Imeti vse

Ko sem bil rosno mlad, še v osnovni šoli, sem nekako tako razmišljal o poštenosti življenja: Nekdo je bolj inteligenten, drugi boljši v športu, tretji ima srečo v ljubezni, pri četrtem so doma bogati, petemu je dana lepota ipd. Vsak pa imam tudi kakšno področje, ki je kritično slabo. Življenje tako nekako pošteno porazdeli, da ima vsak nekaj, nihče pa nima vsega. Tako sem si lahko razložil, kje tiči razlog, da mi je šlo v osnovni šoli pri učenju izjemno dobro, razen pri telovadbi. Ne moraš imeti vsega, ker to ne bi bilo pošteno. Še dobro, da se takrat ni telovadba ocenjevala in prispevala k končnemu uspehu. :)

Danes je moj pogled na življenje seveda bistveno drugačen. Vsekakor je res, da je nekdo talentiran na enem področju, nekdo drug na nekem drugem področju. Nekdo ima večji inteligenčni kvocient, drugi socialni, tretji inteligenco telesnega gibanja. To je golo dejstvo in prav je tako, saj to omogoča diverzifikacijo interesov in prispevanja dodane vrednosti družbi.

Prav tako je res, da ima vsak poleg edinstvene kombinacije talentov, drugačno izhodišče. Nekdo se rodi z zlato žlico, v razviti državi, nekdo drugi v bedi in revščini iz katere skoraj ni izhoda. Potencial, ki ga lahko doseže posameznik, ki je rojen v zdravem, razvitem in uspešnem okolju je neprimerljivo večji, kot ga lahko doseže nekdo, ki mora vsak dan razmišljati o tem, kako se bo dokopal do toplega obroka.

Torej, vsak ima svoje talente in vsak ima svoje izhodišče; ali je to izhodišče pošteno ali ne, je konec koncev povsem napačno vprašanje, ker od iskanja odgovora nimamo nobene koristi. Pravo vprašanje je, kaj lahko posameznik s svojimi talenti naredi iz sebe, na podlagi izhodišča, ki mu je dano. To je edino smiselno razmišljanje, saj drugače zapademo v zavest smiljenja samega sebi.

Ne glede na to, da smo na določenih področjih močni, na drugih šibki, in ne glede na to, da imamo povsem individualno izhodišče, nam življenje prav nič ne odreka, če smo se le pripravljeni dovolj potruditi. Izjeme so ekstremni primeri revščine, invalidnosti, bolezni ipd., vendar to je že predmet druge objave. Če so nam dane vsaj povprečne zmogljivosti v življenju, imamo na dlani celotni svet.

To, da nekdo nima visoke telesne inteligence, pač ne pomeni, da ne mora živeti zdravo in se odlično počutiti v svoji koži, če le poskrbi za dovolj gibanja in zdravo prehrano. Lahko pa je nizka telesna inteligenca odličen izgovor za nespoštovanje samega sebe. To, da nekdo nima inteligenčnega kvocienta na ravni Alberta Einsteina, še ne pomeni, da se ne mora uveljaviti v družbi, pridobiti znanja in razgledanosti (ter obenem ostati fit ter pritegniti sanjskega partnerja). To, da je imel nekdo skrhane odnose s starši še ne pomeni, da je obsojen na skrhane odnose z vsemi drugimi ljudmi v svojem življenju in ne mora najti poti do ljubezni, tako do sebe, kot drugih.

Vizija, volja, disciplina in ljubezen povsem zasenčijo izhodišče in talent.

Še več, področja življenja se povezujejo in uspeh na enem področju pogosto botruje tudi k uspehom na drugih področjih. Biti bolj fit pomeni več energije za delo ter večje možganske sposobnosti, kar lahko prispeva k večjemu zaslužku, več denarja k še več možnostim ipd. Bolj, kot smo zadovoljni sami s seboj, bolj smo posledično tudi samozavestni, boljše imamo odnose in še bi lahko naštevali. Uspeh rojeva uspeh in revščina rojeva revščino.

Življenje mogoče res ni videti pošteno, vedno pa nagrajuje pridnost in trdo delo, če je to tudi ustrezno inteligentno zasnovano. Seveda ni dovolj, da zgolj plezamo na lestev, lestev mora biti prislonjena tudi ob pravo drevo. Jamranje nad izhodiščem, ki nam je dano nam ne bo nič pomagalo, trdo delo pa nas lahko pripelje do točke brez povratka, kjer uspeh na enem področju življenja začne prispevati k uspehom na drugih področjih življenja. Ko to nekateri dosežejo, izgleda da imajo vse, da so pravi srečneži.

V resnici pa je bolj pomembno kot to, kar imajo, volja, s katero so do vsega tega prišli, sploh če je bilo njihovo izhodišče v življenju jalovo. Dajte vse od sebe in poskusite, če lahko dosežete, da imate v življenju vse. Prav vse. Spoštovani in ljubiti se moramo do te mere, da ne zanemarimo niti enega področja življenja. Ne bo vam žal. Tudi če vam ne uspe, bo življenjska pot bistveno bolj pestra, poučna in zabavna.