Gostujoče pero: Wikinomija – izzivi množičnega sodelovanja

Sledeči članek je napisal Danilo Kozoderc, ki svoja razmišjanja deli tudi z drugimi na svojem blogu z naslovom Prihodnost in vodenje. Drugače je Danilo promotor in moderator načina dela, ki se imenuje Odprti prostor, v zadnjem času pa v Sloveniji ljudi navdušuje tudi nad filozofijo Wikinomije skupaj z dr. Les Squiresom.

Filozofija Wikinomije se mi zdi izjemno zanimiva za vsakega podjetnika v današnjem času (ker tudi sam verjamem v sodelovanje), zato sem se odločil, da objavim spodnji članek, ki ga je napisal Danilo. Za vse, ki želite vedeti več, pa bo organiziran tudi seminar na to temo. Seminar bo potekal 5. februarja v Ljubljani, poleg Danila pa bosta predavala ameriška strokovnjaka dr. Les Squires in Terri Whitesel. Več lahko preberete tukaj.

Občutek, kaj pomeni Wikinomija lahko dobite v spodnjem članku, če pa je to filozofija, ki bi jo integrirali v vaše podjetje, pa presodite sami.

Wikinomija – kakšne izzive odpira množično sodelovanje

Pred približno petimi leti sem bil v Nemčiji na konferenci o komplementarnih valutah. Tam sem na krajši predstavitvi prvič srečal Skype. Zdel se mi je dovolj zanimiv, da sem ga začel uporabljati. V prvem obdobju sem nabral dobrih 10 stikov in najprej komuniciral z Lesom Squiresom, ki je takrat na konferenci tudi Skype predstavljal. Zdelo se mi je simpatično, da sem se zastonj pogovarjal v ZDA. Skype sem prepoznal kot orodje za učinkovito komunikacijo v dvoje. Že takrat je seveda omogočal bistveno več.

Preko Lesa sem takrat prvič srečal wiki koncept. Na tiki-wiki platformi je ustvaril okolje za soustvarjanje na področju komplementarnih valut. Na začetku me je pritegnilo, a ker nisem prepoznal golobjega smisla in koristi le-tega, sem stvar hitro opustil.
Mimogrede: wiki je havajska beseda, ki pomeni hitro. Sicer pa je to pojem, ki označuje programska orodja, ki omogočajo ustvarjanje urejanje in povezovanje spletnih strani vsem uporabnikom na hiter in enostaven način.

In potem se je pojavila knjiga Wikinomics – How Mass collaboration changes Everithing, za katero mi je prvič povedal sošolec Damijan, ki je bil nad njo izjemno navdušen. Na knjigo sem kar malo pozabil. In lani mi Les čestita za rojstni dan – preko Skypa seveda. Vprašal sem ga, če lahko naredim intervju z njim za svoj blog. In takrat sva prišla do idej, da organiziram seminar o Wikinomiji, kjer bi on bil predavatelj. Že v osemdesetih letih se je začel ukvarjati z izgradnjo skupnosti in spodbujanjem sodelovanja v teh skupnostih. Priprave na seminar so se začele in takrat sem si tudi naročil svoj izvod knjige ter vse bolj začel odkrivati, da lahko množično sodelovaje res spremeni vse.

Množično sodelovaje deluje tudi v praksi

Goldcorp – kokoš, ki zopet nese zlata jajca

Množično sodelovanje je temeljiti spremenilo kanadski rudnik zlata. Goldcorp, rudarsko podjetje iz Toronta je bil v nezavidljivem stanju. Dolgovi in visoki proizvodni stroški so usmerjali v opustitev izkopa zlata.

Ideja Linuxa je navdihnila direktorja da je marca 2000 razpisal „Goldcorpov izziv“ z nagradnim skladom 575.000 $ za vse, ki bi prispevali najboljše metode in rezultate. Na splet so dali vse geološke podatke, ki so bili na voljo. Prijave so dobesedno deževale. Strokovnjaki različnih strok so v intenzivnem delu identificirali 110 možnih nahajališč na območju, ki ga rudnik obsega.

Danes Goldcorp žanje sadove tega odprtega pristopa k raziskovanju. Sto dolarjev vloženih v podjetje leta 1993 je bilo leta 2006 vrednih 3000 $.

Procter & Gamble – znanstveniki vseh dežel delajo za njih

V zadnjih petih letih se je količina inovacij v industriji podvojila in 7.500 zaposlenih znanstvenikov ni več dovolj za P & G. Postavili so si zahtevo, da 50 % novih izdelkov in storitev pride izven podjetja. Za P & G lahko delate, ne da bi bili zaposleni za njih.

Pridružite se mreži InnoCentive in skupaj z 90.000 znanstveniki po vsem svetu za denarno nagrado pomagajte reševati njihove razvojno – raziskovalne probleme. InnoCentive je le eno od spletnih mest, ki povezuje znanstvenike in podjetja pri iskanju inovativnih rešitev.

Wikipedia – ko ljudje ustvarjajo enciklopedijo

Po številu gesel je Wikipedija že presegla Enciklopedio Britanico. To samo po sebi ne bi bilo presenetljivo, če ne bi Wikipedie ustvarjali prostovoljci iz celega sveta, ki delajo zastonj. Prostovoljci pišejo gela, jih popravljajo in dopolnjujejo. Kaj jih pravzaprav motivira za to. Denar že ne. Lahko pa se učijo, prispevajo nekaj koristnega, se počutijo del skupnosti in verjetno še kaj. Vseh teh možnosti se moramo zavedati, ko razmišljamo kako uvesti množično sodelovanje v projekt oz. organizacijo ter kako pridobiti ljudi in od tega živeti.

