Fortuna

Golo dejstvo je, da lahko vsak posameznik sam, z lastnimi mislimi, odločitvami in dejanji bistveno prispeva k svoji osebni sreči. S tega vidika je sreča bolj kot ne stil oziroma način življenja. To opredeljuje tudi SSKJ, ki pod prvo točko navaja, da je sreča razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja. Vseeno pa si ljudje pod srečo običajno najprej predstavljamo povsem nekaj drugega. Sicer v SSKJ šele na tretjem mestu, ampak vseeno v našem svetu misli običajno na prvem, pod srečo lahko pojmujemo tudi naključje oziroma okoliščine, ki vplivajo na ugoden izid, potek česa.

Vsekakor verjamem, da sreča s tega vidika definitivno obstaja in je izjemo pomembna v življenju, vsaj navzven, gotovo pa zavita v tančico misterioznosti in nepredvidljivosti. Je prava Fortuna in nekako tudi verjamem, da ženski spol na tem mestu ni nobeno naključje. ;) V nadaljevanju se nahaja opis, kako sam vidim Fortuno, po nekaj obiskih in srečanjih.

Fortuna je privlačna rimska boginja sreče in usode, hčera radodarnega Jupiterja. Ima to moč, da prinese tako srečo, kot tudi nesrečo. Sicer ima zavezane oči in tako naj bi bil njen obisk sreče ali nesreče neodvisen od všečnosti same osebe, še bolj pa je s tem ponazorjeno, da včasih obišče tudi tiste, ki si sreče sploh ne zaslužijo. Kar pa ne pomeni, da Fortuna kdaj pa kdaj ne pokuka izpod preveze ali uporablja svojo intuicijo.

Dejstvo je, da si vsaka sleherna duša želi vsaj občasne družbe Fortune. Je namreč tista neustavljivo privlačna, najbolj mična in nedostopna lepotica na odru sveta. Ne glede na njeno vedenje, dejanja ali sodbe je ta njen status nedotakljiv in večen. Tako si lahko privošči prav vse, predvsem pa to, da vedno ostaja takšna, kot je.

Na prvem mestu njenih lastnosti je zagotovo to, da ne ostane dolgo v družbi kogarkoli. Stalnosti ne pozna. Kdor pričakuje, da bo ostala dolgo v njegovem objemu, se moti. Še predno dobro zaznaš njeno božansko dišavo, se že z igrivim nasmehom poslavlja. Edino prav v tistem trenutku verjetno je, da neizmerno uživaš v tistih nekaj vdihih božanskega vonja, si hvaležen zanje ter skušaš od vsakega vdiha imeti čim več. Vendar slej kot prej pride čas, da opazi in obišče tudi druge ljudi. Čeprav je njeno srce odprto za vse in to brezpogojno, ostaja čista in nedotakljiva.

Ravno zaradi te nestalnosti Fortune, ga ni živega bitja, ki ne bi bil deležen njenega obiska, bežnega pogleda ali občutil vsaj malo njene naklonjenosti. In na drugi strani, ne smemo nikoli pozabiti, tudi njene nenaklonjenosti. Tako Fortuna spoznava vse ljudi in glede na to, da ima zavezane oči, obiskuje prav vse, ne glede na dobroto v srcu, pretekle dosežke, namene ali katere koli druge elemente. Ni ga živega bitja, ki mu ne bi vsaj enkrat namenila svojega pogleda.

Če ne zaradi drugega, je zadostni razlog verjetno že to, da lahko vsak opazi čar njenega pogleda in da s tem postane še bolj poželenja vredna. Vendar, kdor jo skuša ujeti, začne opravljati Sizifovo delo ali celo občuti njeno nejevoljo. Bolj, kot si želiš njenih pogledov, bolj kot ve, da računaš na njeno prisotnost, rajši in z večjim veseljem se nagajivo izmika. S tega vidika je neulovljiva. Zgolj molitve, prošnje, ali upanje ne bodo nikoli uslišale njenih ušes.

Fortuna je povsem samosvoja. Če je ne sprejmemo takšne, kot je, si njene naklonjenosti zagotovo ne bomo nič kaj povečali, verjetno ravno obratno. Še enkrat, ne smemo pozabiti, da ima Fortuna to moč, da prinese tako srečo, kot tudi nesrečo. Tako nima nobenega smisla, da se ji zamerimo. Verjetno se ji najhitreje zamerimo ravno s tem, če si začnemo domišljati, da je ne potrebujemo. V trenutku, ko pozabimo, da smo samo ljudje, iz mesa in krvi ter si začnemo prepisovati prevelik del lastne usode v svoje roke, se z enim njenim pogledom lahko stvari kaj hitro obrnejo.

