Blaz Kos Consulting https://www.blazkos.com Strategija rasti, optimizacija procesov, razvoj novih produktov, digitalizacija poslovanja Sun, 14 Apr 2019 10:17:00 +0000 en-US hourly 1 https://wordpress.org/?v=5.1.1 https://www.blazkos.com/wp-content/uploads/2019/04/cropped-BKC-Logo-short-32x32.png Blaz Kos Consulting https://www.blazkos.com 32 32 Kaj je strategija rasti podjetja? https://www.blazkos.com/kaj-je-strategija/ Sun, 14 Apr 2019 09:59:20 +0000 https://www.blazkos.com/?p=2632 Dobra strategija identificira nekaj ključnih priložnosti, ki prinesejo podjetju multiplikativne učinke. Na podlagi tega odgovori na temeljno vprašanje, kaj podjetje počne in katerih stvari podjetje ne počne. Implementacija strategije nato pomeni koncentracijo ter osredotočenje virov na nekaj ključnih ciljev.

The post Kaj je strategija rasti podjetja? appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Strategija je sklop poslovnih odločitev, kam in kako investirati denar, čas, energijo, veščine, kreativni potencial ter druge vire organizacije, predvsem na dolgi rok.

Dobra strategija identificira nekaj ključnih priložnosti, ki prinesejo podjetju multiplikativne učinke. Na podlagi tega odgovori na temeljno vprašanje, kaj podjetje počne in katerih stvari podjetje ne počne. Implementacija strategije nato pomeni koncentracijo ter osredotočenje virov na nekaj ključnih ciljev.

Naloga strateškega odločanja je apliciranje pozicije moči podjetja na najbolj obetavno priložnost. Strategija je sama po sebi koncentracija moči in aplikacija te na področja, ki prinesejo največje rezultate. Osrednja točka strategije je izkoriščanje konkurenčne prednosti. Strategija določa, kaj je za podjetje res pomembno.

Beseda strategija izvira iz grških besed stratos (vojska) in ago (voditi). Vir: Wikipedia

Strategija je vedno odziv na izziv (običajno zaradi interne ali eksterne spremembe), torej če ni definiran izziv, težko govorimo o strategiji. To pomeni, da jasno in razumljivo kaže, kako se bo podjetje premaknilo naprej glede na spremenjene okoliščine.

Podjetje nima strategije ali ima slabo strategijo, če sledi večjemu številu ciljev, ki so nepovezani ali si celo nasprotujejo.

Kaj vse vključuje dobra strategija podjetja?

Strategija niso zgolj ambicije, vizije in cilji. Dobra strategija identificira ključne ovire za doseganje ambicij ter ciljev ter vsebuje načrt, kako bodo te ovire premagane.

Dobra strategija pokaže pot, identificira kako in kaj ter poda usmeritve vodjem, kje aplicirati odločnost in vztrajnost. Vsebina dobre strategije ni samo kaj, vendar tudi kako in zakaj.

Če nimaš konkurenčne prednosti, ne tekmuj.

Ključna vsebinska poglavja strategije:

  • Diagnoza
    • Naslavljanje osrednjih izzivov in tveganj
    • Analiza stanja in trendov
  • Usmeritve – zmanjšanje kompleksnosti in dvoumnosti, pričakovani odzivi in reakcije drugih, izkoriščanje vzvodov, podlaga za taktike ter akcije, ki so usklajene
    • Priporočeni koncepti
    • Poslovne taktike
    • Utemeljitve in argumenti
  • Konkreten načrt akcije – vsaka dobra strategija vključuje akcijo
    • Konkretni cilji in naloge (čim manjše število)
    • Zahtevana vedenja

Pomembno je, da je strategija koherentna. Zaposleni in drugi viri podjetja so kot vektorji, ki morajo kazati v enako smer.

Implementacija strategije zahteva sposobne vodje, ki so pripravljeni reči ne širokemu naboru priložnosti, interesom in akcij, ki niso skladni z zastavljeno koncentracijo energije.

Implementacija strategije vedno pomeni spremembo aktivnosti, ki jih izvaja podjetje. Ljudje morajo začeti početi druge naloge.

Kaj je slaba strategija?

Najpogostejši elementi slabe strategije so:

  • Vključuje samo ambicije in cilje, brez poti
  • Niso naslovljeni glavni organizacijski izzivi, slabosti ter ovire
  • Vključene so splošne izjave, mnenja ter »buzzword«-i
  • Cilji niso pravilno zastavljeni
  • Ni koherentnosti – če ciljni niso povezani, ali so si celo nasprotujoči

Strategija vključuje fokus in zavestno izbiro določenih ciljev pred drugimi. Glavni izziv pri pripravi strategije ni logična analiza, temveč izbira prioritetnih ciljev.

»Če bi prišel nov CEO in nas zamenjal, kaj misliš, da bi naredil?« je pogosto dobro vprašanje, ki pomaga pri pripavi strategije, Andy Groove

Dobra strategija vedno postavi določen del organizacije v slabšo ali sekundarno pozicijo oziroma morajo začeti izvajati druge aktivnosti. To vedno povzroči upor. Torej, če ni določenega upora znotraj organizacije, strategija ni dobro zastavljena ali ni v implementaciji.

Strategija je »vsiljena« akcija v sistem

Strategija je koordinirana akcija, ki je vsiljena v poslovni sistem. Gre za centralizacijo moči, z namenom, da se premaga ustaljeni način dela.

  • Decentralizacija spodbuja specializacijo. Se pravi delaš eno zadevo v kateri si dober, ne da se ukvarjaš z drugimi nalogami ali da te kdo moti.
  • Centralizacija je rezultat strategije, vendar vsiljena samo tam, kjer je to res smiselno in potrebno. Centralizacija je draga in naporna, prav tako spodriva specializacijo, prekinja in moti ljudi pri ustaljenem delu
Business model canvas - Key Activities
Sprememba strategije zahteva spremembo ključnih aktivnosti

Naloga vodje pri implementaciji strategije

Naloga vodje pri implementaciji strategije je ustvariti pogoje, da se strategija čim lažje implementira. Vključuje uporabo volje in vodenja za izbiro pravih nalog, ki bodo premagale glavne ovire na poti do cilja.

To zahteva zavestno odločitev, katere aktivnosti se bodo v podjetju izvajale in katere ne. Brez spremembe aktivnosti, ki se izvajajo v podjetju, strategija ni dejansko implementirana.

