Kompetentnost posameznika

Kompetentnost bi lahko definirali kot stopnjo akumulacije notranjih virov. Več notranjih virov, kot smo v preteklosti akumulirali, bolj smo kompetentni. Danes, v ustvarjalni družbi, je kompetentnost največja varnost, ki jo lahko imamo ter glavni vir za samoaktualizacijo. In ne glede na to, ali se podamo na samostojno podjetniško pot, delamo kot svobodni umetniki, ali smo zaposleni. Bolj kot smo kompetentni ter bolje kot znamo kompetentnost konvertirati v zunanje vire (kompetentnost sama po sebi še nič ne pomeni), bolj smo osebno in poslovno uspešni v življenju.

Kompetentnost posameznika je sestavljena iz naslednjih elementov:

(1) Psihološki kapital – Temelj kompetentnosti posameznika je psihološki kapital. V današnjem turbulentnem svetu je to osnova potenciala sposobnosti posameznika. Zmožnost hitrega prilagajanja, neprestano premagovanje ovir, ohranjanje ambicij, želja po razvoju in pridobivanju znanja, pogum, podajanje iz cone udobja ipd. so pomembni sestavni deli psihološkega kapitala. Brez ustrezne mere psihološkega kapitala nam vsi drugi elementi kompetentnosti bistveno manj koristijo.

(2) Talent – Talent pomeni, da imamo prirojeno sposobnost za določeno umsko ali fizično dejavnost. S talentom smo nadarjeni za določeno aktivnost. To pomeni, da se je veliko lažje naučimo in smo z vajo bistveno bolj spretni od konkurence. Vsak od nas ima svoje talente in področja za katera sploh ni talentiran.

To lahko ugotovimo v sklopu osebne SWOT analize. Talenti so pomembni sestavni del kompetentnosti vsakega posameznika, če ne kar najbolj pomemben, vendar zgolj v primeru, da svoje talente tudi razvijamo in unovčujemo. Drugače je talent praktično vržen stran. Zato pa je ključen faktor pred tem psihološki kapital in si zasluži prvo mesto.

(3) Znanje in IQ – Znanje pomeni poznavanje določenega področja. Pomeni, da imamo celoto podatkov, ki si jih vtisnemo v zavest z učenjem, študijem, opazovanjem ali kako drugače. Znanje predstavlja osnovno izurjenost oziroma usposobljenost za kakšno dejavnost. Bolj redko in iskano znanje kot imamo, bolj smo kompetentni in večja je naša vrednost na trgu dela.

Na primer fotokopirati zna praktično vsak, samostojnih računovodij je bistveno manj, dobrih programerjev računovodske programske opreme pa še toliko manj. Akumulirano znanje je lahko posledica formalnega ali neformalnega izobraževanja. Formalno izobraževanje prinese še dodaten papir, ki v nekaterih sektorjih predstavlja pomembno dodano vrednost, sploh če je ta papir ožigosan s strani najboljših svetovnih univerz.

Ko govorimo o znanju velja navesti kot pomemben sestavni del kompetentnosti inteligenčni kvocient. Ta ima pomembni prispevek k kompetentnosti do določene mere. Namreč, kot je opisano v knjigi Prebojniki, če imamo inteligenčni kvocient pod določeno številko, veliko težje uspemo. Ta številka pa je zelo blizu povprečja. Nekdo, ki je genij ter nekdo, ki doseže to točko inteligenčnega kvocienta pa imata povsem enake možnosti za uspeh. Seveda pa inteligenca sama po sebi tako kot talent ne pomeni nič, bistvena je uporaba.

V današnji družbi presežka informacij pa je še ena pomembna komponenta znanja. Ta ne zajema več toliko sposobnost pomnjenja, glede na to, da so informacije dostopne, vendar kako hitro smo sposobni najti informacije, jih analizirati, izluščiti bistvo ter jih koristno uporabiti.

(4) Veščine –  Veščina je sposobnost, da dobro oziroma praktično opravimo kakšno dejavnost. Več in bolj razvitih, kot imamo veščin, večja je naša kompetentnost. Veščine pomembne za ustvarjalno družbo so predvsem veščine vizionarstva, kreativnosti, razmišljanja izven škatle, vodenja, prodaje, timskega dela, hitrega učenja in pogajanja.

Na primer, če smo dobri pogajalci si zagotovo lahko zagotovimo bistveno boljše plačilo za opravljeno delo. Veščina prodaje samega sebe pa lahko to plačilo še poveča.

(5) Čustvena in socialna inteligenca – V sklopu veščin velja posebno izpostaviti čustveno in socialno inteligenco. V ustvarjalni družbi imata te dve vrsti inteligence prav tako pomemben prispevek k kompetentnosti posameznika kot inteligenčni kvocient. Delo z ljudmi je najtežje in če imamo občutek za ljudi ter znamo z njimi delati je to osnova za razvoj marsikatere ključne veščine za uspeh. Te dve inteligenci pa lahko s proaktivnostjo kar sami povečamo.

