Finančna kriza in recesija

Minilo je nekaj več kot pol leta, odkar je velik del sveta zaplaval v recesijo. Sedaj, ko je minilo že kar nekaj mesecev od začetka tega neprijetnega obdobja, je prvi veliki šok mimo in se obenem verjetno nahajamo bolj ali manj v osrčju samega pojava, bi bilo mogoče smiselno pogledati nekaj lekcij in opažanj, ki jih je do sedaj to obdobje več kot jasno prineslo na plan. Zanimiva dejstva je moč identificirati tako s podjetniškega, kot tudi osebnega vidika, oba vidika pa se seveda med seboj tesno prepletata.

Prvo jasno dejstvo je zagotovo to, da se recesija kot produkt izjemno dobro prodaja. Če pregledamo medije zadnjih nekaj mesecev, je beseda recesija omenjena neštetokrat. Dokazano je, da slabe novice in šokantni naslovi pritegnejo veliko več pozornosti, kot pa dobre novice. To nikakor ne pomeni, da ljudje želimo, da se slabe stvari dogajajo, vendar pa jim v splošnem posvečamo veliko več pozornosti. Posledično seveda to vodi do tega, da ker ljudje radi beremo o recesiji , se bo pač o tem ogromno pisalo. Velik problem, ki nastane pa je ta, da se poleg dejanske krize gospodarstva ustvarja še velika psihološka kriza. Zato je mogoče pametno v tem obdobju začeti z medijsko »dieto«, da prekinemo tok negativnih informacij, ki načeloma nimajo nobenega pozitivnega učinka. Obenem pa se je smiselno osredotočiti predvsem na rešitve problemov, ki nam jih je to obdobje prineslo. Pri tem pa moramo biti pozorni tudi na to, da si ne prikrivamo resnice.

Prikrivanje resnice samemu sebi je pogost problem, s katerim se soočamo vsi. Pač najlažje si je zatisniti oči. Tako je bilo v preteklih mesecih moč opaziti veliko ljudi, ki so se pohvalili, da recesije sploh ni in da je vse v najlepšem redu oziroma vse skupaj en sam velik medijski pomp. Vsekakor recesija ni prizadela vsakogar, vendar pa je izjemno veliko ljudi izgubilo ogromno premoženja, nekateri celo velik del privarčevane pokojnine ali službo, plače so se v večini podjetjih znižale in še bi lahko naštevali. Veliko podjetnikov se sooča z ogromnimi problemi, ki izhajajo iz upadanja prodaje, krhanja poslovnih odnosov, pomanjkanja virov financiranja itn. Bistveno pri tem je, da pojava ne smemo podcenjevati. In če je karkoli v našem območju vpliva, da pomagamo posameznikom, ki pa mogoče imajo težave, smo s tem dosegli veliko. Ne smemo pa zanemariti tudi veliko posledic vseh teh šokov, ki pripeljejo predvsem do tega, da so odnosi lahko bolj ostri, komunikacija bolj čustvena in podobno.

Drugi konec te iste palice pa je, da nikakor ni smiselno, da nam recesija popolnoma uniči življenje. V medijih je bilo zabeleženih kar nekaj dogodkov, ko so si posamezniki vzeli bit, ker so izgubili praktično vse. V prejšnji objavi sem pisal o notranjih in zunanjih virih in ravno v takih obdobjih, kot je recesija, je bistveno, da imamo veliko notranjih virov, s katerimi si bomo lahko zopet ustvarili zunanje vire. Če analiziramo biografije uspešnih poslovnežev ali ljudi na sploh, lahko ugotovimo, da je bila večina njih večkrat na dnu, tudi z razglasitvijo bankrota in tistim z največ notranjih virov, se je uspelo zopet pobrati, pri tem pa je bil velikokrat dosežen celo večji uspeh kot prej. Poleg tega pa, bolj kot smo navezani na materialni svet (in večina nas je zelo), večji šoki nas lahko čakajo pri takih padcih.

Pogosto je moč slišati ali zaslediti tudi misel, da je kriza velika priložnost. Ta trditev je vsekakor resnična, vendar pogojno. V povprečju je zagotovo večja priložnost za mlajša ali novonastala podjetja, ki jim ni potrebno braniti tržne deleže, vendar dejansko napadajo že obstoječe akterje na trgu, ki se ravno ukvarjajo sami s seboj. To nikakor ne izključuje tudi vseh ostalih podjetij, vendar pa je težko razmišljati o priložnostih, ko moraš sanirati rdeče alarme v organizaciji. Ne glede na to pa je kriza zagotovo priložnost za vsa podjetja pri optimizaciji poslovanja. Nižanje takšnih in drugačnih nepotrebnih stroškov, optimizacija človeških virov in podobni prijemi lahko vodijo do izjemnih izboljšav. Tako lahko organizacija postane veliko bolj »lean and mean« ter s tem ohrani ali pridobi želeno tržno pozicijo. Če se vrnemo na izhodišče, ali je kriza priložnost, se je smotrno spomniti na velikane informacijskih tehnologij, kot so Apple, Google in Microsoft, ki so začeli delovati ravno v času kriz. To pomeni, da iz recesije zagotovo pridejo novi zmagovalci, nikakor pa to delo ni enostavno, kot že podjetništvo v osnovi ni.

