Gostujoče pero: Kakovost v podjetništvu 3

Članek o kakovosti, kateri se bo objavil v treh delih, je napisal Tomaž Paškulin, študent zaključnega letnika Naravoslovnotehniške fakultete in partner Microsoft Slovenia. V začetnih študijskih letih se mu je odprla pot v podjetništvo in IT ter je v imenu fakultete sodeloval pri večjih projektih. Njegove članke je možno prebirati tudi na www.kodirnica.net, kateri so s področja IT.

Osnovne statistične analize v podjetništvu

Kot podjetniki moramo obvladati stanje našega podjetja. Moramo se poglobiti v srce delokroga našega podjetja, kjer stvari postanejo resne. Ustvariti podjetje je dolga in težka pot, izgubiti ga, je nekaj najlažjega. Najboljše si je ustvariti svoj aspekt na vodstvo, s tem se vam bo uspeh zagotovil. Seveda našteti bi se dalo še več metod iskanja idealnega vodenja podjetja, toda ena od njih je definitvno obvladanje številk.

Z dobrim vodstvom številk, in ne samo v finančnem smislu, lahko dosežemo že kar precejšen delež uspeha. Seveda če vodimo podjetje čisto na podlagi številk, se nam na dolgi rok ne piše dobro. Moram razviti neko razmerje med številkami in filozofijo. Osnove vodenja podjetja s številkami pa moramo poznati. Pri tem nam veliko pomagajo statistične analize, s katerimi v podjetju računsko dokažemo neko domnevo. Lahko tudi, če se ukvarjamo z uvozom in izvozom, pri vhodnih enotah, računamo kako res kvalitetno pošiljko smo prejeli. Mogoče jo tudi zavrnemo.

Pri teh situacijah računamo hipoteze ali domneve, ponavadi so to neke poti do pravilnega dejstva, toda še ne dokazanega pravila. Tukaj se razvijejo razne filozofije vodenja podjetja. Poznamo dve vrsti hipotez.

Ničelna hipoteza
Če preidemo v stanje ničelne hipoteze oz z drugimi besedami, če so naši izračuni podali ničelno hipotezo, pomeni da smo v težavah. Hipoteza je domneva da smo, recimo uvedli izboljšave v podjetju, toda podjetje po določenim časom ni pokazalo izboljšav. Seveda na podlagi izračunov. Lahko nam tudi poda domnevo da nekaj ni statistično dokazano in s tem odpre nove poti procesa ali da naš prvotni sistem ne deluje kakovostno.

Alternativna hipoteza
Aternativna hipoteza je domneva o uspehu, s tem so izboljšave v podjetju, po določenim času prinesle uspešne rezultate. Je nekak statistični dokaz, seveda na podlagi številk, da podjetje posluje uspešno. Dokazuje tudi da so naši končni produkti kakovostno izdelani ali da pošiljko iz kitajske, na podlagi vzorcev, lahko sprejmemo.

Albert Einstein je dejal, da so vse stvari na svetu relativne, kar se asbolutno strinjam z njim. Pri samem računanju, lahko bi rekli računanju prihodnosti ali kaj storiti v prihodnjem času, je vse relativno. Veliko drugih dejavnikov vpliva v sistemu, poleg našega dokazovanja nekega dejstva. Z računanjem predvsem določimo stanje našega podjetja, ali proizvajamo kakovostno ali ne. Lep primer je, kot bi se merili s štoparico pri teku na 800m z Jolando Čeplak. Torej če je naš rezultat dokaj primeren, konkurenčen lahko nadaljujemo pri 800m, če ne moramo obrati drugo področje ali nišo, kot je recimo tek na 400m z ovirami in probati tam uspeti.

Kontrolne karte

Če ste ljubitelj filmov, je lep primer prikazovanja kontrolnih kart v dokaj starem filmu » The secret of my success « s Michael J. Fox v glavni vlogi. Film je res na podlagi romantične komedije toda na koncu lepo prikaže kako v Manhattan-u, največja podjetja delujejo na principu kontrolih kart. Z njimi je Michael hotel prikazati stanje, položaj podjetja, ali je podjetje potrebno novih sprememb, novih produktov, no na vse zadnje je on predvsem hotel očarati lepo sodelavko.

Torej kontrolne karte so grafični prikaz podjetja v merilu povprečja, nihanja in tudi odstopanja s kvaliteto, financami, konkurenco… S kontrolnimi kartami v segmentu kakovosti preverimo status industrijskega procesa. Preverjamo naše produkte. Recimo od 10.000 produktov, vzamemo 100 produktov, se pravi vzorcev, katere kasneje narišemo na kontrolno karto in na podlagi njih računamo kakovost vseh 10.000 produktov. Zdi se dokaj smešno, saj lahko vzamemo večino nekakovostnih produktov, toda sistem deluje. Tukaj je veliko pravil, zank, akcij… s katerimi si vodstvo pripomore.

Človek si lahko veliko lažje zapomne ali predstavlja neko stanje, katero je grafično prikazano, kot pa stanje na podlagi samih številk ali govoric. Kakovost v podjetju se ne izraža samo s dobrimi produkti, temveč tudi z dobrim vzdušjem v podjetju, enostavnim sodelovanjem, motivacijo.

Zanimivo je opazovati cikel, tako produkta kot podjetja. Zelo natančno je to že opisal Blaž na svojem blogu. Verjemite mi, zelo malo podjetij cilja na najboljše, najkvalitetnejše izdelke na trgu. Današnji giganti so se pred desetletji osredotočili na srednji sloj človeške populacije in izdelovali produkte po relativno nizkih cenah. Lep primer sta Bill Gates in Steve Jobs, medtem ko je Bill vključno delal samo software in relativno po nizkih cenah, je Steve izdeloval tako njegovo imenovano »the whole banana« po zelo dragih cenah. Poglejte si na wikipediji kdo je imel prav.

Tudi Henry Ford si je svoje ime zaslužil ravno zaradi produktov, ki so bili narejeni za vse ljudi ne samo za bogate. Če gledate globalno ne izdelovati najboljše izdelke, že samo stroški vas poberejo, temveč se osredočite na kupca na njegove potrebe, mu je res potrebna najboljša kvaliteta na svetu in koliko jih je takih , verjemite mi malo. V Ljubljani sem do sedaj videl par ferrarijev, medtem ko vsaki deseti avto je Renault. Zanimivo bi bilo pogledati bilanco stanja teh dveh podjetij, od samega rojstva do današnjega časa.

Literatura in vir

Večino literature, ki sem jo opisal v celotnem članku izhaja iz predavanj iz kakovosti pri Prof. Dr. Franci Sluga. Predvsem sem privzel vse razpredelnice, skice, grafe, nisem pa dobesedno prepisal nobenega stavka. Večina dejstev in teorij je bilo tudi dodanih. Predavanja o kakovosti so bila na zelo strokovnem nivoju, pri katerih smo se fokusirali na kakovost v vseh pogledih, ne samo v podjetniškem pogledu. Kakovost nas spremlja skozi celo življenje, večina ljudi misli da kakovost prinese denar, toda kakovost prinese osebnostna rast, čustvena inteligenca, notranje dobrine…, kakovost ustvarimo mi sami.

Rad bi se zahvalil Dr. Prof. Franci Sluga za čudovita predavanja o kakovosti in tudi Blažu Kosu, ki je omogočil članku pot v javnost. Hvala!

Tomaž Paškulin