Kam je izginil vaš denar?

Za uspešno finančno vodenje podjetja in prav tako za uspešno upravljanje z osebnimi financami moramo imeti stroške pod popolno kontrolo. Bolj pomembno kot to, koliko denarja zaslužimo, je pomembno to, kaj naredimo z njim po tem, ko ga zaslužimo. Denar lahko varčujemo, investiramo ali pa zvišujemo svoj življenjski standard.

Podobno je v podjetništvu. Ko podjetje preide v rast in se pokažejo prvi uspehi je pogosto tudi presežek denarja kar naenkrat na računu. Veliko podjetnikov je takrat v veliki skušnjavi, ali vlagati v rast podjetja, ali pa zvišati svoj lastni življenjski standard.

Bistvena beseda pri vsem tem je rast. Pri rasti pa pridemo pogosto do podobnega učinka, kot pri valjenju snežne kepe. Iz trenutka v trenutek postaja lažje in lažje, kepa pa se veča in veča (bogati vedno bolj bogatijo; ko imamo eno uspešno podjetje, lažje zgradimo še drugo, tretje…). Za resnično razumevanje tega, pa je potreben dolgoročni pogled. Le ljudje z dolgoročnim pogledom vlagajo v rast. In vlagamo lahko samo v tri področja, ki so dejansko povezana s pravo rastjo.

Prvo področje, kamor lahko vlagamo je lastno podjetje in to vlaganje se torej navezuje na rast in razvoj našega podjetja. Drugo področje, kamor lahko vlagamo v rast so finančne naložbe, torej da denar začne delati za nas. Tretje, zadnje področje, kamor lahko vlagamo, smo mi sami – znanje, veščine, odnosi itn. In naložbe v znanje imajo običajno največje obresti.

Vse ostalo ni vlaganje v rast, temveč so stroški, naša potrošnja, naš življenjski standard. Pri tem se je bistveno zavedati, da se današnji potrošnji odrekamo z namenom, da bomo lahko več trošili v prihodnosti. Za večje trošenje v prihodnosti pa potrebujemo nadzor nad trenutnimi stroški. Osnovna formula za ustvarjanje premoženja je, da ne zapravimo več kot zaslužimo.

Prvi smiselni korak za prevzem stroškov pod kontrolo je seveda analiza, kam naš denar sploh izginja. Za analizo stroškov pa je potrebno spremljati določeno obdobje, kje, za kaj in koliko zapravljamo. Finančni strokovnjaki priporočajo, da vsaj en mesec beležimo naše stroške, kar predstavlja nato osnovo za analizo.

Stroške lahko seveda spremljamo na dva preprosta načina. Prvi je ta, da celotno obdobje zbiramo račune in jih nato na koncu vnesemo v tabelo. V primeru, da smo dovolj disciplinirani pa lahko beležimo sproti vsako transakcijo na list papirja, dlančnik ali na računalnik.

Največji problem spremljanja stroškov je seveda ta, da zahteva disciplino in je psihično dokaj naporno, čeprav tehnično zelo preprosto. Malo ljudi je na svetu, ki preprosto uživajo v beleženju vsake transakcije. Vendar se spremljanje na koncu lahko močno obrestuje, kar sem izkusil tudi sam.

Zbrane račune nato razporedimo v določene kategorije in seštejemo stroške za posamezno kategorijo. Po preučitvi nekaj literature in na podlagi lastnih izkušenj je smiselno razvrščanje stroškov v največ naslednje kategorije (seveda gre za povsem fleksibilno strukturo, ki si jo mora prilagoditi vsak zase):

  • Večji nakupi: Pohištvo, zlat nakit, fotoaparat…
  • Znanje: Revije, knjige, šolnine, delavnice, tečaji…
  • Zabava: Kino, koncerti, gledališče, zgoščenke…
  • Stanovanje in operativa: Najemnina, telefon, voda, plin, mobilni telefon…
  • Prevoz: Taksi, zavarovanje avtomobila, bencin, avtobus…
  • Hrana: Gostilne, pijače, večerje, trgovina…
  • Osebna nega: Frizer, obleke, fitnes…
  • Dolgovi: Krediti, kreditne kartice,…
  • Darila in donacije
  • Potovanja
  • Nenačrtovani stroški

To, da je smiselno spremljati stroške vem seveda že dalj časa. Dejansko pa sem se šele pred kratkim odločil, da za določeno obdobje skrbno spremljam svoje stroške, z namenom, da se potrdijo moja predvidevanja, kam gre največ denarja.

No, po analizi prvega meseca sem bil preprosto kar malo šokiran. Prepričan sem bil, da imam dober občutek, kam izginja moj denar. Vendar sem bil za določena področja povsem presenečen – predvsem nad tem, da me prevoz in hrana staneta bistveno več, kot sem si mislil.

Naslov objave pa se navezuje na knjigo finančnega svetovalca, katerega prva knjiga in vele uspešnica je bila Bogati očka, revni očka. Njegovo ime je Robert Kiyosaki. Knjiga je že na mojem seznamu knjig, ki jih je potrebno obvezno prebrati.

Na koncu bi omenil le, da je v podjetništvu še bolj pomembno imeti finance pod kontrolo. Neustrezen nadzor nad stroški je eden izmed najpogostejših razlogov, zakaj propadajo podjetja, kot sem že večkrat zapisal.