Hrčkanje

Povsem jasno je, da so nas v trenutno stanje krize pripeljale napačne vrednote, skupaj z obstoječim sistemom, ki dopušča izjemno kratkoročno ter egoistično in v nad-hedonistično potrošnjo usmerjeno stanje duha. To se ni zgodilo prvič v zgodovini človeštva, vendar že večkrat, žal je le, da se iz takšnih zgodovinskih lekcij zelo malo ali skoraj nič ne naučimo. Osrednja kombinacija vrednot, ki ne vodi v nič kaj dolgoročno perspektivnega za celotno človeštvo, je kombinacija treh izmed sedmih smrtnih grehov in sicer nečimrnosti, pohlepa in požrešnosti. Včasih še celo pohote, za po vrhu vsega.

Pred kratkim sem v klepetu z znancem celo izvedel, kako se reče v ljubljanskem slengu stanju, ko te grehi pri posamezniku presegajo vsako dobro mero okusa – hrčkanje. Beseda bi verjetno lahko dobila svoje mesto v črnem humorju. Nič nimam proti hrčkom in zdijo se mi prav super živalce, vendar zelo dobro ponazarjajo z nekaterimi svojimi vedenjskimi vzorci, kako deluje kombinacija teh treh grehov. Ker slika pove več kot 1000 besede…

Torej hrčkanje je sestavljeno vsaj iz:

  • Popolne individualistične egomanične nečimrnosti, v kateri človek vidi le sebe, zadovoljitev lastnih potreb, ne glede na stanje, trpljenje, revščino drugih, ali vsaj kanček poštenja.
  • Pohlepa, kjer je več edino prav in bolje, tudi ko so že daleč zadovoljene vse potrebe. Več kot dobiš za nič/malo dela ali brez dodajanja vrednosti, boljše. Tudi, če ti ne pripada.
  • Včasih še požrešnosti, ki doda pohlepu še dodatni prizvok, da ni dovolj zgolj zvrhan kup materialnih dobrin, ki jih kopičiš v prostoru in času, temveč je potrebno spraviti tudi čim več vase.
  • Pohota je v nekaterih problemih še dodana celotni sliki, sploh ko je treba s črticami še dodatno oplemenitit ego, ne glede na čustva nasprotnega spola.
  • Niti slučajno ne pomisliš, da obstaja še kdo drug na svetu, na sodelovanje, podpiranje, spodbujanje, »zmagam – zmagaš« ali kakšno podobno aktivnost, ki ne bi vključevala zgolj lastnih interesov.

Nekaj primerov več kot očitnega hrčkanja:

  • Visoke odpravnine, pri tem ko je podjetje v veliki zgubi, delavcem pa se ne izplačajo plače.
  • Dobrodelne organizacije, ki transparentno ne razkrijejo usmerjanje denarnih tokov, oziroma skrbni pregled pokaže, da gre 90% sredstev za vzdrževanje same organizacije.
  • Pisanje potnih stroškov za 24 ur dnevne vožnje na davkoplačevalski račun.
  • Prejemanje 300€ socialne podpore in se smejati tistim, ki hodijo delati za 500€ in bi v bistvu lahko delal, pa se ti ne da.
  • Vse kraje in trgovanje z neetičnimi posli.
  • Basanje z vso mogočo hrano na verske praznike več dni zapored in metanje presežkov stran, med tem ko velik del človeštva nima nič za pod zob.
  • Če si na vrhu piramidne sheme in pridno vpisuješ ljudi, čeprav veš, da jih bo slej kot prej večina ostala brez izplačil, sam pa boš ostal s kupčkom denarja.
  • Še bi lahko naštevali.

Diametralno nasprotje je ednini pravi pristop, ki nas dolgoročno lahko pripelje do uspeha celotnega človeštva, večje sreče ter nenazadnje tudi kapitalizma z dušo!

To pomeni spoznavanje samega sebe ter svojih talentov. Služenje človeštvu na podlagi svojih talentov in z delom tistih stvari, ki te veselijo. Na podlagi tega se ustvarja (ne izkorišča) dodana vrednost in spreminja svet na lepše. Več prave vrednosti za ljudi, kot ustvarjaš, več si za to plačan.

Več, kot si plačan in bolj uspešen, kot si v svojem delu, več lahko deliš z drugimi in še na ta način prispevaš k boljšemu svetu – tistim, ki ne morejo in so se znašli v čisti nesreči, ter tistim, ki si želijo, pa jim s svojim znanjem lahko naredimo še bolj uspešne.

Preidemo iz individualnih še h kolektivnim interesom. Začnemo skrbeti za vse nas. Svet bo tako mnogo lepši, za vse nas. Hrčkanje pa veliko bolj redka aktivnost, sploh če bo družbeno nesprejemljiva.