Kreativnost in poti do dobrih podjetniških idej

Prvi koraki v podjetništvu so največkrat povezani predvsem s tem, da imamo kot izhodišče dobro poslovno idejo z bolj ali manj velikim potencialom, tim ljudi, ki ima znanje in druge sposobnosti, da se to idejo realizira ter kapital za ustanovitev, zagon in rast podjetja. Seveda pa je izjemno pomembno tudi to, da je potencial ideje preverjen v poslovnem načrtu, ki je za podjetnika iz več razlogov izjemno pomemben dokument. Med drugim pa tudi pri evaluaciji potenciala ideje.

O podjetniškem timu, kapitalu in poslovnem načrtu bom več pisal v naslednjih objavah, tokrat pa se posvetimo dobrim podjetniškim idejam.

Vsak je lahko kreativen

Osnovno dejstvo, ki se ga moramo zavedati je to, da je prav vsak od nas lahko kreativen. Brez izjeme! Za to se je potrebno seveda znebiti vseh nepotrebnih predsodkov in omejitev, katere v večini obstajajo zgolj v naših glavah. In ker gre pri kreativnosti za veščino, tudi tukaj velja pravilo, kot pri vseh ostalih veščinah, da vaja dela mojstra in mojster redno ter pridno dela vajo.

Torej prvi korak do dobrih podjetniških idej je, da načrtno gradimo na svoji kreativnosti in se iskanja prave podjetniške ideje lotimo sistematično. Pri tem verjetno že veste, da je kreativnost plod aktivnosti v desni možganski polovici. Ta desni del možganov pa komunicira z levim delom telesa. Torej, če smo desničarji in če si že vsak večer zgolj umijemo zobe z levo roko, smo velik korak bližje k aktiviranju skritih potencialov, ki se skrivajo v naši desni možganski polovici.

Druge podobne vaje so seveda tudi risanje, petje, skratka večina umetniškega ustvarjanja. Velja omeniti še to, da smo najbolj analitični in kreativni, ko imamo usklajeni obe možganski polovici. Tako aktivnosti, kjer je vključeno celotno telo, kot so na primer ples ali plavanje, še toliko bolj delujejo pozitivno na naše mentalne sposobnosti. Nenazadnje pa, današnji svet je oblikovan tako, da se stimulira predvsem levo možgansko polovico, tako da majhne vaje za uskladitev lahko naredijo veliko pri naši kreativnosti.

V primeru, da se nam vse zdi to odveč (upam, da ne, ampak vseeno), pa je zagotovo dovolj že to, da se načrtno lotimo iskanja idej, brez predsodkov. Kot omenjeno, z vajo postajamo vedno boljši in večina podjetnikov, ko zaključi določen posel ali pa išče nove priložnosti ima veliko idej, katere samo čakajo na realizacijo. Pri tem je osnovno vodilo tako kot pri ostalih stvareh v življenju, strast in jasen motiv, zakaj želimo nečemu posvetiti našo energijo, sta temelj za dosego zastavljenjega cilja.

Najboljša metoda v začetnih fazah, ko se lotimo iskanja prvih idej je za večino ljudi možganska nevihta (»brainstormig«), pri čemer imamo določeno osnovo (»inpute«) in definirane cilje. To je najpogostejši, najlažji in najbolj domač pristop večini, kjer ni veliko komplikacij. Najbolj učinkovite možganske nevihte so ponavadi v skupinah in če imamo prave ljudi v skupini, te nevihte pogosto prerasejo v prave tsunamije.

V procesu načrtnega iskanja idej je pomembno tudi to, da si ideje zapisujemo. Vsi smo prepričani (vključno z mano), da si vse dobre ideje zapomnimo. Seveda, ko enkrat začnemo zapisovati ideje ugotovimo, da je to daleč od tega. Rek pametni pišejo, drži kot pribito. Torej beležka in pisalo ali dlančnik, ki nas povsod in vedno spremljata sta odlična rešitev za to, da katera izmed dobrih idej ne uide. Veliko ljudi pa dobre ideje tudi sanja, tako da je mogoče smiselno, da imamo beležko tudi blizu postelje. Nikoli se ne ve. :)

Pomemben aspekt generiranja in izbire idej pa je tudi vrednotenje idej. Idejo  lahko običajno na hitro ovrednotimo že, ko dodamo naši ideji poslovni model (kje, kako in na kakšen način bomo delali denar), nato pa izračunamo osnovno ekonomiko (tržni potencial, fiksni in variabilni stroški, potreben kapital za zagon itn.). Načelom lahko na ta način zelo hitro ocenimo dejanski potencial neke ideje. Končna analiza in ocena potenciala pa je seveda zapisana v poslovnem načrtu, če ekonomika doseže naša pričakovanja.