(6) Izkušnje (do določene mere) – Na podlagi delovanja nabiramo izkušnje; namreč izkušnje so spoznanja, ki jih ugotovimo na osnovi doživetij. Izkušnje nam omogočajo, da sprejemamo boljše odločitve. Več, kot imamo izkušenj, bolj imamo pravilen zemljevid subjektivne realnosti. To pa je osnova za dobre odločitve. Izkušnje bi z drugimi besedami lahko poimenovali tudi naše brazgotine iz različnih bojišč, ki predstavljajo različna področja življenja.

Preveč izkušenj pa vodi do pojava paralize. Ko naberemo preveč izkušenj, se začnemo izogibati tveganjem, sploh če se tega pojava na zavedamo. Zato je ključno pri pridobivanju izkušenj, da nas te ne ohromijo.

(7) Vrednote – Osebni sistem vrednot je podlaga za naše odločitve, čemu bomo v življenju dali prednost in posvečali čas. Vrednote skupaj s psihološkim kapitalom in osebnimi talenti so tisti faktorji, ki definirajo naš potencial za akumulacijo kompetenc. Namreč lahko smo še tako talentirani in ambiciozni, vendar če se ne osredotočimo na svoje cilje in tako ustrezno alociramo svoj čas, bomo zelo težko uspešni pri realizaciji ciljev.

Pri sistemu vrednot je pomembno tudi to, da so te vrednote zdrave in vsebujejo dolgoročno pogled. Če smo na primer prevaranti, bomo na dolgi rok zelo težko uspešni. Zato mora biti sestavni del vrednot tudi integriteta posameznika.

(8) Stališča in prepričanja – Naše vrednote in sistem odločanja so posledica naših stališč in prepričanj. Te sestavljajo naš subjektivni zemljevid realnosti, ki ga oblikujemo nekje do začetka pubertete s primarno in sekundarno socializacijo. Nato pa je potrebno veliko energije, da ta zemljevid lahko ustrezno popravljamo.

Omejujoča prepričanja imajo lahko izjemno negativen vpliv na unovčevanje naše kompetentnosti, pa ne glede na to, kako je ta velika ali edinstvena. Na primer, če imamo omejujoče prepričanje, da denar kvari ljudi, sami pa ne bi bili radi »pokvarjeni«, bomo izjemno težko bogati, pa imamo mogoče vse kompetence, da bi postali bogataši. Zato so pomembni sestavni del kompetentnosti posameznika stališča in prepričanja, s tem pa tudi osnova pri kateri bi moral začeti vsak v sklopu osebnostne rasti. Čiščenje stališč in prepričanj pa poteka praktično celotno življenje.

(9) Socialni kapital –  Socialni kapital so nevidne vezi med posamezniki, zgrajene na podlagi predhodnega sodelovanja in vsebujejo ključno komponento, ki se imenuje zaupanje. Čeprav je socialni kapital že nekoliko notranje-zunanji vir je vseeno pomemben sestavni element kompetentnosti posameznika. Več (pravih) ljudi kot poznaš, več veljaš bi lahko poenostavili. Pri tem je socialni kapital lahko dan oziroma podedovan ali načrtno zgrajen.

(10) Blagovna znamka posameznika – Vse zgoraj našteto se odraža v blagovni znamki posameznika. Načeloma velja, da bolj kot je posameznik kompetenten, večja naj bi bila moč osebne blagovne znamke. Ni pa nujno, vsaj ne od začetka, predvsem v družbah, kjer vlada zavist. Vendar dolgoročno, če imamo dovolj velik psihološki kapital, tudi to ni nobena ovira.

Prav tako ima lahko blagovna znamka večjo moč, kot je dejanska kompetentnost, če posameznik obvlada osebni marketing. Lahko bi rekli, da prazna vedra najbolj ropotajo. Vendar se dolgoročno blagovna znamka slej kot prej izenači z dejansko kompetentnostjo.

Pomemben zaključek: Vi, prav VI, ste največja, najpomembnejša, najvarnejša, najbolj smiselna in potencialno najbolj donosna naložba v vašem življenju. Zato investirajte predvsem vase in v svojo kompetentnost. Investicija se vam bo v vsakem primeru obrestovala in nikakor ne morete izgubiti. Iz notranjih virov boste vedno lahko ustvarili zunanje vire.

Za uspeh potrebujete samo eno osebo, ki bo verjela v vas. Najbolje je, če ste ta oseba kar vi sami. Zato pridno in vestno vlagajte vase in v svojo kompetentnost!