Fokus – ostrina, ki je pogoj za poslovni in osebni uspeh

Sedem let sem potreboval, da sem dodobra spoznam pomembnost fokusa, pa še sedaj lahko rečem, da velikokrat podcenjujem njegovo moč. Najboljši praktični primer, ki ponazarja pomembnost fokusa je, da na lep sončni dan vzamemo list papirja in povečevalno steklo ter nato sončne žarke s povečevalnim steklom fokusiramo na list papirja. Verjetno vsi vemo, kaj se bo zgodilo.

Resnično se fokusirati na eno stvar pa je običajno zelo težko, še posebno če smo ustvarjalni, radovedni in bi radi počeli več stvari hkrati. S tem ni nič narobe, vendar se moramo zavedati, da je malo verjetnosti, da se bodo stvari odvijale tako hitro in uspešno, kot bi se, če bi bili fokusirani zgolj na en sam projekt.

Iz lastnih izkušenj lahko povem, da sem bil od začetka popolnoma nefokusiran. Počel sem nešteto stvari hkrati, sprejel sem vsako zadevo oziroma delo, ki se mi je vsaj malo smiselno itd. To je bilo obdobje, ko sem se dejansko še zelo iskal in nisem vedel kaj bi počel v življenju (ustvarjalnost, podjetništvo, psihologija, management, organizacija itd.). Pozitivno je bilo to, da sem spoznaval različne stvari, ljudi, pridobival nova znanja in se aktivno učil. Negativna stvar pa je bila seveda ta, da iz nobenega projekta ni nastalo nič večjega, saj ni bilo fokusa.

Po nekaj letih sem ugotovil, da tako ne bo šlo več in da je potrebno narediti korak dlje in vsaj malo nastaviti ostrino delovanja. Tako sem prišel do točke, ko sem se delno fokusiral na en projekt (podjetništvo, Ljubljanski univerzitetni inkubator), obenem pa sem počel še druge projekte. Zgodilo se je seveda to, da je projekt na katerega sem bil delno fokusiran odlično uspeval, ostali projekti, pri katerih pa ni bilo povsem nič fokusa, pa so zelo šepali – roki niso bili doseženi, veliko projektov se ni izpeljalo do konca itd.

Problem pri tem je, da če imaš en projekt na katerega si fokusiran in za ta projekt delaš od 9 do 10 ur na dan, za ostale projekte pa porabiš preostanek dneva, ne ostane nič časa za izobraževanje, zdravje in ostala področja življenja. Torej si daleč od ravnovesja, žaga se ne brusi in slej ko prej prideš do točke, ko začne šepati tudi projekt, na katerega si fokusiran. Poleg tega težko biješ bitko na več frontah. Če gre pri nekem popoldanskem projektu kaj narobe in je potrebno zadevo krizno reševati (kar je seveda vedno potrebno), trpijo tudi ostali projekti.

Sedaj sem v fazi, ko se vedno bolj fokusiram in se skušam izogibati temu, da svojo energijo usmerjam na več koncev in se tako izgublja. Sicer ni vedno tako enostavno, še posebno če si po naravi zelo radovedna osebnost. Problem pri fokusiranju je tudi ta, da te fokus ne sme omejiti pri izobraževanju, osebni rast, spoznavanju novih stvari, vendar nam mora biti fokus obenem tudi motivator, da se spravimo v ravnovesje in poskrbimo za vsa področja življenja.

In kako je s fokusom v podjetništvu. Najboljše zadevo predstavita kar dva primera:

Predstavljajte si podjetniški tim, štirih članov. Tim ima jasno vizijo, kaj želi doseči – zgraditi podjetje s 100 zaposlenimi osebami in 5 mio € prihodkov v 3 letih. Vsak član tima živi zgolj za gradnjo tega podjetja, zjutraj vstane z mislijo na podjetje, zvečer gre spat z mislijo na podjetje in skozi cel dan z veseljem ustvarja in gradi podjetje. Vsak član ima »no matter what« odnos do dela in je pripravljen premagati čisto vsako oviro, ki pride na pot. Obenem člani izkoriščajo sinergije tima, vsak se pili na svojem področju, prenaša svoje znanje na druge in stremi zgolj k temu, da ustvarja.

Na drugi strani si predstavljajte nekoga, ki ima dobro poslovno idejo. Sicer še študira, kar mu vzame nekaj ur na dan, poleg tega deluje v študentski organizaciji, kar mu vzame še nekaj dodatnih ur na teden, prav tako je član še nekega drugega društva, kjer se srečuje s prijatelji nekajkrat tedensko. Želi imeti tudi nekaj denarja, zato dela še kot tajnica 20 ur na teden. Nekaj prijateljem je omenil idejo in jo nameravajo realizirati, vendar ob tem, da imajo tudi oni druge stvari in opravke. Vsak bo posvetil nekaj ur na dan k realizaciji ideje, torej toliko kolikor bo ostalo časa.

Na koga bi stavili vi?

Nekako sem ugotovil, da si glede fokusa lahko privoščimo naslednje zadeve, če želimo biti uspešni v tem, kar delamo in ohranjati svoje življenje vsaj blizu ravnovesja:

  • Redno študiramo in zraven opravljamo polovično ali redno službo (odvisno od fakultete) ali imamo poleg študija še lasten popoldanski posel. Vendar to pomeni zgolj to tvoje, brez tedenskih študentskih zabav itd.
  • Redno delamo v službi in sodelujemo še pri enem projektu, s tem, da ima ta projekt vodjo ali direktorja, ki je fokusiran zgolj na ta projekt (in to nismo mi sami, ker imamo že službo). Prav tako lahko redno delamo in imamo svoj popoldanski lastni posel, ki nam prinaša dodatni denar.
  • Če nameravamo zgraditi resno in veliko podjetje, pa mora biti naš fokus zgolj na podjetju. Vendar, ker moramo seveda zaslužiti tudi nekaj denarja, je od začetka smiselno, da imamo službo in začnemo podjetje kot popoldanski posel, na eni točki pa pustimo službo, če se izkaže naša poslovna ideja za priložnost in se posvetimo gradnji podjetja.
  • Lahko smo fokusirani na to, da smo defokusirani, širimo svoja obzorja, spoznavamo ljudi, se izobražujemo, sodelujemo na več projektih itd., vendar pri tem nismo vodja nobenega projekta, sodelujemo zgolj kot člani tima ali svetovalci. Tukaj moramo paziti, da imamo jasen pritok denarja in da pri vseh projektih naredimo to, kar smo se dogovorili.
  • Enostavno se ne ukvarjamo s tem. :)

Najboljša rešitev za vse, ki radi počnemo več stvari pa je verjetno naslednja. Za leto, dve, tri ali več se fokusiraš na en projekt, dokler ga pripelješ do faze, ko je ustaljen denarni tok, imaš prve zaposlene, nato pa zaposliš direktorja, ki vodi posle in uresničuje nadaljnjo vizijo, sam pa deluješ kot lastnik. Ko prideš do te točke, se lotiš novega projekta, na katerega si zopet fokusiran, dokler ga ne pripelješ do te točke itd.

Oziroma še boljše, ko zgradiš prvo, veliko podjetje in imaš finančni kapital ter ostale vire (dostop do kadrov, infrastrukturo itd.), uresničuješ svoje ideje in ideje drugih, kot po tekočem traku. Obenem pa nisi obremenjen, katera ideja bo dejansko uspela in katera ne.