Gostujoče pero: Kakovost v podjetništvu 2

Članek o kakovosti, kateri se bo objavil v treh delih, je napisal Tomaž Paškulin, študent zaključnega letnika Naravoslovnotehniške fakultete in partner Microsoft Slovenia. V začetnih študijskih letih se mu je odprla pot v podjetništvo in IT ter je v imenu fakultete sodeloval pri večjih projektih. Njegove članke je možno prebirati tudi na www.kodirnica.net, kateri so s področja IT.

Kakovost pod ekonomskim vidikom

Zanimivo se je vprašati, ali učinki kakovosti, vplivajo na ekonomske vidike. Pristopov do rezultatov je seveda več, najstarejši je pa definitivno pregledovanje reklamacij, kar pa je seveda premalo za oblikovanje celotne pregledne slike. Pregledna slika o stanju ekonomskih vidikov v podjetju je nujno potrebna, saj brez nje lahko spregledamo številne ukrepe za izboljševanja ali varčevalne priložnosti.

Prvi pregled in najpomembnejši je definitivno strošek ali strošek kakovosti. Denar (stroški) je tisto merilo, s katerim tekmujemo! Naša naloga je, da podjetje proizvaja visoko kvaliteto pri najmajših stroških, s tem stanjem dosegamo optimalno točko. Optimalna točka je točka oz stanje podjetja, pri kateri podjetje posluje najbolj kakovostno pri minimalnih stroških, točko pri kateri se podjetje osredotoči iskanju optimalnih napak.

Vendar moramo se zavedati da optimalna točka ni statična, ta se premakne takoj ko jo prepoznamo in že sam postopek doseganja točke nas stane veliko denarja (stroški). Tukaj se pojavi dilema, ali je boljše iskati optimalno točko, ali porabiti ta čas in denar za izboljšave podjetja. Tukaj ne govorimo samo o kakovosti končnih produktov, temveč o celostni kakovosti podjetja. Poglejmo si primer izboljševanja celostne kvalitete podjetja in rešimo dilemo.

Torej kot opazimo je graf našega podjetja v razmerju med stroški in časom. V točki S0 je začetno stanje, v katerem poslujemo z visokimi stroški in nekvalitetno. Za izboljšave vložimo kapital, stroški se povečajo, preidejo do neke končne mere in v določeni točki se trud začne obrestovati, stroški v relativnih štirih mesecih padejo. Bolj ko se približujemo najnižjim stroškom, večji kapital moramo vložiti, saj tukaj so zahteve po visokih specializiranih raziskavami .

To je vidno pri S2 točki, pri kateri smo vložili večji kapital kot so se na koncu znižali stroški. Pri S1 opazimo da lahko z manjšim kapitalom, še vedno znižamo minimalno stroške, toda do neke meje samega cikla, meja in vrhunev cikla je opazen pri S2. Za rešitev dileme opazimo, da v relativno kratkem času lahko zelo znižamo stroške, kot če primerjamo s iskanjem optimalne točke, saj se nam ta premakne takoj ko jo prepoznamo.

Matrika ekonomske kakovosti

Matrika ekonomske kakovosti predvsem definira vrednost. Deli se na vrednost za kupca in vrednost za podjetje. Predvsem je pomembna pri prodaji, utemelji končno vrednost procesa in končno vrednost za kupca. Z matriko lahko izvajamo tudi strateško politiko, kot so jo izvedli pri japonskem pristopu, visoka vrednost ob nizkih cenah. Poglejmo si primer matrike.

2: V tem območju delamo napravilno, napačne stvari, območje katero nam nakaže propad/stečaj podjetja. Če naše podjetje izdeluje nepravilno in še brez vrednosti, potem ni
dohodkov in nimamo dobička za nadaljno poslovanje.

1: V tem območju delamo pravilno, napačne stvari. Območje nam nakaže da izdelujemo produkte, kateri so kvalitetni, pravilno izvedeni, toda brez vrednosti. Produkti ne gredo v prodajo.