Vseeno pa ima Fortuna, tako kot vsaka lepotica tudi svoj prefinjen okus. Čeprav je nestalna, zagotovo nekatere raje obišče večkrat, kot druge. Je enostavno raje v njihovi družbi, ker imajo nekaj, kar jo privlači, nekaj kar pa je mogoče vredno njene pozornosti. Seveda tukaj zopet ne smemo biti naivni, da čuti kaj več do kogar koli. Mogoče ji le določena družba bolj ugaja, ali pa tako zgolj lahko še toliko bolj pokaže moč svojega dotika.

Fortuna zagotovo ceni pri ljudeh trdo delo. Tako tudi lahko večkrat slišimo, kako smrtniki opevamo, da bolj trdo, kot delamo, več sreče imamo. Dejstvo je, da trud in vztrajnost, prežeta z neizmerno željo, voljo in osredotočenostjo združeni v trdem delu, pomeni spreminjanje sveta. Tukaj se Fortuna verjetno poslužuje čistega  razuma. Komu pa naj naklonim nekaj več svojih pogledov, če ne tistemu, ki se trudi, pa ne, da bi mene ujel, temveč za svoje lastne vizije?

V primeru, da na tej toči še vedno verjamemo, da ima zavezane oči in da intuicija še ne more delovati, lahko zadevo tudi obrnemo in pogledamo čisto iz matematičnega vidika. Bolj trdo, kot delamo, več situacij se pojavi, kjer nas lahko obišče ta boginja sreče. Enostavno se s trdim delom, večkrat lahko srečamo z njenim pogledom, pa ne, ker bi si jo želeli ujeti, le večkrat se križajo naše poti, ker je več situacij, kjer se nam lahko Fortuna sploh nasmehne. Kako naj Fortuna pomaga nekomu, če prav nič sam ne naredi oziroma sploh ni možnost, da ga obišče? Če nikoli ne kupimo »srečke«, nas težko obišče sreča.

Korak dlje pa verjamem, da Fortuna že nekoliko uporablja svojo intuicijo, kje se bo nekoliko dlje zadržala, čeprav naj ne bi delala razlik. Namreč drugi pogosto slišan pregovor je, da je sreča na strani pogumnih. Drznost je verjetno tista, ki Fortuno še najbolj privlači. To je sicer tudi karakteristika mnogih rimskih bogov. Nikoli niso bili naklonjeni toliko dobrim, kot drznim ljudem.

Na koncu pa, ne pozabimo še, da je Fortuna tudi boginja usode. Mogoče so nam nekatere situacije v življenju enostavno usojene, tako kot karakterne lastnosti, ki so neke vrste stalnica. Mogoče se je Fortuna že prej odločila, kdaj nas bo v življenju obiskala in kdaj je ne bo v naši bližini, če bomo s svojim delovanjem ustvarili določene situacije. Ali pa mogoče celo od nas pričakuje, da se bomo bolj potrudili za njen obisk in pokazali, da smo se za to, kar si želimo, tudi pripravljeni boriti in premagati vse ovire. Namreč nikoli nam ni dana želja, brez moči, da jo tudi realiziramo, vendar usoda želi, da se za to borimo.

Kot velikokrat omenjeno, pa je ravno um tisti, s katerim lahko pridemo do prave interpretacije vsakega obiska Fortune. Neresnica bi bila, če bi rekli, da ne obstajajo tako srečne, kot tudi nesrečne situacije. Res pa je, da se dolgoročno zadeve lahko obrnejo. Kar je delovalo kot srečna situacija, lahko prinese mnoge nove izzive, mogoče celo ne tako srečne situacije in obratno. Nekaj, kar je delovalo, kot velika nesreča, lahko prinese dolgoročno srečne situacije. Predvsem pa, iz vsake situacije, srečne ali nesrečne, je bistvo, da se učimo in razvijamo. Ravno z umom imamo moč vsako situacijo vedno obrniti sebi v prid, to pa je edino tako, da se dvigne naša raven zavesti oziroma zavedanja, zakaj se nam nekaj dogaja.

No, na koncu pa še en zanimiv pregovor, povezan s Fortuno. Za moškega je največja sreča ali nesreča, ravno njegova žena oziroma sopotnica (in obratno seveda). Se pravi, da je Fortuna lahko vedno blizu nas, če imamo le pravo osebo poleg sebe.