Seveda pa je tako, da če imamo več idej, jih lahko rangiramo tudi po nekih kriterijih, ki nam predstavljajo pomemben aspekt in tako ocenjujemo osnovno privlačnost idej. Torej postavimo lasten sistem vrednotenja naših idej. Nanazadnje je podjetništvo ustvarjanje nečesa povsem novega in zakaj ne bi bil del tega tudi sistem vrednotenja idej. Nato pa za tiste, ki so nam najbolj blizu, naredimo osnovno analizo ekonomike in če ta zadovolji naše kriterije začnemo razvijati celotni poslovni načrt.

Najpogostejše poti do dobrih idej

Načrtno iskanje idej brez nekega osnovnega vodila pa lahko vodi tudi v slepo ulico. Največja past pri tem je, da dalj časa, ko ne najdemo ideje, ki nas bi potegnila, bolj nas začnejo spremljati frustracije in težje pridemo do novih dobrih idej. Tudi sam sem bil večkrat v takem začaranem krogu in največji problem je, ker začne motivacija podjetniškega tima upadati.

Kot osnovno vodilo, da lažje in hitreje pridemo do dobrih idej, pa lahko uporabimo nekaj smernic, ki sem jih strnil v najpogostejših poteh do dobrih idej. Večina podjetnikov, s katerimi sem govoril, so prišli do svoje zmagovalne ideje na enega izmed spodnjih načinov (no, na kakšenga drugega je že skoraj nemogoče :) ).

Problem – Najboljše vodilo, za vsakega podjetnika je zavedanje, da je prav vsaka podjetniška ideja rešitev določenega problema. Vse kar nas obkroža so ideje in vsaka rešuje naš točno določen problem. Če karikiram, recimo stol na katerem trenutno sedim, rešuje problem, da ne sedim na tleh in pišem to objavo ali pa jo pišem kar v stoje, ker bi me verjetno začele boleti noge.

Večji kot je problem in več ljudi kot se z njim sooča ter seveda če so nam ljudje za našo rešitev pripravljeni plačati želeno ceno, večji potencial ima po vsej verjetnosti naša ideja. Pri tem se lahko osredotočamo na probleme, s katerimi se soočamo sami ali pa na probleme, s katerimi se soočajo drugi ljudje.

Evolucija okolja – Posledica vseh realiziranih idej sedaj in v pretekolosti živečih na nekem prostoru je seveda evolucija okolja. Pri iskanju idej nam pogled na evolucijo okolja lahko pomaga iz dveh perspektiv.

Prva perspektiva je ta, da so določena okolja evolucijsko bolj razvita, kot druga, ta razvitost pa se prenaša na manj razvita okolja. Pri tem to predstavlja običajno dobro priložnost. Najbolj očiten primer je tranzicija, ki se je dogajala tudi v Sloveniji. Če posplošim, povpraševanje na trgu je bilo dobro desetletje nazaj večje kot ponudba in samo uvoziti si moral pravo stvar.

Še eden podoben primer se dotika pričakovanj veliko investitorjev, da bodo vzorci dokončne tranzicije v nekaterih nam južnih državah relativno podobni našim. To pa pomeni, da lahko z večjo verjetnostjo napovemo, kje so možnosti uspeha. Vse to se lepo vidi pri vlaganju investitorjev na balkanske borze.

Drugi vidik evolucije okolja pa je ustvarjanje prihodnosti. Kot sem že velikokrat zapisal, najboljše napovedovanje prihodnosti je, da jo ustvarimo sami (to ni zraslo na mojemu zelniku, se mi zdi pa izjemen pogled na prihodnost). Torej, sami imamo idejo, ki bo spremenila svet, predstavljala revolucijo. Čisto sami ustvarimo nekaj povsem novega, nekaj kar bo spremenilo svet na boljše. Take ideje so seveda bolj tvegane, vendar običjano najbolj zadovoljujoče, saj pustimo pečat v svetovni zgodovini in običajno tudi najbolj dobičkonosne.

Radovednost/Spraševanje – Večina uspešnih poslovnežev, s katerimi sem se do sedaj pogovarjal ali sem o njih bral, izkazujejo na tak ali drugačen način strast do raziskovanja sveta in življenja. Odlikuje jih neverjetna radovednost in posledično tudi posedovanje veščine zastavljanja pravih vprašanj. Tako zagotovo velikokrat pridejo do novih, dobrih idej.

