Gostujoče pero: Kakovost v podjetništvu 1

Članek o kakovosti, kateri se bo objavil v treh delih, je napisal Tomaž Paškulin, študent zaključnega letnika Naravoslovnotehniške fakultete in partner Microsoft Slovenia. V začetnih študijskih letih se mu je odprla pot v podjetništvo in IT ter je v imenu fakultete sodeloval pri večjih projektih. Njegove članke je možno prebirati tudi na www.kodirnica.net, kateri so s področja IT.

Pomen kakovosti

Kakovost danes predstavlja enega od pomembnejših pristopov v podjetništvu, seže na tako imenovani notranji in zunanji vpliv (kupec – stroški). Danes podjetje z vstopom ali obstojom v igri, ki jo igra svetovna konkurenca, mora sprejeti izziv, ki ga ponuja kakovost. Lep primer države kjer je kakovost, tam kjer raki žvižgajo, je Kitajska. Danes Kitajska temelji na visoki produktivnosti, nizki ceni in seveda nekakovosti. Prepričan sem, da je že v človekovi percepciji zapisan o kitajski nekakovosti, z drugimi besedami dežnik, ki ga kupiš za 1€ in odpreš…, pustimo detajle za kdaj drugič. Kakovost je za Kitajce španska vas.

Če sežemo malo v zgodovino opazimo, da je pomen kakovosti dokaj mlad, saj seže v osemdeseta leta, ko so svetovna podjetja ugotovila, da se je nekaj izjemnega zgodilo na Japonskem. Izgledalo je, da japonski proizvod lahko zavzame katerokoli svetovno tržišče.

Poglejmo si primer japonskega pristopa do kakovosti:
Japonska je pristopila z uvajanjem kakovosti, timskega dela in specifičnih metod. Razvojni princip je temeljil na vzporednosti in sočasnosti, kateri je prinašal krajši cikel ustvarjanja in časovno prednost pred ostalimi, toda je pa zahteval bolj natančno načrtovanje.

Osredotočili so se na ciljne stroške, jih izvajali pri posameznih fazah razvoja izdelka in s tem temeljili na dolgoročnih ciljih. Rezultati japonskih procesov uvajanja kakovosti se pozna tudi danes, lep primer je prevzem ameriškega avtomobilističnega trga. Ponujali so visoko kvalitetne avtomobile z isto ceno kot jih je ponujal Ford, Dodge, Cadillac… Danes je lep primer Lexus. Lexus je danes eden najbolj prodanih japonskih avtov in zasega že precejšni tržni delež. Večina ljudi niti ne ve, da je Lexus znamka japonskega proizvoda, natančnejše Toyote. S precizno strategijo so prevzeli tudi elektronske industrije, jeklarsko proizvodnjo in tudi nekatere tekstilne proizvodnje.



Japonska strategija in proces

Zahodne države so malo drugače delovale, temeljile so na zaporednem razvoju procesov, ki so omogočale lažje načrtovanje in pregled nad rezultati. Uporabljali so koncept standardnih stroškov, ki se seštevajo, zato pa so bile cene izdelkov previsoke, katere kupec ni bil pripravljen plačati. Spoznali so, da so v težavah, mnogi svetovni proizvajalci so v teh letih začeli posnemati specifične japonske pristope na področju kakovosti. Uveljavljali so krožke kakovosti ali pristop »Just in time« in podobno, toda nobena od teh ni dala primernih rezultatov. Spoznali so, da je bilo potrebno razviti lastne filozofije in strategije za ustvarjanje lastne kulture kakovosti. Kar bom definiral v razvoju vodenja kakovosti.

Strategija in proces zahodnih držav

Omenil sem da je kitajski proizvod brez kakovosti. Kar je res. Toda večina produktov, katere smatramo za zelo kvalitetne prihajajo z napisi Made in China, Madagascar, Made in “Prvič slišim“. Imena držav nam dajo veliko pomislekov, toda kvaliteta izdelka, ki ga držimo v rokah, izhaja iz močnih standardov v podjetju. Standardi so temelji proizvodenj, ki delujejo na robu sveta, razvili so jih pa strokovnjaki na področju kakovosti. V državah kot je Kitajska so standaradi potrebni, kot voda v sahari. Ko so začeli tržiti plazme ekrane, je bilo povpraševanje tako veliko, da so samo proizvodnjo transporterali kar z avioni na Kitajsko.

