Funky vas

To je ena izmed petih objav iz serije Ta nori posel do konca. Čeprav je vsaka objava samostojna enota, priporočam, da začneš z branjem pri uvodnem članku in nato nadaljuješ po objavah po vrsti, saj se vsebina sistematično nadgrajuje.

Poglejmo si bolj podrobno, kakšne so temeljne značilnosti današnje družbe, ki ji vladajo trgi in ljudje.

Družba presežkov Tako majhni smo in toliko je vsega. Tako nepomembni smo, obdaja nas morje izbire in zaliva plima sprememb. Toliko je vsega. Toda mi hočemo še več. Presežek je v modi, svet presežka pa vodi televizija. Svetišče našega časa ni cerkev, temveč TV (in internet za mlajše generacije).

Po svetu kar mrgoli znanja, izdelkov, storitev in informacij. Toda več pogosto pomeni več enakega. Družba presežkov ima presežek podobnih podjetij, ki zaposlujejo podobne ljudi s podobno izobrazbo, ki delajo na podobnih delovnih mestih, imajo podobne zamisli, izdelujejo podobne stvari podobne kakovosti s podobno garancijo po podobnih cenah. In čeprav mogoče tega še ne vedo, vse te firme, posamezniki in ponudbe tekmujejo med seboj. To je dobra novica za porabnike in slaba za vodilne delavce.

V funky svetu imamo trge za čisto vse. V vseh panogah in na vseh trgih ponudba postaja večja od povpraševanja. V dobi izobilja se morajo podjetja zelo potruditi, da jih ljudje opazijo. Nenehno si prizadevajo za pozornost. Tekmujejo za nekaj sekund pozornosti. Skrajnost je poslovna nuja. V funky vasi ne tekmujemo več za tržni delež. Tekmujemo za pozornost – za delež uma in srca. Nova družba se poraja sproti, konkurenca temelji na možganih in ekonomija je globalno povezana.

Zdaj: sprotna družba Zasvojeni smo s hitrostjo. Živimo v živo. Čas je zdaj vreden več denarja, kot kdajkoli prej. Treba je delati bolj iznajdljivo, ne bolj trdo. Treba je delati tisto, kar res dobro znamo, kar znamo stokrat bolje kot kdo drug. In pika. Tega pa ni mogoče doseči z manj spanja.

Napredek v informacijski tehnologiji nas je porinil v povezano ekonomijo. In povezani sistemi omogočajo sprotne povratne informacije. Firme, dobavne verige, panoge, trgi in celotna gospodarstva se spreminjajo v zelo občutljive sisteme, kjer se vsaka sprememba v hipu zazna povsod.

Sprotna družba na poslovanje vpliva tako, da nam utira pot v dobo dražb. Spremembe v ponudbi in povpraševanju določijo ceno. Zdaj si lahko prislužimo bogastvo, če znamo inovativno ravnati z informacijami. Zaupne informacije so komercialno zlato.

Globalno povezana družba Če je nacionalna država postala brez pomena kor merilna enota, je tudi pripadnost določenemu narodu nepomembna. Danes so pomembne blagovne znamke, ne pa države izvora. Ni več važno od kod je izdelek, temveč čigav je.

Tri milijarde ljudi si želi tisto, kar Zahodnjaki že imajo in sicer takoj. In verjemite, da nas ne bodo nič prosili. Skrb zbujajoče? Kje pa! To je največja poslovna priložnost novega tisočletja. Pri vsej stvari je namreč pozitivno to, da bodo te ti milijarde ljudi kmalu postale potencialni odjemalci.

Pri vsem tem si velja zapomniti, da tržna ekonomija ni igra z ničtim seštevkom. Če ljudje v Aziji trpijo zaradi recesije, se življenjski standard na Zahodu zaradi tega ne izboljša. Če ZDA doživljajo bliskovito gospodarsko rast, to ni slaba novica za nikogar na planetu. Mednarodno povezano družbo gradimo skupaj. Funky vas pomeni večjo konkurenco, pa tudi več priložnosti, več novih odjemalcev, dobaviteljev, partnerjev, izvedencev in prijateljev. Kdor se ne bo pripravljen povezati, bo plačal veliko ceno.

Za gospodarski uspeh in napredek naj bi potrebovali čisto preproste stvari – delo, študij in varčevanje. V funky vasi pa so v igri učinkovitost, ustvarjalnost in revolucionarne spremembe, nove ponudbe, ki so popolnoma drugačne, presenečenje, neverjetne stvari. Uspeh bo zagotovljen tistim, ki bodo znali izkoristiti neznano. Pestrost je gonilo ustvarjalnosti, izumov in napredka.

Konec koncev je protislovje v tem, da skladni posamezniki, ki poskušajo uresničiti svoje sanje ustvarjajo nekaj, kar se mnogim zdi neskladna družba.

Zamegljena družba Proizvodnja in potrošnja se zlivata v protrošnjo. V zamegljeni družbi služba ni več kraj, temveč dejavnost.

Razdrobljena družba. Družba postaja razdrobljena na podlagi izobrazbe, plemen in individualizacije. Pred kakimi 300 leti je bilo bogastvo vezano na lastništvo zemlje. Potem se je pojavil kapital. Zdaj nas začenja ločevati izobrazba. Prepad med izobraženimi in neizobraženimi se poglablja. To so novi družbeni razredi v novi razredni družbi.