Viri:

The post Kaj je strategija rasti podjetja? appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Sveti gral uspeha vsakega start-up podjetja https://www.blazkos.com/sveti-gral-uspeha-vsakega-start-up-podjetja/ Thu, 09 Oct 2014 14:06:01 +0000 http://www.blazkos.com/?p=2497 Že več kot desetletje sodelujem pri razvoju slovenskega in regijskega start-up ekosistema. Zadnja večja projekta, ki smo jih naredili skupaj z ekipo nacionalnega start-up ekosistema, sta pospeševalnika Start:up Geek House in Go:Global Slovenia, z vrhunskim izobraževalnim programom, več kot 40 uspešnimi podjetniki kot mentorji in seveda 2,4 mio EUR investicijskega kapitala za letošnje leto. V […]

The post Sveti gral uspeha vsakega start-up podjetja appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Že več kot desetletje sodelujem pri razvoju slovenskega in regijskega start-up ekosistema. Zadnja večja projekta, ki smo jih naredili skupaj z ekipo nacionalnega start-up ekosistema, sta pospeševalnika Start:up Geek House in Go:Global Slovenia, z vrhunskim izobraževalnim programom, več kot 40 uspešnimi podjetniki kot mentorji in seveda 2,4 mio EUR investicijskega kapitala za letošnje leto. V teh dobrih desetih letih je skoraj ni literature, ki je ne bi prebral na temo start-up podjetij.

Posledično me pogosto doleti povsem logično vprašanje: »Zakaj se pa ti ne lotiš svojega start-up podjetja, če toliko veš o tej tematiki?« Odgovor je izjemno preprost in v njem se skriva tudi Sveti gral uspeha vsakega start-up podjetja (razen nekaj izjem).

Novo podjetje na samem začetku na trgu ne uspe zato (dokaz hipoteze vrednosti), ker bi ustanovitelji primarno imeli veliko znanja o tem, kako graditi start-up podjetja. Na trgu start-up podjetje v semenski fazi uspe zato, ker ustanovitelji izjemno dobro poznajo trg in razumejo stranke boljše, kot kdor koli drug na tem svetu.

Če dodobra poznaš trg in resnično razumeš stranke, poznaš tudi njihove probleme in posledično veliko lažje najdeš rešitev, za katero so stranke pripravljene plačati. Znanje o trgu in strankah seveda lahko dobiš na več načinov. Prvi je, da že prej deluješ v panogi, ali kot zaposlen v nekem podjetju, svetovalec, zastopnik ali kako drugače. Drugi način je, s t.i. procesom razvoja in odkrivanja strank (intervjuji, eksperimenti,…). Zaljubiš se v problem in ostaneš fleksibilen pri rešitvi (poslovni ideji). O tem govorijo t.i. vitke metodologije start-up podjetništva.

Tretji način je, da skočiš v vodo na glavo in upaš, da je voda dovolj globoka. Vendar se žal večina podjetnikov na ta način popolnoma polomi. Namesto osredotočenosti na potrebe trga, so podjetniki v takšnem primeru osredotočeni na svoj lastni ego. Jaz pa že vem, kaj trg potrebuje. Moja ideja je inovativna, revolucionarna in stranke bodo kar same stale v vrsti. Malo verjetno. Od časa do časa se zgodi tudi takšen scenarij, vendar je bližje loteriji kot resni strategiji.

Napačne predpostavke so mati vseh zaj**ov. Če se podajaš na trg, ki ga ne poznaš, je suma teh napačnih predpostavk izjemno velika. Običajno prevelika. Podjetju prej zmanjka denarja, ustanoviteljem pa volje in energije, preden pridejo do prave rešitve za katero so stranke pripravljene plačati. Še več, ljubezen v idejo je premočna, da bi prišlo do sistematičnega in resnega pivota.

Tako je logično, zakaj je največ mladih podjetnikov v branži interneta. Zato, ker bolj ali manj poznajo ciljni trg, saj z njim živijo že od malih nog. Praktično rojeni so z računalnikom in povezani na internet. Poleg tega je možnost začetka učenja o trgu na internetu izjemno hitra, z nizko finančno investicijo. Povedano poenostavljeno postaviš pristajalno stran, usmeriš nekaj obiska na to stran in hitro lahko začneš z učenjem o strankah.

Prav tako je logično, zakaj največ podjetnikov torej uspe, če so že prej več let delali na določenem trgu in v določeni panogi, pa naj bo to v okviru inštituta, multinacionalke, malega podjetja, neprofitne organizacije ali v kakršni koli drugi obliki. Imajo kontakte, poznajo trg, razumejo stranke, vidijo probleme.

Start-upi ne uspevajo zaradi velike vizije in dobre ideje, temveč uspevajo zaradi superiorne strategije in boljšega vpogleda v trg in stranke.

Moj trg – trg, ki ga poznam in razumem je trg podpore start-up podjetjem, podjetjem v hitri rasti in inovativnim malim in srednjem velikim podjetjem. To je trg, ki me je desetletje nazaj povsem potegnil vase. Razumem probleme, poznam okolje, poznam vse ljudi, trende, nasprotnike ipd.; skratka vsak kotiček in element sistema. Zato lahko tudi oblikujem dobre produkte.

Ko me bo potegnil nov trg do te mere, da bom hotel prebrati vse na to temo, da bom želel spoznati vse ljudi v branži, da bom začutil vznemirjenje in strast ob misli investiranja 10 let življenja v to novo branžo, ko bom imel vizijo, kako lahko tej branži dodam največ dodane vrednosti, takrat se bom lotil nekaj novega. In takrat bo to mogoče start-up podjetje. Mogoče kaj drugega. Kdo ve, kaj prinaša prihodnost.

Preden se zaljubite v svojo idejo, spoznajte trg in ga razumite v drobovje. Na koncu vedno zmaga trg. Ne glede na višino ega. Tudi mojega. ;)

The post Sveti gral uspeha vsakega start-up podjetja appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Najpomembnejša beseda v vašem življenju https://www.blazkos.com/najpomembnejsa-beseda-v-vasem-zivljenju/ Fri, 11 Jul 2014 14:23:11 +0000 http://www.blazkos.com/?p=2403 Samo ena je – tista nad vsemi. Ena je, najpomembnejša beseda v vašem življenju. Beseda, ki tako močno vpliva na kakovost vašega življenja, osebno srečo, karierni potencial, finančno stanje, uspešno partnerstvo, skratka na vse aspekte vašega življenja. Večina ljudi verjetno najprej pomisli na ljubezen. Nenazadnje v naših življenjih največ štejejo tisti trenutki, ki so prežeti […]

The post Najpomembnejša beseda v vašem življenju appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Samo ena je – tista nad vsemi. Ena je, najpomembnejša beseda v vašem življenju. Beseda, ki tako močno vpliva na kakovost vašega življenja, osebno srečo, karierni potencial, finančno stanje, uspešno partnerstvo, skratka na vse aspekte vašega življenja.