Pri spraševanju velja omeniti tudi to, da ko že imamo podjetniško idejo, le-to lahko mnogo mnogo izboljšamo, če gremo do naših potencialnih strank (tudi ko še dejansko nimamo posla) in jih enostavno sprašujemo vse v zvezi z našim proizovdom ali storitvijo ter o drugih odnosih. Zbiranje povratnih informacij s strani vseh skupin, med katere je vpeto naše podjetje, je izjemno pomembno za dolgoročni podjetniški uspeh.

Poslušanje – Zelo povezano s prejšnjo metodo iskanja idej je seveda tudi aktivno poslušanje. Podarjeni sta nam bili dve ušesi in samo ena usta. Torej, včasih lahko s tem, da napnemo svoja ušesa, namesto da bi govorili, pridemo do dobre podjetniške ideje.

Opazovanje – Pomembna veščina za generiranje dobrih idej je tudi opazovanje. Pri tem mislim na opazovanje vsega, tako sveta, situacij, ljudi, odzivov, kot vseh drugih reči. Z opazovanjem in zaznavanjem oziroma ozaveščanjem določenih zakonitosti, lahko pridemo do prave podjetniške ideje.

Raziskovanje/Poizkušanje – Sorodni metodi opazovanju, s katerimi lahko tudi pridemo do dobrih podjetniških idej sta raziskovanje in poizkušanje. Pri tem se že dotikamo velikega in pomembnega področja pred komercializacijo ideje, ki se navezuje predvsem na inštitute in izobraževalne inštitucije oziroma predvsem univerze.

Izjemno veliko dobrih idej je nastalo na podlagi akademskega raziskovalnega dela ali pa kakšnega drugega podobnega udejstvovanja. Tudi podjetje Google Inc. je plod raziskovalnega delan na Univerzi Stanford. Zato je smiselno, da vedno, ko pišemo kakšno seminarsko nalogo, znanstveni članek, peljemo nek projekt, razmišljamo tudi o potencialnih možnostih komercializacije. To je pogled večine zahodnega sveta, ki se močno obrestuje.

Izboljšava obstoječih idej – Na našem svetu je vedno prostor za izboljšave čisto vsega obstoječega in to je tudi ena izmed poti, kako lahko pridemo do zmagovalne podjetniške ideje. Veliko sedaj uspešnih podjetnikov je predlagalo v določenem podjetju, kjer so delali določeno izboljšavo, pa so bili zavrnjeni. Nato so ustanovili svoje podjetje in na podlagi te izboljšave zgradili uspešno podjetje. In da, zavrnitev je lahko tudi velika priložnost. Sreča pa je vedno na strani (premišljeno) pogumnih.

Prenos rešitev – Pot do podjetniških idej je tudi, da določene obstoječe rešitve prenesemo v povsem druge panoge. Torej naredimo na prvi pogled zelo ne-očiten prenos določene tehnologije, ki pa v tej drugi panogi lahko predstavlja pravo revolucijo v dodanih vrednostih, nam pa priložnost za gradnjo uspešnega podjetja.

Konvergenca/Povezovanje – Različne proizvode oziroma storitve lahko med seboj povežemo in tako dobimo povsem novo dodano vrednost in s tem novo podjetniško priložnost. Tovrstne priložnosti so dobro vidne predvsem na konvergenci tehnologij. Na primer, konvergenca mobilne tehnologije in digitalne fotografije je prinesla v naša življenja pravo revolucijo. V prihodnosti se pričakuje, da bo podobno s konvergenco internetnih in mobilnih omrežij ter določenih novih aplikacij.

Naključje (Hevreka!) – Čeprav se to zgodi poredko (več o tem v naslednji objavi), pa do dobrih idej lahko pridemo tudi na tak način. Če se spomnite zgodbe o Arhimedu, ki se je ulegel v banjo polno vode pri tem skrbno opazoval kaj se dogaja in naenkrat zaklical Hevreka, stekel iz kopalnice, nag tekel po mestu ter se drl vneto drl omenjeno besedo, je to eden takih primerov. Seveda je bil za to evforijo krivo odkritje vzgona.

Torej, obstaja tudi možnost, da se vam porodi dobra ideja, ko ste pod tušem ali ob kakšnem drugem pomembnem življenjskem opravilu. Seveda pri tem ne pozabite te ideje tudi zapisati. Nekateri trdijo, da v takih primerih toaletni papir lahko odigram pomembno vlogo.