O samih standardih na področju kakovosti bom govoril v naslednjem članku, poskušal bom razložiti pomen, uveljavo standarda v podjetje, ter vodenje podjetja s standardom.

Razvoj vodenja kakovosti

Kakovost ima veliko definicij in obstaja že od samega začetka trgovanja med trgovci. Toda razvoj vodenja kakovosti pa se je pričel pri industrijski revoluciji, pri visoki produktivnosti, masovni izdelavi produktov. Jugoslavija je imela velike proizvodnje, ki so proizvajale masovno izdelke. Na žalost je večina teh proizvodenj pod ruševinam, seveda je razlogov za to več, toda eden od njih je definitvno kakovost. Vprašajte svoje starše kako je bilo delati v Jugoslaviji, vsi se bojo zasmejali, za sekundo obstali in rekli odlično. Danes je precej drugače, trg je svetoven, konkurenca je izjemno močna in ne poslušamo več besed kot so »Znađi se«. Če se lotevamo gradnje podjetja je drugo, ko pa vodimo podjetje, pa je danes potrebno uvesti razvoj vodenja kakovosti. Danes kakovost vodijo tudi mala podjetja, katera proizvajajo malo produktov in imajo mali tržni delež. Kakovost je danes nujno potrebna.

V preteklosti so začeli razvijati postopke vodenja kakovosti. Razvoj je bil pristopen, uveljavljali so več pristopov, kateri so temeljili na, vodenje kakovosti s pregledovanjem, vodenje kakovosti s kontrolo kakovosti ali zagotavljanje kakovosti, toda pristopi so zastareli in se jih večina ne uporablja več. Zato bom izpostavil sistem, ki se danes uporablja pri vodenju kakovosti v podjetju, tako imenovan TQM.

TQM (Total Quality Managment)
Je filozofija vodenja, ki se generira na način praktične orientacije; je proces, ki se gradi na stalnem razvoju podjetja (lahko tudi preživetju). TQM poveže podjetje v celoto, je kot dežnik nad podjetjem, uniči ovire med posamezni segmenti podjetja, poveže oddelke in s tem omogoči celovito sodelovanje. TQM mora procesirati vodstvo podjetja, kateri se osredotoči na določene akcije, ki vodijo do napredka kakovosti dela in napredka podjetja kot celoto. TQM se osredotoči tudi na kupčeve zahteve in s pomočjo koordiniranih strategij, timskega dela in inovacij, probava doseči ideal kupčevih pričakovanj, potreb in zahtev.

Filozofija tako imenovanih gigantov ko je Intel, HP…, je malo bolj “sfrizerana”. Imenujemo jih samoučeča podjetja. To so podjetja, ki ustvarjajo čas, s svojo vodilnostjo na področju tehnologije. Proces vodenja bi lahko definiral kot, Fakulteta + Podjetje. Tu gre za razvijanje čisto novih produktov, sistema izboljšave vodenja, “workflow-a” ali “company tuning”. Formalno gledamo podjetje, kot ustanovo, ki proizvaja produkte ali usluge, se drži določenih zakonov, licenc, standardov…, je v oblasti trenutnega stanja trga, politike, filozofije.

Neformalno pa bi to podjetje “sfrizirali”, jo postavili na glas odstopanja, spreobračali zakone, predelovali standarde v boljši korist, se pravi s svojim znanjem, izkušnjami izboljšavali (sfrizirali) svoje podjetje. Ta pot je dolga, potrebuje veliko znanja, vsebovati mora dreamteam, toda zagotovo je pot do uspeha. Pri takih podvigih se ustvarja zgodovino.

Nekaj je dejstvo, ustvariti zgodovino je ideal v podjetništvu, pri katerem potrebujemo vztrajnost, denar, znanje, pogum, dreamteam, veze, srečo,… in tudi višjo silo, toda ravno to vprašanje, kdo bo naslednji, morda nekdo od nas, je zagon in razlog za naše pretirano vsakdanje delo.