Večina ljudi verjetno najprej pomisli na ljubezen. Nenazadnje v naših življenjih največ štejejo tisti trenutki, ki so prežeti z ljubeznijo. Vendar žal ni tako. Ne zame, ne zate. Mogoče za Siddhartho Gautamo, ki se je naučil brezpogojno ljubiti svet in sebe takšnega, kakršen je (bil).

Zame in zate, to ne velja. Ne glede na to, da ljubezen ni zmagovalka, ima brez kančka dvoma, pa naj gre za ljubezen do partnerja, dela, družbe, prijateljev ali česar koli drugega, izjemno pomembno vlogo v našem življenju. Izjemno pomembno. Vendar obstaja predpogoj, ki pripelje do ljubezni; tiste prave ljubezni, ki lahko traja na dolgi rok. Vzrok obstoja tega predpogoja je naš ego. In s tem ni nič narobe.

Zaradi našega ega oziroma individualnega doživljanja sveta, in posledično edinstvenosti vsakega izmed nas, je beseda fit nad vsemi ostalimi besedami. Angleška beseda, ki jo lahko prevedemo v primeren, ustrezen, uporaben, zmožen, sposoben, zdrav, vreden. Vsak od teh prevodov je popolnoma ustrezen.

Ko začenjamo novo podjetje, imamo lahko najbolj sposobne ljudi, najboljši management na svetu, zadosti kapitala, najboljši poslovni načrt, pravi trend na trgu ipd., vendar, če nimamo product – market fit-a, nam vse prej našteto nič ne pomaga.

Lahko delamo za eno najbolj uglednih podjetij na svetu, smo najboljši na svojem področju, prejemamo dobro plačilo z mnogimi bonitetami, vendar če ne fit in-amo v organizacijo, bomo nesrečni in se  globoko v sebi ne bomo počutili dobro. Ne glede na to, kako močno se preprečujemo v nekaj drugega.

Pogoj za uspešno partnerstvo je partner – partner fit. Začne se s fizičnim fit-om, da bi nekoga kar pojedli. Nadaljuje s čustvenim, intelektualnim, duhovnim; se pravi s pogovori in nežnostjo dolgo v noč. No, vrstni red je lahko tudi drugačen. Potem pa se seveda nadaljuje naprej s skupnimi dejavnostmi, pogledi na življenje, družinskimi cilji, organizacijo gospodinjstva… Lahko si še tako želimo, da bi nam neko razmerje uspelo, lahko se še tako trudimo »popraviti« stvari, vendar če dva ne pašeta eden na/k drugemu, ni osnovnega temelja za gradnjo uspešnega razmerja.

Želite obogateti? Najdite denarne tokove, ki najbolj ustrezajo vašemu karakterju in kompetencam. Lahko je to podjetništvo, borza, mrežni marketing, show biznis, šport,… Ko najdemo pravi cashflow fit in ga kombiniramo s trdim delom, fokusom, novimi idejami in vztrajnostjo, takrat se zgodi uspeh.

Tudi fizično biti fit je izjemno pomembno za kakovost našega življenja ter naš potencial. Če želimo več energije, najboljši seks našega življenja, dobro počutje, zmožnost prenašati več stresa in pritiska, biti bolj privlačni, se bolje počutiti v svoji koži, moramo biti fit. Najti moramo šport, ki nam je pisan na kožo.

Enako velja za vsa ostala področja življenja. Predpogoj, da smo uspešni, ne glede na področje je, da najdemo svoj fit. Vrednote (kaj nam je pomembno) so tiste, ki definirajo, ali smo fit z nečem ali nismo. In ko najdemo pravi fit se v nas prebudi strast. V nečem se najdemo. Vemo, da smo v tem lahko uspešni. Vidimo potencial.

O človeku, ki najde svoj fit lahko kaj hitro slišimo. Bil je pravi človek na pravem mestu ob pravem času. Rojen je za prodajalca. Matematika mu gre pa res dobro od rok. Obvlada množice s svojo seksualnostjo in glasom. Izvrsten politik je. Izjemno dobro vihti lopar. Ko bi jaz znal kaj takšnega,…

Iskanje in poskušanje je tisto, ki nas pripelje do tega, da smo fit z nečem. Še enkrat. Iskanje in poskušanje. To pomeni veliko situacij, kjer se ne počutimo fit in moramo stran – od ljudi, organizacij in situacij. Priznati si moramo majhen neuspeh. In vsak odhod, vsako prenehanje pomeni tudi bolečino. A gre le korak do uspeha; korak do pravega fit-a. Zdravilo za bolečino pa je hvaležnost. Hvaležnost, da smo lahko nekaj izkusili in ugotovili, da ni za nas.

Dostikrat lahko slišimo, da se nekdo tako trudi ustrezati (to fit in), predvsem v negativnem smislu. Gre za situacije, ko nekdo poskuša biti del skupine, kjer ima lastne vrednote neskladne s skupino. Takrat nismo iskreni do sebe in ne bo svetlega konca. Takrat zagotovo nismo našli fita.

Od zapovedi do kompasa

Včasih so bile stvari zapovedane, ukazane – preko države, staršev, lokalne cerkve in še koga. Večji del naše usode je bil definiran, ne glede na stopnjo fit-a.

Včasih se je pričakovalo, da trpiš, pa četudi nisi fit nečemu. Nejevernik, ki ga čaka pekel. Izdajalec države in naroda. Nezanesljivež, ki menja službe brez razloga. Potetoviran odpadnik. Razmišljujoči čudak. Sosed, ki se je ločil. In tako naprej. Edini fit je bila uravnilovka.

Danes je jasno, da ni prav, da trpimo. Namreč trpi tudi košek na drugi strani. Trpi cel svet. Ni kombinacije za pozitivni rezultat. In danes smo največkrat mi sami edini razlog, da trpimo nefit. Naš karakter. Naše odločitve. Naša neprilagodljivost. Naša trma. Naša zaljubljenost v to, da se mora svet spremenit na tistem košku, kjer stojimo, namesto da bi našli tiste koščke, ki nam najbolj ustrezajo.

Ko najdemo svoj fit, to še ne pomeni, da so vsi naši problemi rešeni. Najti svoj fit ni čudežna rešitev. Daleč od tega. Pomeni zgolj, da smo našli nekaj, kar ima resnično potencial. Najdemo nekaj na čem lahko gradimo in se tega veselimo. Takrat od iskanja lahko preidemo v trdo delo.