Temeljne ideje Wikinomije

Wikinomija pomeni nove možnosti poslovanja oz. poslovnih modelov, ki temeljijo na štirih idejah:

  • Odprtosti
  • Partnerskem sodelovanju
  • Delitvi (izmenjava)
  • Globalnem delovanju

A.G. Lafley, CEO, Procter & Gamble je zapisal, da ” nobeno podjetje na svetu, ne glede na to, kako veliko in globalno je, ne more biti dovolj hitro ali veliko pri inovacijah. Sodelovanje – eksterno s potrošniki in strankami, in interno po vseh mejah posla in organizacije, je ključno.

Wikinomija odkriva naslednji zgodovinski korak – umetnost in znanost masovnega sodelovanja, pri čemer se podjetja odprejo proti svetu.” V tej izjavi se skriva dejstvo, da so najboljši ljudje vedno izven podjetja. Nikoli ne bodo zaposleni v podjetju, lahko pa za naše podjetje delajo. Potrebno jih je odkriti in pritegniti v sodelovanje. To zahteva novo dimenzijo odprtosti podjetja in njegovega vodstva.

YouTube je eden od radialnih primerov množičnega sodelovanja. Čeprav morda sprva pomislimo na to, ne gre le za zabavo in ustvarjanje socialne mreže. V ozadju je zelo uspešen in učinkovit poslovni model, ki temelji na množičnem sodelovanju. Brez množičnega sodelovanja YouTube sploh ne bi bil.

Elemente uspešnosti teh primerov pa lahko vnesemo v že obstoječa podjetja, če je le dovolj odprtosti za tak pristop. Za vajo se lahko vprašamo, katere elemente iz YouTube in podobnih portalov, lahko uporabimo v našem podjetju:

  • vsak prispeva, glede na svoje interese,
  • udeleženci so samo organizirani: svoje delo naredijo takrat ko se odločijo in tako kot se odločijo,
  • vsak udeleženec napravi večino posla sam,
  • vsi udeleženci skrbijo za promocijo izdelkov in podjetja.

Pri množičnem sodelovanju v podjetju seveda ne gre le za vključevanje zaposlenih, ampak in predvsem strank, dobaviteljev in partnerjev, ki so v veliki večini pripravljeni soustvarjati podjetje, le možnost za to jim moramo dati.

Enakovredno (partnersko) sodelovanje

Temeljni primer takšnega sodelovanja je Linux. Ustvarila ga je velika skupina programerjev, ki za to seveda niso dobili denarnega plačila.

Marketocracy izkorišča kolektivno inteligenco vlagateljev. Pridobil je 70.000 trgovalcev, ki upravljajo virtualni borzni portfelj v tekmovanju za najboljšega vlagatelja. Marketocracy indeksira 100 najboljših vlagateljev in emulira njihove trgovalne strategije v vzajemni sklad.

Za tovrstno sodelovanje je veliko različnih motivatorjev: zabava, altruizem, doseganje neposredne vrednosti za sodelujoče. Samoorganizacija pa naredi tovrstno sodelovanje pogosto bolj uspešno kot pa hierahičen management. V ozadju je osnovno zaupanje, da so ljudje sposobni in zainteresirani, da prevzamejo odgovornost, soustvarjajo ter prispevajo po svojih najboljših močeh.

Deljenje

To je morda prelomna točka Wikinomije. Ljudje smo sebični. Sam se zavedam svojega strahu, ko delim znanje in ideje od katerih tudi živim. Zelo hitro pa sem ugotovil, da se ob deljenju ideje brusijo in izboljšujejo. Po drugi strani pa se tudi nova ekonomija intelektualnih pravic spreminja. Ščititi vso intelektualno lastnino zahteva preveč denarja in preveč časa. Tim Brady, direktor spletnih tehnologij pri Sunu verjame, da radikalno deljenje ustvarja zmagam-zmagaš situacijo za vse. Razširjeni trg namreč ustvarja nove priložnosti.

Moč deljenja ni omejena na intelektualno lastnino. Skype npr. omogoča brezplačno spletno telefoniranje na temelju kolektivne računalniške moči partnerjev. Podobno gre pri Projektu Človeški Genom, kjer gre za delitev računalniške moči.

Množično sodelovanje temelji na svobodnih posameznikih, ki imajo interes, pridejo skupaj in sodelujejo pri dani nalogi ali reševanju problema. Takšnemu sodelovanju rečemo množično zunanje izvajanje (crowdsoursing) in ga s tem razlikujemo od outsoursinga. S takšnim pristop lahko podjetje izjemno hitro postane globalno. Odličen primer za to ima korenine v Sloveniji – OpenAd (www.openad.net), ki povezuje oglaševalske kreativce s celega sveta in podjetja, ki iščejo njihove rešitve.

Nove razmere postavljajo pred voditelje nove zahteve:

  • Voditelji so odprti, partnersko orientiran, usmerjeni v delitev, globalno delovanje.
  • Voditelji trkajo na porajajoči se globalni trg, da bi našli unikatne usposobljene ume.
  • Voditelji vključijo kolektivno inteligenco ljudi.
  • Voditelji uporabljajo nove oblike posredovanja, vključno partnerske mreže.

Vse to so izzivi wikinomije – nove ekonomije temelječe na množičnem sodelovanju. Zgornja vprašanja nas postavljajo pred izziv: smo wiki voditelji ali nismo in kako to lastno wiki dimenzijo izboljšati?