Jezus, sin človekov

Bliža se Božični večer; eden redkih dni v letu, ko je velik del človeštva povezan ter združen v ljubezni, nasmehu na ustih, sočutju ter času namenjenemu svojim bližnjim. Če bi bilo tako stanje duha v nas vsak dan, bi bil svet mnogo lepši. Kaže pa ta en sam ta dan na upanje, da bomo nekega dne premagali naše slabosti do te mere, da bo svet lepši kraj za vsa živa bitja. Samo dobro ne more obstajati, lahko pa vsak od nas v bolečini srca okusi tudi radost in srečo.

Ta večer praznujemo v čast velikemu človeku, ki je verjetno prvi uspel doseči čisto ljubezen, tako kot kasneje drugi učitelji, med njimi tudi Siddharta Gotama. Na njegovih besedah in dejanjih so zgrajeni temelji široma po svetu, čeprav so ravno v teh temeljih velikokrat preslišane njegove besede. Niti kančka dvoma ni, da so tako subjektivne interpretacije, kot tudi različni interesi ter nenazadnje tisočletno izročilo izkrivili večino njegovih besed ter dejanj in s tem tudi resnico, vendar se je brez kančka dvoma ohranilo bistvo njegovega celotnega sporočila, ki je izjemno preprosta, a tako težka vrlina: Čista ljubezen.

Ne glede na to, ali smo verni ali ne, kateri cerkvi pripisujemo svoje ime, se od Jezusa Kristusa lahko veliko naučimo. Še toliko bolj na dan, ki je v krščansem izročilu posvečen njemu, v resnici pa dan, ko se veliko src po svetu vsaj malo za hipec približa stanju njegovega srca skozi celotno življenje, tudi na križu.

Drugi o Jezusu

Kateri človek soočen z oboroženim svetom, ne bi hotel biti za trenutek poražen, da bi lahko premagal vekove? Kajti ali ni čudno, da človeku z nasprotovanjem vlijete pogum? In da mu s spotikanjem nog dajete krila?

Sijaj dneva je počival na Njegovem obličju. Včasih je govoril z močjo duha in ta duh je imel oblast nad tistimi, ki so Ga poslušali. Grški in rimski govorniki so govorili svojim poslušalcem  o življenju, kakor se je to kazalo umu. Nazarečan pa je govoril o hrepenenju, ki domuje v srcu.

Njegovo telo je bilo edinstveno, kakor da je vsak del v ljubezni zedinjen z vsem drugim. Sedel je v cipresini senci nasproti vrta in bil je tako miren, kakor bi bil izklesan iz kamna, podoben kipom v Antiohiji in drugih mestih svete dežele.

Privlačila me je nevidna moč, ki je spremljala Njegovo osebo.

Potem je pogledal Marijo Magdaleno in poldan Njegovih oči jo je obsijal, ko je rekel: Mnogo ljubimcev imaš, in vendar te samo jaz ljubim. Drugi moški v tvoji bližini ljubijo sebe. Jaz v tebi ljubim tebe. Drugi moški vidijo v tebi lepoto, ki se bo postarala prej kakor njihova lastna leta. Jaz pa vidim v tebi lepoto, ki se ne bo postarala, in v jeseni tvojih dni se ta lepota ne bo sramovala pogledati se v ogledalo, in ne bo ji neprijetno. Jaz edini ljubim tisto, kar je v tebi nevidno.

Nazarečan je bil mojster zdravniške veščine v svojem narodu. Nihče drug ni vedel toliko o naših telesih, njegovih prvinah in lastnostih. Ozdravil je tiste, ki so trpeli Grkom in Egipčanom neznane bolezni. Pravijo, da je celo mrtve priklical nazaj k življenju. Naj je to res ali ne, kaže na Njegovo moč; kajti samo tistemu, ki vrši velika dela, prepisujejo celo tista največja.

Včasih se mi zdi, da je slišal ječanje vseh bitij, ki rastejo pod soncem in da jih je potem dvignil in jim pomagal ne le s svojo vednostjo, temveč tudi z odkrivanjem njihovih lastnih moči, k vstajenju in ozdravljenju.