Prav tako nikoli ne obstaja čisti fit, ne glede na vse hollywoodske filme in obljubljene bližnjice, ki apelirajo na našo lenobo. Vedno obstajajo delčki, kjer obstajajo trenja. In prav je tako. Te neskladne grbine so namreč priložnost za rast. Tam, kjer nas žuli, tam je priložnost, da smo vzor drugim, ali spremenimo sebe ali sprejmemo drugačen pristop. Lahko pa ustvarimo tudi povsem nove oblike, za nas in košček na drugi strani. Poleg boljšega fita za nas same, posledičnona ta način postaja tudi svet  bolj pester in raznolik; tako dajemo priložnost in možnost še več ljudem, da najdejo svoj fit.

Če smo nekje kjer ne pašemo in ne fit in-amo nas to počasi znotraj ubija. Dokler ne postanemo zombiji in ubijemo lastne sanje, ambicije, motivacijo, energijo, potencial v sebi. Takrat smo v situaciji, ko umremo še preden smo v resnici mrtvi. Postanemo grenki, utrujeni in iščemo izhode. Tega si ne želimo.

Zato nas je življenje opremilo s kompasom, ki kaže ali smo na pravi poti. Življenje nas je opremilo s senzorjem, ki nam pove ali fit in-amo in moramo trdo delati proti našim ciljem ali pa tega fit-a ni in ne glede na to, koliko se trudimo, ne glede na vse poteze, bomo ostali nesrečni in nezadovoljni.

Ta senzor je naš notranji glas. Ta kompas so naša čustva. Pozitivna čustva, ne glede na višino izzivov, količino vloženega truda, ovir pred nami in neuspehov pomenijo, da gremo v pravo smer. Negativna čustva, kot so žalost, depresija, apatija, nezadovoljstvo, ignoranca, nemotiviranost kažejo, da nismo na pravem mestu. Prav tako so enak pokazatelj vedenjski vzorci, kot so odlašanje, neodločnost ipd.

Strah kaže s čim se moramo v življenju še soočiti, zavist kaj si želimo ter kam pašemo in jeza lahko, da nismo na pravem mestu in ne počnemo kar si želimo (jeza nase), lahko da se moramo bolj potruditi ali najti novo pot (na druge). In tako naprej. Če poslušamo sebe in skrbno opazujemo svoja čustva, vemo.

Iz zapora k renesansi

Ko se v življenju vsega tega zavemo, smo velikokrat že ujeti, nalepljeni na določene koščke, ljudi in situacije, ki ne sodijo v naša življenja. Edini delodajalec, ki je odgovoril na našo prošnjo za službo. Prvi partner v katerega smo se zaljubili ali nas je ogovoril. Industrija v kateri smo pristali povsem naključno. Prvi investitor, ki nam je ponudil denar za našo poslovno priložnost.

Vendar redko so prve opcije, prave opcije. Ideja o ljubezni na prvi pogled je bližnjica, ki apelira na našo lenobo, strah, cono udobja in nas oropa dostojanstva, da se za nekaj potrudimo. Prav tako si skozi življenjsko obdobje želimo druge stvari, tako noben fit ni večen. Vsakič, ko smo neiskreni do sebe ali izberemo lažjo pot, nas čakajo negativna čustva. Ločitev nikoli ni lahka, je pa včasih nujna.

Izbira je tako sila preprosta. Imamo samo štiri možnosti. Prva in najtežja je nirvana. Stanje, v katerem izginejo vse želje in zavest o sebi. Ljubimo vse tako, kot je in se počutimo popolno. Vendar do sedaj je živelo na svetu več kot 150 milijard ljudi in le peščici je to uspelo. Mogoče dvema, trem. Vso srečo.

Druga možnost je odzivno vedenje – lahko se odločimo, da umremo, še preden smo mrtvi in se sprijaznimo s tovrstnim življenjem; se sprijaznimo s tistim, kar »nam je dano«; tistim, kar se nam je zgodilo. Obenem pa kažemo s prstom na življenje ter na vse ostale, kako so krivi za našo nesrečo, ker niso po naši podobi.

Tretja možnost je prav tako popularna kot druga. Upamo, da se bodo drugi ljudje spremenili. Upamo, da bo šef bolj prijazen. Upamo, da bo partner bolj pozoren do nas in nas nehal varati in da se bo končalo to partnerjevo čudno obdobje. Upamo, da nas bodo starši bolje razumeli. Upamo, da se bomo znašli v boljši situaciji, kar sami od sebe; ker si to zaslužimo, saj smo dobri po srcu.

Vendar. Ljudje se ne spreminjajo. Vrednote organizacije se ne spreminjajo. Države se ne spreminjajo. Svet se ne spreminja. Situacije se ne spreminjajo same od sebe. Ironično je, da so edina konstanta na svetu spremembe, v svojem bistvu pa vse ostaja enako kot je. Ljudje namreč ne maramo sprememb.

Res je, opremljeni smo z vedno več znanja. Res je, človeško naravo skušamo krotiti vedno bolj v pozitivno smer, z zakoni, transparentnostjo ipd. Res je, vedno bolj imamo napredne metode komunikacije, bivanja, transporta ipd. Vendar temelji človeštva ostajajo enaki. Kar je bil nekoč dim, potem pismo, potem IRC, potem Messanger, je danes Facebook in jutri bo nekaj drugega. V bistvu pa gre v vseh primerih za komunikacijo, le za boljše in bolj učinkovite metode. Enako karakter posameznika ostaja v 99 odstotkih enak, le odraža se na drugih nivojih ali z drugimi metodami. Redkokdaj, nekajkrat v življenju in še to malo posameznikov spozna, da morajo kaj pri sebi spremeniti.

Pomislite, kaj je potrebno, da se nekdo spremeni. Običajno izkušnja na življenje ali smrt. Mogoče zapor. Managerji potrebujejo leta in nehumane napore, da malo spremenijo vrednote organizacije. V državah je potrebna uporaba sile, izvajanje novih zakonov ali celo vojna, da pride do sprememb ali novih vzorcev vedenja. Internet, kot največji tehnološki napredek v zgodovini človeštva, k razvoju katerega prispeva na milijone ljudi, je potreboval več kot 30 let, da je prišel do stopnje, kjer je danes.

Upate, da se bo nekdo kmalu spremenil in bo bolj po vaši podobi. Vso srečo. Če živimo v prepričanju, da bomo z nerganjem, teženjem, jamranjem, omejevanjem, dominiranjem nekoga spremenili in obenem dosegli pozitiven rezultat odnosa, se močno motimo. Prej nas bodo ljudje odrinili ali zasovražili. Se pravi naredimo korak dlje od pravega ali boljšega fit-a.

Zadnja in najbolj smiselna opcija je proaktivnost – najti boljši fit. Žal ali na srečo je tako, da mlajši, kot smo, manj kot smo zaklenjeni v življenje, lažje je. Prav tako je res, da več kot imamo finančnega, intelektualnega, psihološkega, seksualnega ali katerega koli drugega kapitala, lažje je.