Prav tako zdaj nastajajo nova plemena, ki temeljijo na nazoru ali sposobnosti. Po zaslugi globalizacije in digitalizacije kraj bivanja ni več pomemben (primeri: Greenpeace, Hells Angels, Hip Hop subkultura, vse povezane preko informacijskih in komunikacijskih tehnologij).

Individualizacija. Po vsem svetu ljudje začenjajo uveljavljati svojo pravico do izražanja samih sebe. Individualizacija ni nujno egoizem. Bolj je povezam s samouresničitvijo – postati celovita oseba. Globalni umski delavec je član nove elite, je zvest sebi in svojemu plemenu, ne pa (trenutnemu) delodajalcu.

Zato stvarnost našega časa kar kliče po mešanju obstoječega v kaj vznemirljivo novega. Preobilju se lahko izognemo le tako, da stvari združimo na nove načine. Če hočemo uspešno združevati stvari v nove izdelke, moramo množiti in doseči, da izdelka ne bo mogoče razdružiti na posamezne sestavine.

Zmagovalec pobere vse. Ko vstopamo v globalno ekonomijo preobilja, za katero so značilni odprti trgi, obstaja veliko tveganje ali verjetnost, da bo zmagovalec pobral vse. V svetu brez meja bodo posamezniki ali podjetja, ki bodo samo za odstotek boljša, ali tista, ki bodo imela dober začetni položaj in ga izkoristila za pridobitev dobrega imena in tržnega deleža, morda uničila vse druga. Globalne zvezde so v središču pozornosti in služijo neverjetne vsote denarja. Ko v igro vstopijo možgani, internet in naraščajoča donosnost, na nas prežijo potencialni svetovni monopoli. V svetovnem poslu so odjemalci pogosto pripravljen plačati visoke vsote za tisto, kar je daleč naokoli videti najboljša možna izbira.

In za funky firmo so najpomembnejši ključni sposobneži, se pravi omejeno število ljudi v podjetju, ki v resnici utelešajo spretnosti, zaradi katerih so izdelki in storitve edinstveni. Pomembni so, ker so izjemno pametni in vedo kdo je pameten, kje so ti ljudje in kako jih pripraviti k sodelovanju. Ti monopoli na dveh nogah bodo ostali v podjetju samo tako dolgo, dokler jim lahko ponudimo tisto, kar hočejo. Odstotek sposobnežev v podjetjih se giblje med 0,6 in 0,06. Na drugi strani, če mislite, da sposobnost veliko stane, poskusite z nesposobnostjo.

Nova bitka se bije med tradicionalnimi delavci in kapitalisti na eni strani ter nenasitnimi delavci na drugi. Tisti, ki bi radi sprožili novo politično gibanje, imajo zdaj enkratno priložnost, kajti po kapitalizmu pride sposobnizem.

Vendar je vstop zajamčen samo bleščečim zvezdam. Izbiro si lahko kupite, če imate zastarelo gotovino ali ustrezne veščine. Umski nomadi si prav gotovo lahko privoščijo, da vedo natanko tisto, kar hočejo, gredo, kamor hočejo, in so kar hočejo. Danes so ljudje blagovne znamke.

Vsi smo obsojeni v resnici. Tisti s sposobnostmi in kapitalom so obsojeni na svobodo, na svobodo, v kateri morajo nenehno izbirati. Imajo dobre obete. Tisti, ki so obsojeni živeti po naključjih, pa so preprosto obsojeni v gospodarskem smislu. Pogoje postavljajo iznajdljivi ljudje. Ljudje s sposobnostmi lahko dobijo in tudi v resnici dobivajo nove svoboščine nepredstavljivih razsežnosti. Kapital je na pohodu in tisti, ki ga imajo so glavni. Vaša svoboda pomeni, da stvari obvladujete.

Ampak vse ima svojo ceno. Medtem ko morajo nekateri delati v dveh službah, da bi sploh preživeli, drugi v službi preživijo dvojni delovni čas, 90 ur tedensko, ker so ugotovili, da konkurirajo s sposobnostmi. In znanje je pokvarljivo blago. Svoje sposobnosti morajo izkoristiti zdaj, sicer tvegajo, da bodo zastarale in izgubile komercialno vrednost. Danes imajo vsi ljudje in njihove sposobnosti omejen rok trajanja. Naš svet so nekdaj naseljevali hitri in mrtvi. Danes smo nekateri hitri in na mrtvo utrujeni. Nova elita mora nenehno braniti svoj položaj. To jasno prikazuje poslovna slika na internetu. Če si na internetu prvi je super, če si drugi je v redu, če si tretji je težko, če si četrti, si v godji, če si peti pa ljudje sprašujejo kdo je to?

Res je. Živimo v materialističnem svetu. Ne glede na to, kam se ozremo, je videti, da je denar še vedno kralj. Ne gre za to, da bi ljudje postali pogoltnejši, kot so bil prejšnje generacije. Možnosti za izražanje požrešnosti so neverjetne narasle. Vendar je požrešnost prej rezultat vzgoje kot narave. In materialni napredek ne pomeni tudi večjega moralnega napredka.

Zaključek je lahko samo eden. Več svobode ko uživa posameznik, večjo odgovornost bi moral prevzeti za skupnost.

Viri:

Kjell A Nordstorm, Jonas Riddderstrale: Ta nori posel, GV Založba, 2001

Kjell A Nordstorm, Jonas Riddderstrale: Karaoke kapitalizem, GV Založba, 2004

Kjell A Nordstorm, Jonas Riddderstrale: Ta nori posel do konca, GV Založba, 2008