V luči Njegovih oči si prepoznal očeta in brata in sina. Pestoval je otroka na kolenih in govoril: »V takšnih je vaša moč in vaša svoboda; takšnih je kraljestvo duha.«

Jezus je preziral in zaničeval hinavce. Njegov gnev jih je bičal kakor vihar. Njegov glas je bil grom v njihovih ušesih in bali so se Ga. Smejal se jim je, kajti dobro je vedel, da duh ne more biti zasmehovan, niti ujet v past. »Grešniki so slabotni in nestanovitni. Resnično jim odpuščam slabost telesa in nestanovitnost duha. Kajti svoje padce so nasledili po svojih prednikih ali po poželjivosti svojih sosedov. Toda ne trpim hinavca, ker prav on polaga jarem na preproste in popustljive.«

Veselil se je s svojimi poslušalci, pripovedoval šale in se igral z besedami ter se smejal iz vsega srca, tudi kadar so bile daljave v Njegovih očeh in žalost v Njegovem glasu.

Glavo je vedno nosil visoko in Božji plamen je bil v Njegovih očeh. Pogosto se je žalostil, toda Njegova žalost je bila nežnost, ki jo je izkazoval trpečim, in tovarištvo ponujeno samotnim.

Jezus je bil popustljiv z bedaki in neumneži kakor zima, ki čaka na pomlad. Bil je potrpljiv kakor gora, ki jo brije veter. Ljubeznivo je odgovarjal na osorna spraševanja svojih sovražnikov. Na preizkušanje in prepir je zmogel odgovoriti celo z molkom, kajti bil je močan in močni zmorejo potrpeti. Toda Jezus je bil nestrpen. Ni prizanašal hinavcem. Ni popuščal zvijačnežem in sleparjem, ki se poigravajo z besedam. In ni dovoli, da Mu ukazujejo. Bil je nestrpen do tistih, ki ne verujejo v luč, ker sami prebivajo v temi; in do tistih, ki iščejo znamenja raje na nebu, kakor v svojih srcih. Bil je nestrpen do tistih, ki tehtajo in merijo dan in noč, preden zaupajo svoje sanje zarji ali večeru. Jezus je bil potrpljiv. In vendar je bil najbolj nestrpen od vseh ljudi.

Srce ve to, česar jezik morda nikoli ne bo izrekel in ušesa morda ne bodo nikdar slišala. Svojim prijateljem je govoril o ljubezni in moči. Njegovo kraljestvo je bilo samo kraljestvo srca.

»Moje besede bodo nevidna vojska.«

»Seme, ki ga skriva jabolko v svojem srcu, je nevidni sadovnjak. In vendar, če to seme pade na skalo, bo propadlo.«

»Vi ste luč sveta.«

»Blagor spokojnim v duhu. Blagor tistim, ki jih ne veže posest, kajti svobodni bodo. Blagor tistim, ki se spominjajo svoje bolečine in ki v svoji bolečini pričakujejo radost. Blagor tistim, ki so lačni resnice in lepote, kajti njihova lakota bo obrodila kruh in njihova žeja svežo vodo. Blagot dobrotljivim, kajti potolaženi bodo s svojo dobrotljivostjo. Blagor čistim v srcu, kajti zedinjeni bodo z Bogom. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dedovali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti njihov duh bo prebival nad bitko in lončarjevo njivo bodo spremenili v vrt. Blagor tistim, ki so preganjani, kajti urnih nog bodo in krilati.«

»Rečeno vam je bilo, da ne ubijajte, jaz pa vam pravim, da se ne jezite brez razloga.«

»Ali boste vi Bogu dajali, kar je bilo Njegovo od samega začetka? Raje poiščite svojega brata in se spravite z njim preden obiščete svetišče; bodite ljubeči darovalec svojemu sosedu. Zakaj v duši takih je Bog zgradil svoje svetišče, ki ne bo razrušeno in v njegovem srcu je postavil oltar, ki ne bo nikdar propadel.«

»Rečeno vam je bilo, oko za oko, zob za zob. Ja pa vam pravim: Ne upirajte se zlu, kajti zlo se hrani in krepi z uporom. Samo slabiči se maščujejo. Krepostni v duši odpustijo in čast gre trpečim, da odpuščajo krivico.«

»Ne skrbite za jutrišnji dan, temveč raje strmite nad današnjim, kajti današnjemu je dovolj njegov lastni čudež.«

»Ne nabirajte si zakladov, ki se skvarijo ali katere lahko ukradejo tatovi. Raje si naberite zaklad, ki se ne skvari niti ne bo ukraden in katerega lepota raste, kadar ga gledajo mnoge oči. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam je tudi tvoje srce.«