Vendar ne glede na vse, vedno imamo izbiro, vedno se lahko odločimo (ločimo – od), vedno obstaja poteza, ki jo lahko naredimo, da najdemo stvari in ljudi v življenju, katere so nam boljši fit.

Zato je potreben pogum. Pripravljenost na male neuspehe. Pripravljenost na razočaranja. Pripravljenost na zlomljeno srce. Znova in znova. Pripravljenost, da zaplujemo iz cone obdobja v ocean možnosti in priložnosti. Moramo se pripraviti na dogodivščino življenja. In kdor išče, ta najde. Kjer je dovolj močna želja, se vedno najde pot.

Niso vaše osebne vrednote (več) skladne z vrednotami partnerja, podjetja, kjer delate ali države. Vam notranji glas pravi, da to ni to. Občutite negativna čustva, ko pomislite, da počnete enako kot danes ali ste v isti situaciji čez 10 let. Ni posluha za razvoj na nasprotni strani.

Imate štiri prej opisane možnosti:

  1. Odmeditirajte (spremenite svoj pogled na svet in sebe)
  2. Trpite (in kažite s prstom na druge)
  3. Upajte na druge, da se bodo spremenili (trpite in se pripravite na veliko razočaranje)
    1. Skušajte druge spremeniti z nerganjem in teženjem (podvojite razočaranje št. 3)
  4. Najdite vaš boljši fit in se distancirajte kjer to ni mogoče

Vem, da lahko spreminjam svet po svoji podobi

Na koncu se pojavita še dve vprašanji. Prvo je, kaj če ne obstaja pravega fit-a za nas? No, ja. Na svetu je približno 3,5 milijarde ljudi nasprotnega spola, na milijone organizacij, ki zaposlujejo, na desetine verstev, športov, subkultur, industrij, diet, možnosti zaslužka ipd. Edina ovira, ki preprečuje, da danes najdemo pravi fit za nas same je lenoba, strah, udobje, pomanjkanje sredstev v nekem trenutku in še kaj bi lahko našli. Skratka moč (odločitve) iz naših rok prepuščamo višji sili, državi, staršem, šefu ali komur koli pač že. Postavimo se v vlogo nemočne žrtve.

Drugo vprašanje se nanaša na tiste najbolj ambiciozne ljudi in tezo, da če preživijo najbolj prilagodljivi, so neprilagodljivi tisti, ki spreminjajo svet. Zakaj torej ne spreminjati sveta, da bo ta nam bolj pisan na kožo. Zakaj ne spremeniti podjetja, države, partnerja. Nihče ne pravi, da to ni možno. Vendar,…

Spremembe najučinkovitejše implementiraš tako, da najdeš skupno izhodišče (»common ground«), nato pa na podlagi tega izhodišča gradiš na nečem novem, boljšem – z vzorom, inovacijo. Manjši, kot je fit, težje najdeš  takšno izhodišče ali več teh. Prav tako je nujna pripravljenost obeh strani, da ustvariš skupen boljši fit. Pogosto pa se znajdemo v situaciji, kjer druga stran ni pripravljena na novo. Razlog je običajno enostaven, trenutna situacija je za njih bolj fit. Prav je, da to spoštujemo ter s tem tekmujemo ali gremo stran.

Včasih so pogledi pač tako različni, da sodelovanje enostavno ni mogoče. Obstaja točka, kjer so vrednote lahko tako različne, da si delamo medvedjo uslugo, če skušamo najti skupno izhodišče. Na primer takšna paradoksalna situacija je, če je naša vrednota sodelovanje, nasprotna stran pa te vrednote nima. Edina naša rešitev je, da najdemo drugo izhodišče/cilj, npr. ekonomski interes. Če takšnega skupnega izhodišča ni, je druga opcija le tekmovanje, če je to pač potrebno. Ali umik.

Ko pa sta izpolnjena oba predpogoja (skupno izhodišče, pripravljenost), imamo odlično priložnost za rast in razvoj, predvsem pa priložnost, da ustvarimo nek nov še boljši fit in ne zgolj najdemo le-tega. In večina situacij v življenju, ki nam prinašajo najboljše zadovoljstvo, so prav take.

Vidimo se v nekem podjetju, partnerstvu, državi, obenem pa imamo na tisoče idej, ambicij in energije, kako zgraditi še boljši fit; prav tako pa ustrezno mero posluha in pripravljenost na delo ter majhne spremembe na drugi strani. V primeru, da tega posluha ni, to verjetno že pomeni, da nismo našli izhodiščne točke in bomo težko našli boljši fit.

Takšno spremembo, kjer imamo skupno točko in pripravljenost na nekaj novega, lahko imenujemo evolucijska sprememba, evolucijski fit. Nekaj, kar ima skupno izhodišče (npr. strast in hobije), smo zgradili v še boljši fit (sanjsko razmerje in učinkovito gospodinjstvo). Pogoj za medsebojno evolucijo je sodelovanje, povezovanje, mešanje, ustvarjanje novega, vzor, inoviranje, toleranca, odprtost. Obe strani pa imata od takšnega sodelovanja koristi, dodane vrednoti. Obe strani prispevata in svoj prispevek oplemenitita z novimi koristmi; te koristi lahko segajo od individuuma tudi na raven družbe.

Druga pot do sprememb je nasilno ali tekmovalno uveljavljanje sprememb. Odločimo se, da bomo okolje oblikovali v boljši fit za nas; lahko zato, ker verjamemo, da bo tako boljše tudi za vse ostale (skupnost), lahko zato, ker se želimo v okolju bolje počutiti, lahko čisto iz osebne koristoljubnosti in želje po obvladovanju virov ter kotacije na socialni lestvici, mogoče pa nimamo nobene druge možnosti. Če so tekmovanja povsem vsakdanji in smiseln mehanizem razvoja (naj zmaga najboljši) in tudi del evolucijskega procesa, pa se revolucije ne dogajajo kar tako, sploh če pogledamo zgodovino.

Zakaj? Vse, kar obstaja ima svojo inercijo, željo po obstoju. Evolucijsko sodelovanje je sprejemljivo, če ojača pozicijo obstoječega. Če pa želimo zgraditi nekaj povsem novega, to pomeni rušiti staro. Staro pa se ne zruši samo od sebe. Staro ima velikokrat pozicijo moči, vire, obzidje ipd. Zato se bo staro tam, kjer ne krepi svoje pozicije, vedno odločilo za tekmovanje. Zaradi pozicije moči je veliko verjetnosti, da bo staro tudi zmagalo. Vseeno pa se tudi vse staro enkrat zruši. In vse novo enkrat postane staro.