Najpomemebnejši teoretiki na področju kakovosti

Kot se že omenil, ustvariti zgodovino je vrh hierarhije. Tudi na področju kakovosti se je ustvarila zgodovina, ustvarili so jo teoretiki, ki so svoje življenje posvetili kakovosti. Kasneje so jih preimenovali v “quality gurus”. Najpomembnejši so bili:

  • Josep M. Juran
  • William E. Deming
  • David Garvin
  • Philip B. Crosby
  • Kaoru Ishikawa
  • Genichi Taguchi

Vsi našteti so pustili pečat v zgodovini, ustvarjali so kakovost na svoj unikaten način, jo definirali, uveljavljali v podjetja, iz krize ustvarili razcvet. Definirali so jo kot, skladnost z zahtevami, kakovost je ampak jo ne moremo definirati, ali ustreznost za namen/uporabo. Njihove teorije so naredile premik v industrijski proizvodnji. Prvi začetki pa so se začeli uveljavljati in izkazovati na japonskem, ko sta dva teoretika, danes najpomembnejša, začela graditi podjetja s temelji kakovosti.

Joseph M. Juran

Rojen 24. Decembra leta 1904, danes star 104 let, kakovost je definiral kot ustreznost za uporabo. Osredotočil se je na kupca, njegovi najpomembnejši razvoji so bili:

  • Triologija kakovosti
  • Pet karakteristik kakovosti
  • Notranji kupec
  • Šest faz reševanja problema
  • Svet za kakovost
  • Kakovostna špirala

Rad bi izpostavil njegovo teorijo o reševanju problemov, katero je definiral zelo specilizirano. Razčlenil jo je na šest stopenj, pri kateri ima vsaka svojo vlogo. Poglejmo si teorijo:

1. stopnja: Identifikacija projekta

  • predlaganje projektov
  • vrednotenje projektov
  • izbor projekta
  • vprašanje ‘Je to izboljšanje kakovosti?’

2. stopnja: Vpeljava projekta

  • priprava izjave o poslanstvu
  • izbira sodelavcev
  • preverjanje poslanstva

3. stopnja: Diagnoza vzrokov

  • analiza simptonov
  • potrditev/sprememba poslanstva
  • formuliranje idej
  • testiranje idej
  • identifikacija temeljnih vzrokov

4. stopnja: Zdravljenje vzrokov

  • identifakacija alternativ
  • načrtovanje zdravljenja
  • načrtovanje kontrol
  • načrtovanje kulture
  • dokazovanje učinkovitosti
  • izvajanje

5. stopnja: Zadrževanje dobička

  • načrtovanje učinkovite kontrole
  • enostavno zdravljenje
  • presoja kontrole

6. stopnja: Ponovitev in nominacija

  • ponovitev rezultatov
  • nominacija novih projektov

William E. Deming

Rojen 14. Oktobra leta 1900, umrl 20. Decembra leta 1993, kakovost je definiral kot ustreznost za namen. Osredotočil se je na kupca, njegovi najpomembnejši razvoji so bili:

  • Štirinajst točk kakovosti
  • Demingov PDCA cikel
  • Sedem usodnih bolezni
  • Sistem temeljih znanj

Če se osredotočimo na Demingov PDCA cikel, je v njem definiral naslednje faktorje:

  • P (plan)
  • D ( do)
  • C (check)
  • A (act)

Faktorji ponazarjujejo vodilo za razvoj procesa produktov. Deming je znan tudi po tem, da je kritiziral slabo znanje managerjev. Izpostavil je pomankanje konstantnega cilja, napake kratkoročnih ciljev, mobilnost, prekomerne stroške zdravljen/garancij.

Juran in Deming sta glavna ustanovitelja kakovosti. Po njima se imenujejo tudi razne nagrade in pohvale o kakovosti. Za sam vzpon japonske sta kriva ravno onadva, čeprav sta bila oba američana in tudi konkurenta na področju kakovosti, sta preživela veliko časa na japonskem.

Pokazalo se je da ima kakovost velik vpliv v proizvodnji, tako v zgodovino kot sedaj.