»Boljše je trgovati in izgubiti, kakor ničesar ne storiti. Kajti kakor veter raztresa semena in čaka na sadove, tako morajo ravnati vsi trgovci.«

»Kadar darujete, ne mislite preveč nase, marveč mislite na to, kar je potrebno.«

»In svetega ne dajaje psom, in svojih biserov ne mečite svinjam. Kajti s takimi darovi se jim posmehujete in tudi oni se bodo posmehovali vašemu daru ter vas v svojem sovraštvu z zadovoljstvom pogubili.«

»Rečeno vam je bilo, da bo morilec z mečem pokončan, da bo tat razpet na križ in vlačuga kamnana. Jaz pa vam pravim, da vi niste prosti nepravičnih dejanj morilca in tatu in vlačuge, in kadar jih telesno kaznujete, se stemni vaš lastni duh.«

»Resnično, nobenega hudodelstva ne zgreši samo en mož ali ena žena. Vsa hudodelstva zgrešimo vsi. In on, ki plačuje kazen, morebiti trga člen verige, ki ovija tvoje lastne gležnje. Morda s svojo žalostjo plačuje ceno za tvojo minljivo radost.«

»Vaš bližnji je vaš neznani jaz, ki je postal viden. Njegovo obličje se bo zrcalilo v vaših mirnih vodah in če se zastrmite vanj, boste ugledali svoje lastno obličje.«

»Bodite vi do njega taki, kakor želite, da bo on do vas.«

»Ne boste več samo svoji. Vi ste v delih drugih ljudi, in oni, čeprav tega ne vedo, so z vami vse vaše dni.«

»Oni ne bodo zagrešili hudodelstva, ne da bi bila vaša roka v njihovi roki. Oni ne bodo padli, ne da bi padli tudi vi; in ne bodo vstali, ne da bi vstali z njimi tudi vi. Njihova pot v svetišče je vaša pot, in kadar iščejo pusto deželo, jo tudi vi iščete z njimi. Vi in vaši bližnji sta dve semeni posejani na polju. Skupaj rasteta in skupaj se bosta zibali v vetru. In nihče izmed vas si ne bo lastil polja. Kajti seme na svoji poti zorenja si ne lasti niti svojega lastnega zanosa.«

»Tvoj bližnji je tvoj drugi jaz, ki prebiva za zidom. V razumevanju se bodo zrušili vsi zidovi. Kdo ve, ali tvoj bližnji ni tvoj boljši jaz, ki nosi drugo telo? Zato ga ljubi, kakor bi ljubi samega sebe.«

»Kdor je brez greha, naj vrže kamen? Nedolžni in krivi niso ločeni in se kakor dve kosti podlakti ne bodo nikdar razdvojili.«

»Mnogo je jetnikov, ki hodijo po odprtih poteh. Čeprav njihove peruti niso prestiržene, z njimi le prhutajo kakor pav in ne morejo vzleteti.«

»Pomnite: tat je človek v stiski, lažnivec je človek v strahu; lova, ki ga preganja čuvaj vaše noči, preganja tudi čuvaj njegove lastne teme«

»Ljubite svoje sovražnike.«

»Ptice neba in gorski vrhovi se ne menijo za kače v njihovih temnih luknjah.«

»Resnično, v mojem kraljestvu ni tujcev. Naše življenje je samo življenje vseh drugih ljudi; darovano nam je, da lahko spoznamo vse ljudi in jih v tem spoznanju vzljubimo. Dela vseh ljudi so le naša dela, tako skrita kot razkrita.«

»Lepota dneva ni le v tem, kar vidite, temveč v tem, kar vidijo drugi ljudje.«

»Samo kdor je čist v srcu, odpušča žejo, ki vodi v mrtve vode. In samo kdor je zanesljivega koraka, lahko poda roko njemu, ki se spotakne.«

»Zmagovalec se ne bo umiril, dokler sam ne bo premagan.«

»Poglejte ta potoček in prisluhnite njegovi glasbi. Večno bo iskal morje in čeprav je to večno iskanje, poje o svoji skrivnosti od poldneva do poldneva. Ko bi le vi iskali Očeta, kakor potoček išče morje.«

Vodil te bom kamorkoli boš šel in moje oči bodo spremljale tvoje korake. Celo v smrti se smehljam. Kateri drug sodnik ljudi je oprosti svojim sodnikom?

Ko ljubezen postane neizmerna, ostane brez besed.

Vir: Kahlil Gibran: Jezus, sin človekov