Revolucija se tako običajno zgodi, ko nek nov pojav, kot je npr. okoljska sprememba, pretirana notranja trenja, ekonomsko-materialna kriza, menjava generacije z manj kompetentnimi ljudmi ipd. zamaje enega izmed temeljev starega, in se tako pojavi priložnost, kjer visoko organizirana skupina, z jasnim ciljem, strategijo in ekipo, pogosto pa tudi silo, uvede neka nova družbena pravila, vzorce in oblast. Lahko na ravni družine, podjetja ali države.

Ko ugotovimo, kaj vse je potrebno za revolucijo, smo zopet na statistiki Bude. Od 150 milijard ljudi, ki jih je živelo do sedaj je le peščici uspelo izvesti pravo revolucijo. Še manj od teh nekaj posameznikov revolucijo v pozitivni smeri za družbo. Še manj brez uporabe sile, smrtnih žrtev in nemoralnih metod. Torej računati, da bomo drastično spremenili svet v kratkem času, da bo ta bolj po naši podobi je naivno. Za takšno spremembo moramo žrtvovati svoje celotno življenje. Pa še to moramo biti trdno prepričani, da se bo zgodila sprememba v pozitivno smer in še malo možnost imamo za uspeh.

Statistika je veliko bolj na strani strategije, da najdemo naš najboljši fit, sploh v današnjih časih, kjer je izbira praktično neskončna, potem pa gradimo na novem, boljšem za nas in celotni svet. Sodelujemo tam, kjer je le mogoče in tekmujemo tam, kjer je to pač potrebno. Kjer to ni potrebno, se umaknemo. Ko je res potrebno, se upremo. Bolje je prižgati svečo, kot preklinjati temo.

Okusite široko paleto možnosti

Ne upajte, da se bodo drugi spremenili. Ne upajte, da bo svet zaradi vašega ega kar naenkrat oblikovan bolj po vaši podobi. Ne trpite v sebi in ne krivite drugih za situacije, ki vam v življenju ne ustrezajo. Sami ste se odločili za to. Velika izjema so otroci v disfunkcionalnih družinah, ljudje, ki živijo v revščini in ljudje, ki doživijo nesreče. Pri čemer je naloga vseh nas, da vsem, ki nimajo možnosti izbire in se znajdejo v takšnih situacijah, omogočimo možnosti in opcije ter jim nudimo oporo.

Skratka za vse ostale pa – zberite pogum in se podajte na avanturo. Sistematično, postopno, brez kompromisov. Najdite svoj najboljši fit na vseh področjih življenja, in nato zgradite še boljšega. Zgradite nekaj, kar boste občudovali in na kar boste ponosni. Vmes pa se pripravite na iskanje, poskušanje in seveda kakšno razočaranje; mogoče celo veliko razočaranj. Vendar to je edina pot do sanjskega partnerja, sanjske službe, ustreznega okolja in zadovoljstva v življenju.

Prispevajte k pozitivnemu razvoju sveta in ljudi tako, da najdete skupne točke, nato pa ste vzor, se učite od drugih in ustvarjate novo; novo in boljše za vse prihodnje generacije.

Na svet glejte kot na neskončno pestro paleto možnosti; kot na poligon ali igrišče, kjer se lahko vsi povezujemo, ustvarjamo, prispevamo, učimo, doživljamo, spoznavamo, spreminjamo. Predvsem s tistimi ljudmi, ki so nam blizu po vrednotah, s tistimi ljudmi, kjer so skupne vizije in kjer je pripravljenost na rast in novo iz vseh strani. Fit in je raj in no fit je pekel na zemlji. Za eno ali drugo pa se odločimo sami in nihče drug. Zato najdite svoj najboljši fit.  Kjer ni ne fit-a, ne alternative, pa se distancirajte.

First fit in. Then stand out.

Na koncu se znajdemo še v diskusiji, ali ni bolj smiselno, da izstopamo, kot da se trudimo ustrezati neki skupini. Absolutno ni prav, da skušamo ustrezati neki skupini. Kot zapisano moramo najti nekaj, kar nam je blizu potem pa na tem graditi. S tem, ko dodajamo vrednost, moramo v osnovi izstopati, ustvariti nekaj novega.

Prav tako je posameznik lahko včasih enostavno izstopil iz povprečja tako, da je bil v nečem drugačen od zapovedanega ali pričakovanega. Danes ni več takšnega pričakovanega ali zapovedanega. Dames v razvitem svetu je že raznolikost. Danes izstopamo tako, da si življenje povsem individualno sestavimo kot sestavljanko iz tistega, kar najbolj fit-a nam. Na vrhu tega pa dodamo vrednost s svojo inovativnostjo, edinstvenim pogledom in trdim delom.

Torej, ko živimo pravega sebe, tudi izstopimo.

The post Najpomembnejša beseda v vašem življenju appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Kaj si želim, da bi vedel pri svojih dvajsetih letih? https://www.blazkos.com/kaj-si-zelim-da-bi-vedel-pri-svojih-dvajsetih-letih/ Thu, 19 Jun 2014 20:37:13 +0000 http://www.blazkos.com/?p=2371 Na samem začetku odrasle življenjske poti, v zgodnjih dvajsetih letih, je človek poln elana, motivacije, energije, pričakovanj in zanosa. Vendar mlademu človeku žal v večini primerov primanjkuje znanja in izkušenj, da bi ustrezno usmeril in osredotočil svojo energijo za maksimalni razvoj svojih potencialov. Čeprav si je v mladosti to izjemno težko priznati. Zelo malo rosno […]

The post Kaj si želim, da bi vedel pri svojih dvajsetih letih? appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Na samem začetku odrasle življenjske poti, v zgodnjih dvajsetih letih, je človek poln elana, motivacije, energije, pričakovanj in zanosa. Vendar mlademu človeku žal v večini primerov primanjkuje znanja in izkušenj, da bi ustrezno usmeril in osredotočil svojo energijo za maksimalni razvoj svojih potencialov. Čeprav si je v mladosti to izjemno težko priznati.

Zelo malo rosno mladih zemljanov na tem svetu ima to srečo, da znajo starši, učitelji, mentorji ali drugi dopolniti energijo in zanos z dovolj modrosti ter razumevanjem sveta za sprejemanje bolj smotrnih odločitev.

Pri tem ne govorim o splošnih življenjskih resnicah, ki veljajo ne glede na starost, in na katere se marsikdaj spomnimo, obenem pa smo često preveč leni, da bi sledili svojim lastnim nasvetom. Pa naj bo to: Čim več potuj; prihrani nekaj denarja; sprosti se v trenutku; od vsakega se lahko kaj naučiš v življenju; poskrbi za svoje zdravje; naredi dober prvi vtis; preživi več časa z ljudmi, ki jih imaš rad; najpomembnejša je ljubezen; in tako naprej.