Poznavanje samega sebe – Meni najbližji pristop do dobre podjetniške ideje je poznavanje samega sebe. Če se zavedamo, katero delo nas veseli, kaj so naše kompetence, torej kaj je naše ključno znanje, veščine, izkušnje, vrednote in stališča, lahko na podlagi tega začnemo graditi svoje podjetje. Na tem principu je nastalo veliko izjemno uspešnih izobraževalnih in drugih podjetij. Ta pristop preferira tudi praktični pristop do podjetništva, za razliko od vzročnega, o čemer sem že pisal.

Hobiji – Tesno povezano s prejšnjo točko pa so seveda tudi hobiji. Če navedem primer, v Sloveniji imamo tri izjemno uspešna tehnološka podjetja v svetovnem merilu, ki so plod hobija lastnikov in tudi direktorjev podjetja. Seveda smo vsi že slišali za ta podjetja. Govorim seveda o Igorju Akrapoviču (Akrapovič; izpušni sistemi), Ivu Boscarolu (Pipistrel; jadralna letala) in bratih Jakopin (Seaway; jadrnice). Torej tudi vaš hobi lahko postane dober posel.

Metode generiranja idej – O tem sem že nekaj pisal na začetku, ampak velja omeniti tudi v posebnem odstavku. Metod za generiranje idej je veliko, od možganske nevihte, do metode 365 in drugih. Na internetu lahko najdemo veliko podatkov in navodil o teh metodah. Seveda večina teh metode preverjeno deluje in zato jih je pogosto smiselno uporabiti.

Priključite se skupini – Nenazadnje pa, če nikakor ne morete do svoje prave podjetniške ideje, se lahko priključite določeni skupini. Na desetine podjetnikov sem že srečal, ki so iskali svoj tandem. Nekoga, ki bi bil tehnični direktor in potrebuje partnerja s poslovnimi znanji in obratno.

Za to pa je seveda pomembna udeležba na različnih podjetniških dogodkih, seminarjih, srečanjih, torej gibanje v krogih, ker se združujejo podjetni ljudje. Takih krogov pa ni malo, saj je trenutno pri nas veliko organizacij, ki spodbujajo podjetništvo in tudi tako medsebojno povezovanje (inkubatorji, tehnološki parki, podjetniški centri itn.). Sposobni ljudje, kot ste vi pa se vedno in povsod iščejo.

In kot se omenil na začetku, če je strast in če je pravi motiv ter pripravljenost na delo, z nekoliko truda in vztrajnosti zagotovo pridemo do prave podjetniške ideje. Pri tem moramo biti tudi pozorni na to, da ne pademo v past iskanja popolne podjetniške ideje, saj ta nikoli ne obstaja. Še bolj kot ideja pa je pomembna akcija, vendar o tem več v naslednji objavi.

Različne ravni dobrih podjetniških idej

V zvezi z idejami pa je pomembno omeniti še eden pomemben aspekt. Ko razmišljamo o dobri podjetniški ideji, se velikokrat osredotočimo preveč na sam inovativen proizvod ali storitev, mogoče zgolj samo na tehnologije. Dobre podjetniške ideje pa lahko nastanejo tudi na povsem drugih ravneh.

Če omenimo dva primera. Eno takih podjetij je nizko cenovni letalski prevoznik Easyjet. Gre za inovacijo na ravni koncepta in poslovnega modela. Letalske prevoze ponuja že desetletja izjemno veliko družb po svetu, le Easyjet pa je naredil pravo revolucijo v tej panogi.

Drugo tako podjetje, ki bi ga bilo smiselno omeniti je Zara. Oblačila prodajajo prav tako že več desetletij v podobnih trgovinah. Vendar ima le podjetje, ki ima v lasti blagovno znamko Zara distribucijski sistem, ki je neverjetno krajši in učinkovitejši od konkurence. In v tem se skriva ena izmed njihovih kompetenc. Kompetenco pa mora imeti vsako podjetje, če želi biti uspešno na dolgi rok.

Seveda pa se tukaj zgodba o dobrih podjetniških idejah ne konča. Tako bo v naslednji objavi tekla beseda o tem, zakaj ideja sploh ni tako pomembna za uspeh, kaj je kompetenca na idejni ravni in zakaj jo mora imeti prav vsaka ideja, če želimo biti dolgoročno uspešni, kako zaščiti idejo ter še nekaj drugih vidikov, ki se dotikajo tega področja.