3: V tem območju delamo nepravilno, prave stvari. Območje nam nakaže da izdelujemo nekvalitetne izdelke, nepravilno izvedene,toda prave z neko vrednostjo. Produkti grejo v prodajo, imajo vrednost, neglede na nekakavost.

4: V tem območju delamo pravilno, pravilne stvari. Območje nam nakaže ideal matrike. Tukaj izdelujemo produkte z visoko vrednostjo in kakovostjo.

Uporaba ekonomske matrike kakovosti

Matrika se uporablja predvsem pri definiranju ciljev novega izdelka v podjetju in procesu izvajanja. Samo definiranje ciljev je zelo pomembno, lahko gledamo kratkoročno ali dolgoročno. Po navadi se nam obrestujejo dolgoročni cilji. Pri matriki ciljne vrednosti iz levege v desno območje, ugotavljamo vrednosti, prepoznavamo prave stvari na tržišču in specificiramo izdelek. Iz spodnjega v zgornji območje pa izvajamo procese z drugimi besedami dosegamo naše cilje. Pri vseh teh fazah, postopkih moramo biti zelo previdni na ciljne stroške. V vseh fazah moramo potrošiti točno toliko kapitala kot smo načrtovali, bilo bi zelo nelagodno če bi nam zmanjkalo ravno pri zadnjih fazah. Večina podjetnikov je propadlo ravno zaradi takih situacij. Denar zagotovo ni vse, je pa merilo s katerim tekmujemo v podjetništvu.

Standardi in zagotavljanje kakovosti z družino standardov ISO 9000

Standardi so dogovori, kateri vsebujejo tehnične specifikacije in druge kriterije, katere se uporablja kot pravila, vodila in zagotavljanja. V vidiku, da material, izdelki, procesi in storitve ustrezajo svojemu namenu. Predvsem so namenjeni za doseganje optimalne stopnje urejenosti, profesionalnosti na danem področju. Samo rojstvo standardov se je pričel po drugi svetovni vojni, ko so američani ugotovili, da je večina izdelanega orožja neuporabna, vzrok vsega je bilo večje število žrtev. Tako so izdelali prve standarde na podroju proizvodnje.

Danes skoraj ni več podjetja, na nivoju, ki ne bi imel uveljavnega standarda. Zavedati se moramo, če gledamo globalno, vsaka celina zahteva nove standarde. Anglija že spada pod EU, toda za prodor na njihov trg, moramo uveljaviti nove standarde, kateri so dokaj drugačni od EU. Poznamo več standardov od osnovnih do storitvenih, delijo se na EU (EN) standarde, mednarodni standardi (ISO) in tudi slovenski standardi (SIST). V bivši Jugoslaviji smo poznali tako imenovane JUS standarde, nekateri se še danes uporabljajo v Sloveniji. To, da je Slovenija vstopila v EU unijo, je za nas mlade podjetnike velik korak. Trg se je enostavno razširil po celi EU, standardi so se poenotili.

Včasih, že pred davnim, smo se prilagajali po avstrijskih normah. Pomembno je vedeti, da standardi so neobvezni dokumenti, katere lahko uporablja vsak, njihova uporaba pa postane obvezna, kadar so predpisi z zakonom ali se nanje sklicujejo drugi predpisi.

Če se osredotočimo na standarde za kakovost, jih poznamo več vrst in vsi izhajajo iz družine ISO 9000.

  • ISO 9000: Sistemi vodenja kakovosti – Slovar in koncepti
  • ISO 9001: Sistemi vodenja kakovosti – Zahteve
  • ISO 9004: Sistem vodenja kakovosti – Smernice
  • ISO 10011: Smernice za presojanje sistemov kakovosti

Kako torej uveljavimo standard v našem podjetju? Podal bom primer uveljave standarda na področju kakovosti. Seveda predvsem je veliko dokumentacije ali organizacija dokumentacije, katera mora biti podana hierarhično po redu,

