pa tako pomembnega efekta, ker se ne ukvarjamo več zgolj z golim preživetjem. Potem pridejo drugi izzivi, kot je na primer stanovanje, finančna svoboda ali doživljenjska finančna neodvisnost. Vendar so to že povsem druge kategorije, ki se ne nanašajo več toliko na pomen mejne koristnosti, temveč na finančne cilje posameznika.

Seveda je ta krivulja tudi povsem individualne narave in odvisna od življenjskih pričakovanj posameznika. Ko stopimo izven tega območja preživetja ima vsak individualne materialne težnje ter s tem povsem individualno mejno koristnost denarne enote. Vendar je mejno koristnost denarja izjemno dobro poznati, da lahko razumemo, koliko nekomu denar pomeni ter koliko prispeva k sreči posameznika in njegovemu razvoju, predvsem ko se nahajamo na območju preživetja. Če imamo na mesec x stroškov in če zaslužimo manj od tega ter se moramo zadolževati, lahko vsaka nadaljnja enota bistveno prispeva k naši sreči zaradi odprave stresa itn.

Torej, ko darujemo v dobrodelne namene, odmerjamo žepnino otroku in podobno moramo upoštevati ta kontekst. Na primer to, da otroku povečamo žepnino za nekaj evrov staršu lahko ne pomeni nič, otroku pa neverjetno korist in »celo premoženje«. Prav tako je pomembno tudi to, da sami pri sebi ocenimo, do katere točke je mejna koristnost dejansko res še velika, kdaj pa delujemo predvsem iz drugih vzgibov, kot so pohlep ali kateri koli drugi od sedmih smrtnih grehov.

Koncept mejne koristnosti seveda lahko uporabimo tudi na drugih področjih življenja. Primer je na primer, koliko smo fit. Če smo povsem brez kondicije je vsaka nadaljnja enota za nas izjemno pomembna.  Več kondicije, kot imamo manj nam je pomembna. Podobno je tudi recimo s časom, ki ga preživimo z družino. Če ga nič ne preživimo, pa si želimo, ima vsaka enota preživetega časa z družino neverjetno veliko korist. Z vsako nadaljnjo enoto ta korist pada.

Za vsako področje je tako kot na krivulji mejne koristnosti denarja določen del, ki je bistven za preživetje – materialno preživetje, ohranitev življenja, določenega odnosa itn. Torej, ko si postavljamo cilje in razmišljamo o osebnostnem razvoju je smiselno, da se vprašamo tudi o mejni koristnosti. Torej na katerih področjih, bomo za vloženo enoto časa pridobili največ koristi k celotni kakovosti življenja.

Ena izmed raziskav na vzorcu več kot 600.000 američanov je pokazala da je 60.000€ bruto prihodka letno pomembna meja. Do tega letnega prihodka je mejna koristnost denarja izjemno velika in pomembno prispeva k sreči, od te meje naprej pa je praktično nič. Seveda je ta številka za Slovenijo glede na standard nižja, verjetno nekje na dobri polovici.