Kariera in podjetništvo

Dobra izobrazba in ena služba za vse življenje je že davna preteklost. Novo tisočletje je prineslo dejstvo, da bo posameznik v življenju zamenjal več karier, znotraj posamezne kariere pa več služb oziroma delovnih mest. V povprečju verjetno govorimo o eni do dveh menjav kariere (povsem novo področje dela) ter skupaj nekje med pet in deset različnih služb v različnih podjetjih ali na drugih delovnih mestih.

Menjava službe

Prvo se pojavi vprašanje, kdaj zamenjati službo? Odgovor je sila enostaven. Takrat, ko na delovnem mestu začnemo stagnirati. Načeloma gre krivulja nekako takole: Prvih pol leta v novi službi mora podjetje vlagati v nas, da začnemo prinašati dodano vrednost. Nato sledi obdobje nekje treh do petih let, ko se najbolj razvijamo, smo motivirani in tudi prispevamo k rasti in razvoju podjetja. Zmagam – zmagaš situacija. Nato sta dve opciji. Majhen odstotek ljudi napreduje po korporativni lestvi, preostali pa pričnejo stagnirati. Daljša kot je doba stagnacije, težji je pristanek na realna tla, ko nas »povozi čas«.

V trenutku, ko začnemo stagnirati in ne napredujemo po korporativni lestvi, je čas za menjavo službe. Dlje časa, kot spimo na lovorikah, težje bo. Pri tem moramo imeti v mislih, da težka pot s časoma postane lahka in lahka pot s časoma postane težka. Ljudje smo na svetu, da se razvijamo in rasemo, ne pa da stagniramo.

Menjava kariere

Drugo vprašanje je seveda, kdaj zamenjati kariero? Odgovora na to vprašanje pa ne smemo več iskati v razumu, temveč v srcu. Ko začutimo, da naše delo ni več v skladu z našim poslanstvom. Če ne delamo več stvari, ki nas veselijo, če ne uživamo in gremo vsak dan z veseljem na prav specifično delo, potem velja razmisliti o menjavi kariere.

Znakov za menjavo kariere je kar nekaj. Na primer, če se raje posvečamo popoldanskemu poslu ali pa hobiju. Ali pa mogoče čutimo, da zanemarjamo naše talente. In podobno. Menjavo kariere seveda ni smiselno narediti čez noč, veliko bolje je, če naredimo smiseln strateški načrt. Tako je prehod veliko lažji. Dejstvo pa je, da se moramo po menjavi počutiti veliko boljše.

Podjetništvo kot karierni izsek

Poglejmo si še, kako gledati na podjetništvo v celotni karierni sliki. Če boste na primer zamenjali okoli osem služb v življenju in bo vsaka trajala v povprečju pet let, zakaj ne bi vmes namesto menjave službe poskusili z realizacijo svojega lastnega podjetja. Ko seveda pridemo do dobre ideje ali pa tako začutimo.

Na primer, gremo najprej v službo na začetku karierne poti, da pridobimo nekaj izkušenj. Delamo tam 5 let. Ko se naš osebnostni razvoj ustavi, gremo v drugo službo in dobimo še več izkušenj. Nato pridemo do dobre ideje. Skušamo realizirati posel. Mogoče ne uspemo. Si pač nato najdemo novo službo. Zagotovo še lažje, glede na mrežo poznanstev, ki si jo v poslu zgradimo. Nato mogoče zopet poskusimo z novo idejo. Lahko nam uspe, če ne, gremo pač zopet v službo. In tako naprej.

Na podjetništvo ne smemo gledati, kot na vseživljenjsko odločitev, kjer tvegamo vse in še več, vendar kot izsek dela karierne poti. To podjetništvo je lahko popoldanski posel, obrt, resno podjetje, lahko pa se lotimo tudi graditi multinacionalko. Odvisno od tega, kako čutimo in kaj si želimo v življenju. Ni ga človeka, ki bi lahko sodil naše odločitve, razen nas samih. Vsak ima stoodstotno pravico, da stremi k tistemu, kar ga osrečuje. Zato veliko podjetje ni nič bolj smiselno od popoldanske obrti.

Več ko 80% podjetij propade, a prav tako služb

Velikokrat napišem, da je podjetništvo tvegano. Namreč po statistikah okoli sedem do osem od desetih podjetij propade v prvih petih letih. V naslednjih petih letih še osem od deset. To pomeni, da po desetih letih preživi le okoli 4% podjetij. Vsekakor se to sliši zastrašujoče. Tudi meni se je. Vendar v resnici ni.

Alternativa podjetništvu je služba. Dobra »varna« služba. Sedaj pa pomislite, koliko delovnih mest se ukine, kolikokrat boste zamenjali službo in nenazadnje, če propade samo podjetje, propadejo tudi službe. Tako da statistično gledano je služba lahko celo bolj tvegana, kot pa podjetništvo. Sploh ena služba za vse življenje.

Torej takšne statistične primerjave nimajo smisla. Službe in podjetja so kot živi organizmi. Nastajajo, propadajo in nastajajo nove priložnosti. Vmes pa je bistvena samo naša osebnostna rast in koliko smo se razvili. Najbolj tvegano je torej, če stagniramo.