Govorim predvsem o težjih življenjskih spoznanjih in lekcijah, ki so tiste najbolj prvinske izkušnje in nas včasih delajo močnejše, drugič brezkompromisno ubijajo naše sanje in potenciale ter vodijo v življenjska razočaranja. Poglejmo si nekaj težjih spoznanj o svetu in življenju; tista spoznanja, ki bi mi resnično koristila, če bi jih vedel že v zgodnjih dvajsetih letih.

1. Biti dober pomeni biti dober in čisto nič več

Bodi dober človek in dobro se ti bo vrnilo. Res je. Vendar ljudje to pogosto zamešamo in poenostavimo; sebi v prid seveda. To pa kasneje vodi v razočaranja. Govorim o razmišljanju, ki gre v smeri bodi dober človek in življenje te bo nagradilo z dobro službo, veliko denarja, srečo v ljubezni ipd. Ni res.

Bodi dober človek in dobro se ti bo vrnilo; da, v tem kontekstu življenja. Ljudje bodo v večini bolj dobri do tebe (ne vsi). Boljše se boš počutil v svoji koži (načeloma). Mirnejši bo tvoj svet. Pridobil boš tudi nekaj socialnega kapitala. Nagrajen boš z dodatnimi duhovnimi/karma točkami. Vendar pa ima to minimalno povezavo s količino prisluženega denarja, srečo v ljubezni in dobro službo.

Veliko denarja imajo slabi in dobri ljudje. Količina denarja je povezana predvsem z veščinami, ki so vezane na denar, če odštejemo loterijo in dedovanje. Sreča v ljubezni je bolj odvisna od naše dodane vrednosti in investicije v partnerstvo, prej pa vloženega truda v iskanje najbolj primernega partnerja, kot pa od tega, da smo na splošno dobra oseba (razen, če je to našemu partnerju pomembna vrednota). Včasih je biti dober celo kontra produktivno. Npr. psihološko dokazano je, da biti zgolj prijazen (prijaznost spada pod biti dober) ni najbolj pametna moška strategija osvajanja, pri ženskah pa moškim kaj hitro daje napačne signale.

Absolutno je prav, da smo v življenju dobri – imamo integriteto, smo prijazni, sočutni, ne škodujemo drugim, pomagamo, povezujemo, sodelujemo itn. Seveda je tudi to čisto sebični interes, ki prinaša koristi, individuumu in celotnemu človeštvu. Napačno pa je pričakovanje, da nas bo zato življenje nagradilo kar samo od sebe in da se nam zato ni potrebno potruditi na drugih področjih življenja.

Podobno škodljivo prepričanje je, samo iz druge smeri, da so uspešni/bogati ljudje slabi ljudje. Ni res. Bogati ljudje so lahko dobri ljudje ali slabi ljudje, tako kot revni ali tisti s povprečnim premoženjem. Ni zahodnega materialističnega sveta in vzhodnega duhovnega. Če gre človek v cerkev, to še ne pomeni, da živi vrednote te religije. Vsak človek je individuum in vsak se sam odloči po kakšnih načelih bo živel in kaj bo v življenju dosegel. Biti dober ne prinaša avtomatsko uspeha na drugih področjih življenja.

2. Vloga biologije je bistveno močnejša, kot si upamo priznati

Nadaljujmo z zmotnimi prepričanji. Pomembna je notranja lepota. Ljudje smo v osnovi monogamna bitja. Prava ljubezen nima nobene veze s statusom in denarjem. Zaslužim si ljubezen, ker sem dober človek. Dolžina ni pomembna. Usojen mi je partner, s katerim bom srečen do konca življenja.

Vsekakor so vse to zelo lepe misli in ideali, ki imajo svoj smisel in vlogo v življenju. In prav je, da se za njih borimo, če nam v življenju veliko pomenijo. Absolutno pa je boleča napaka, če iz enačbe v celoti odštejemo vlogo biologije, ali še bolje evolucije. Smo živali in smo duhovna bitja. Zanikati en ali drugi svet je lahko zelo boleče. Pri tem nam prav nič ne pomagajo mediji. Na eni strani gradijo naša nerealna pričakovanja z večno ljubeznijo na prvi pogled, na drugi strani pa nam servirajo obdelane slike golih lepotcev in lepotic.

To, da je del nas žival, pomeni da delno delujemo iz čistega biološkega aspekta, zapisanega v naših genih, ki je povsem neposreden in jasen: Čim širše, in v čim boljših kombinacijah za naše potomce, razširiti gene. Z namenom dosega teh dveh ciljev pozna narava (biologija) dva mehanizma, prvi je pohota in drugi je zaljubljenost. Vloga prvega je kvantiteta (vse kar ustreza našemu genskemu/psihološkemu zapisu) in drugega kvaliteta (skupno življenje do produkcije potomca in osnovne vzgoje tega). Že iz tega je jasno, da v osnovi nismo monogamna bitja, vsekakor pa gre pri monogamnosti za smiselno socialno inovacijo, ki lahko prinaša v življenje veliko lepega (“pravo ljubezen”); če imamo realna pričakovanja in smo pripravljeni neprestano vlagati v razmerje.

Kar pa je še bolj pomembno, oba mehanizma (pohota, zaljubljenost) imata pomembno vlogo pri tem, da sploh pridemo do ljubezni, naše prave ljubezni; saj je v vrsti pred ljubeznijo v večini primerov spolna privlačnost, poleg te pa vmes pogosto še zaljubljenost, sploh v mladih letih.

Seksualna sila je poleg želje preživetja ena najmočnejših sil človeštva; ta kot omenjeno izhaja iz čiste primarne biologije in je zato izjemno pomembna v naših življenjih. Na podlagi te sile namreč vsak posameznik poseduje določen seksualni kapital. En del seksualnega kapitala je dan, to je izgled in kakovost genov nasploh, velik del seksualnega kapitala pa je pridobljen. Večji, kot je seksualni kapital, večja je izbira potencialnih partnerjev, prav tako je lahko kakovostnejše naše razmerje.

Seksualni kapital je lahko pridobljen na tri načine, na biološkega, sociološkega ali psihološkega. Prvi biološki je enostavno biti fit. Najbolj vidno biti ne-fit pomeni imeti prekomerno telesno težo. Ne zgolj, da prekomerna telesna teža zniža naš seksualni kapital, prinaša še mnogo drugih nevšečnosti in potencialnih zapletov. Torej biti fit in poskrbeti za svoje zdravje je izjemno pomembno, ne zgolj z vidika energije in fizične zmogljivosti, vendar tudi (seksualnega) statusa v družbi. Pod biološki vidik seksualnega kapitala lahko štejemo še urejenost, negovanost, skrb zase, motorične sposobnosti ipd.