Pomembno vprašanje v tem času je tudi, katera podjetja imajo več možnosti, da preživijo ali se celo razcvetijo v tem času. To so zagotovo podjetja, ki dejansko ustvarjajo dodano vrednost in rešujejo oprijemljive probleme, s katerimi se soočamo ljudje in organizacije (običajno so dobre podjetniške ideje rešitve problemov). V osnovi produkte in storitve delimo na antibiotike, aspirine in vitamine. Antibiotiki so produkti, ki jih nujno potrebujemo, ko zbolimo; aspirine je dobro imeti, če nas na primer boli glava; vitamini pa so luksuzne dobrine. Torej večjo bolečino kot odpravljamo (ki jo je potrebno nujno odpraviti), ali z naravo produkta, ali z dodano vrednostjo, večja je verjetnost, da nam bo v tem času uspevalo. Velik segment takšnih izdelkov in storitev so tisti, ki nam direktno znižajo stroške ali prihranijo čas. Primer takega izdelka so na primer nadomestne kartuše oziroma črnila in tonerji. Velikokrat se pojavi vprašanje, katerim podjetjem bo še šlo dobro v krizi? Na žalost verjetno ne bo šlo slabo tudi stečajnim upraviteljem, psihologom in podobnim, ki predstavljajo pomemben družbeni element v prehodih trendov ali sistemov.

Ko govorimo o preživetju ali celo zmagovalcih recesije, pa moramo nujno pomisliti tudi na rek, da se streho popravlja, ko še sije sonce. Če pogledamo prej omenjene velikane informacijskih tehnologij, imajo vsi na računih milijarde in milijarde dolarjev, ki bodo v teh časih odigrali ključno vlogo (Microsoft 23 mrd, Google 17 mrd, Apple 25 mrd). To so namreč tako sredstva, ki predstavljajo zalogo za preživetje do konca recesije, kot tudi sredstva, ki bodo po vsej verjetnosti namenjena vlaganju v razvoj novih produktov in storitev, ki bodo v ali proti koncu obdobja lahko privedle k bistveno drugačni tržni poziciji. Zmožnost inoviranja v teh časih je lahko ključnega pomena. Lekcija pa ni nič drugačna, kot tudi v osebnem življenju, da je nujno potreben nek »krizni fond« na banki, ki je namenjen za težke čase, ki bodo zagotovo prišli.

Velika prednost recesije je za določena podjetja tudi z vidikov človeških virov. Za tista, ki lahko zaposlujejo seveda. Namreč v tem obdobju je na trgu delovne sile veliko več kakovostne ponudbe. Prav tako se ljudje bojijo izgube služb, zato so pripravljeni delati več in za nižje plačilo. Na primer podjetje Google, ki je svojo veliko rast dosegalo tudi v času po pikakom (.com) poku borznega balona, je imelo na voljo izjemno veliko kakovostnega kadra, ki je bistveno prispeval k tržni poziciji podjetja, kot ga ima danes ta gigant.

O tem, da bodo krizni časi zagotovo prišli, govori teorija življenjskega cikla, torej da ima vse kar obstaja svoje rojstvo, začetek, vzpon, vrhunec, zaton in padec. Krivulja, ki to ponazarja pa se giblje v ciklih, torej v vzponih in padcih. To pomeni, da je povsem naravno (oziroma normalno), da se sedaj nahajamo v takem obdobju in da ne bo nič nenavadnega, če se bo to še ponovilo v toku našega življenja. Skoraj je ni generacije, ki ne bi šla vsaj čez eno večjo globalno tranzicijo oziroma šok. Pozitivna plat tega je, da po dežju vedno sije sonce, ključno pa predvsem to, da se ravno v težkih časih običajno največ naučimo.

Za konec pa bi omenil še dve izjemno pomembni lekciji, ki upam, da bosta sestavni del učenja človeštva. Prvo dejstvo je to, da kriza predstavlja idealno obdobje, da se povprašamo o naših temeljnih vrednotah, vizijah, ciljih in smislu obstoja. Ni skrivnosti, da je vzrok za krizo predvsem prevelik pohlep, ki je povzročil sesutje nepremičninskega in nato finančnega trga, sedaj pa ima to uničujoč vpliv tudi na realni sektor. Česarkoli preveč na dolgi rok ne predstavlja nič pozitivnega. Tako se nahajamo v idealnem obdobju, da se vprašamo, kaj vse drugo pa je smiselno postaviti ob bok (pohlepu po) kapitalu v gospodarstvu, da bo življenje posameznika v družbi bolj usmerjeno k dolgoročni kakovosti, razcvetu in harmoniji. Nikakor ne verjamem, da bo svet po tej krizi bistveno drugačen, vendar imajo majhne spremembe lahko izjemno velike vplive, kar je to dokazala tudi ta finančna kriza. Pojav se imenuje »učinek metulja«, ko zamah s krili na enemu koncu sveta, povzroči tsunami na drugem koncu.

Druga taka lekcija pa se nanaša bolj na vsakega posameznika in njegovo integriteto. Zopet bi lekcijo ponazoril z rekom, ki sem ga slišal od uspešnega slovenskega podjetnika Janeza Škrabca in sicer gre ta nekako tako: Pazi kako se boš obnašal do ljudi na poti navzgor, kajti na poti navzdol jih boš zagotovo zopet srečal. Napuh, kršenje integritete, postavljanje interesov pred odnose in podobno ima na dolgi rok lahko fatalni učinek.

Čisto za konec pa še najbolj pogosto vprašanje, kdaj bo recesije konec, oziroma ali jo je mogoče s trenutnim pozitivnim trendom na borzi že? Odgovora verjetno ne ve nihče, bo pa to poletje za marsikoga, predvsem veliko podjetnikov izjemno težko. Lekcije pa zagotovo neprecenljive!