  • Politika kakovosti: Tukaj se predvsem vprašamo zakaj, kakšni so cilji, kaj se dogaja na trgu.
  • Poslovnik kakovosti: Opredeluje sistem, politiko, organizacijo, odgovornost. Prejemnik poslovnika kakovosti je predvsem vodstvo podjetja in vodstvo projektov. Izdelan je v skladu z zahtevami standarda. Vsebuje postopke sistema, strukturo dokumenta, ki se uporablja v skladu z kakovostjo.
  • Postopki kakovosti: Organizicijski predpisi, dokumenti s katerimi organizacija zagotovi učinkovito planiranje, delovanje in obladovanje procesov.
  • Navodil za delo: Tukaj se vprašamo kako, kako delati, na podlagi dokumentacije splaniramo postopke delovnega procesa.
  • Zapisi o kakovosti: Zapisi, ki jih zahteva standard. So dokazila s katerimi dokazujemo nastajanje kakovosti v našem podjetju ali skladnosti z zahtevami in učinkovitosti delovanja sistema. Zapise je potrebno hraniti in vzdrževati, morajo biti berljivi, postopki morajo potekati po pravilih standarda.

Bolj ko bo naše podjetje rastlo, večja bo dokumentacija, katero s časoma ne bomo več zmogli kontrolirati. Lahko si sami zgradimo sistem organizacije, v katerega bomo seveda najbolj prepričani, vendar bo zahteval dalj časa, izkušnje in podobno. Lahko pa se osredotočimo na standard, ali preverjen sistem, kateri nam določa red, delitev in organizacijo dokumentacije, ob katerem se delijo podatki/dokumenti na notranje in zunanje. Poglejmo si primer.

De facto in de iure standardi
Kot sem že omenjal v prvem delu članka o samoučečih podjetjih, bi sedaj opisal tudi nekaj njihovih strategij. Poglejmo si najprej kaj je to de facto in kaj de iure.

De facto ( so neformalni standardi, ki jih ustvarjajo industrijski proizvajalci, tako imenovana samoučeča podjetja. Vedno so pred časom oz ustvarjajo čas. Primeri teh podjetjih so: DSA (Distributed System Architecture – Bull), SNA (Sytem Network Architecture –IBM), DNA (Distributed Network SNA (System Network Architecture –DEC). Primeri podjetij so predvsem na področju Informacijske tehnologije.

De iure ( so formalni standardi, katere ustvarjajo mednarodne organizacije za standarizacijo, zaostajajo pred neformalnimi standardi. Primeri teh organizacij so ISO (Intenrational Standard Organization), ANSI (American National Standards Institute), EIA (Electronic Industries Association), IEEE (Institute of Electrical and Electronic Engineers), ITUT (International Telecommunication Union), IAB (Internet Activities Board)

Strategija samoučečih podjetjih je ravno v obladovanju standarizacije, njihovi izdelki so enostavno bolj uporabni in pred časom, s tem ustvarijo vodilnost na danem področju. Njihov aspekt je predvsem v relaciji med kakovostjo in uspešnostjo, zavzemanje večjega deleža trga. Biti korak pred konkurenco, je definitivno najboljša zaščita. Samoučeča podjetja se dejansko sama učijo, z lastnimi razvoji, tehnologijami…, s tem ustvarijo dokumentacijo postopkov, znanosti…, za katerimi se rodijo standardi.

Če pogledamo primer v realnem življenju, poznamo TCP/IP protokolni model (neformalni) in ISO OSI (formalni). TCP/IP je vedno bolj v uporabi, nudi veliko izdelkov, večina jih je brezplačnih, temelji na štirih aplikacijskih plasteh. Z razliko od ISO OSI, kateri je zelo drag, uporabljajo ga predvsem nacionalni operaterji, sestavljen je iz sedmih plasteh. Strategija podjetij ni samo v kakovosti, temveč v uspehu. Steven Paul Jobs je dejal v neki odaji, da mu ni važno da je najboljši, temveč da je najuspešnejši. Nekateri so rojeni z darom, nekateri moramo pa prebiti veliko ovir, da pridemo do cilja. Steven Paul Jobs je definitvno človek, ki se je moral prebiti skozi veliko ovir.