Seksualni kapital si lahko povečamo tudi s pomočjo sociološkega in psihološkega pristopa. Sem lahko štejemo vse od materialnega statusa, socialnih veščin, vrednot posameznika, drugačnosti, samozavesti ipd. Vse naštete stvari večajo ali socialni kapital posameznika ali psihološki kapital posameznika, posledično pa tudi seksualnega. Torej tudi če nismo rojeni za manekena, imamo kar nekaj možnosti, kako lahko povečamo svoj seksualni kapital.

Če gremo še korak dlje, na ravni biologije in sociologije, sta v osnovi dve poti, kako se povzpeti na družbeni lestvici. Prva temelji na dominanci v najširšem pomenu, ki vključuje zastraševanje, podreditev drugih ljudi, agresijo in diktaturo. Ta strategija deluje predvsem v kriznih oziroma bojnih časih in preživetvenih situacijah; to pa je žal večji del poznane zgodovine človeštva. Ta strategija deluje torej pri osvajanju ter branjenju osvojenega. Drugi sledijo, v upanju, da bodo z agresivnim pristopom zagotovljeni viri tudi za njih. Na teh temeljih je zgrajen koncept “alfa samca” in pot do večjega seksualnega kapitala na podlagi fizične/biološke predvlade (biti fit, imeti mišice, dobre športne sposobnosti ipd).

V današnjih, vedno manj nasilnih časih, pa je posledično tudi ta strategija vedno manj učinkovita. Namreč biti alfa samec je mogoče vedno zgolj v nekem kontekstu in v določeni situaciji. V neki drugi situaciji in drugem kontekstu postane tudi alfa samec beta samec (npr. ugledni profesor, ki bi se znašel v zaporu). Glede na to, da je vedno manj na življenje ali smrt nasilnih situacij, se manjša tudi kontekst in priložnosti za uspešnost strategije dominance. Prav tako je dostop do virov vedno bolj pogojen z ustvarjanjem vrednosti, kot z nasilnim jemanjem.

Tako se je razvila še druga pot do vrha socialne lestvice, ki pa ne temelji na dominanci, vendar na prestižu posameznika. Ta še vedno vključuje določene kvaliteta “alfa samca” in sicer visoko raven samozavesti, ambicij in trdnosti, vendar v kombinaciji s sočutjem, skrbjo za druge, empatičnostjo, prijaznostjo in lahkotno naravo. Takšna strategija je učinkovita v bistveno več socialnih situacijah kot dominanca. Če je dominanca učinkovita v bojnih situacijah in tekmovanjih, je strategija prestiža učinkovita v večini aspektov življenja, ki vključuje upravljanje skupnosti. To pa še ne pomeni, da je dominanca slaba, prestiž pa dober pristop.

Najbolj optimalna strategija z vidika družbene lestvice in učinkovitosti delovanja je kombinacija gradnje na prestižu, ki izkazuje skrb za skupino, ob uporabi dominance zgolj v situacijah, ko je to nujno potrebno. V naših genih je zapisano, da imajo takšni posamezniki prednost v družbi, s tem pa dostop do več resursov, moči in potencialnih partnerjev. 

Skratka, nikakor ne želim teptati pomena prave ljubezni in lepih idealov. Vendar dejstvo je, da je seksualni kapital izhajajoč iz bioloških dispozicij pomembna kategorija, poleg intelektualnega, socialnega, duhovnega in čustvenega kapitala, ki vodi do večje izbire potencialih partnerjev, višjega statusa v družbi in posledično lahko tudi do bolj ustreznega partnerja.

Glavna lekcija je, da upanje na pravo ljubezen pomeni dati moč iz svojih rok. To pa nikoli ni dobro. Večji kot je naš seksualni kapitala, večja je možnost, da najdemo pravega partnerja. Zato je prav, da se posvetimo svojemu seksualnemu kapitalu in razvoju le tega. Pa konec koncev ne zgolj z vidika partnerstva, vendar tudi z vidika razvoja naše moči, kotacija na družbeni lestvici in potencialnega (pozitivnega) vpliva v družbi.

Na drugi strani pa absolutno ne velja poveličevati seksualnega kapitala; tudi ta ima svoje meje, sploh, če se osredotočimo zgolj na partnerstvo. Nenazadnje tudi ljudje z nizkim seksualnim kapitalom najdejo partnerja. Zakaj? Zato, ker obstaja še ena kategorija in to je edinstvenost posameznika.

Seksualni kapital (dominanca, prestiž) ima pomembno vlogo pri prvem vtisu, v začetku, v splošni socialni kotaciji, na dolgi rok pa v kontekstu iskanja idealnega partnerja seksualni kapital izgubi vrednost ter začne pridobivati na vrednosti edinstvenost posameznika. Takrat odigra svojo vlogo še zaljubljenost; iz kvantitete preidemo na kvaliteto.

Se moramo pa zavedati, da je veliko lažje delati na svoji edinstvenosti, ker je pač ta do velike mere že dana. Vsak od nas je edinstven in moramo zgolj izostriti poteze. Razvoj seksualnega kapitala pa zahteva veliko več truda, vendar je ta v mladosti še kako pomemben. Več možnosti, večja svoboda.

Torej dominanca je pomembna socialna kategorija pri pridobivanju in branjenju resursov in situacijah, kjer je skupina ogrožena oziroma člani le te. Prestiž je bistveno bolj pomembna socialna kategorija pri upravljanju skupnosti in vključuje poleg dominance tudi čustveno ter socialno inteligenco. Dominanca in prestiž sestavljata seksulani kapital in socialno kotiranje posameznika. Večji, kot je seksualni kapital ter večje kot je družbeno kotiranje posameznika, več ima posameznik na izbiro partnerjev ter vzvod delovanja (moč, vpliv). Večja izbira namre pomeni možnost pritegniti bolj ustreznega partnerja. Večja izbira sicer pomeni tudi večji riziko za partnerja z vidika varanja, glede na to, da nismo v osnovi monogamna bitja, vendar to posledično tudi zniža prestiž tistega, ki vara. Na dolgi rok pa pomembnost seksualnega kapitala pada in pridobiva na vlogi edinstvenost posameznika (trenutek, ko preskočijo iskrice med dvema, ki se ujemata). Vseeno si želimo, da preskočijo iskrice s čim bolj optimalno osebo, zato je pomembna širša izbira, ki pa temelji na seksualnem kapitalu. Ta je poleg izbire partnerja pomemben tudi pri dostopu do virov.

3. Mehko in naivno niso kvalitete, ki jih išče ta svet

Naivnost je verjetno najbolj boleče zaznamovana lastnost mladosti. Življenje je izjemno lepo in polno dogodivščin, vendar tudi zelo zahtevno in težko; najtežje lekcije se žal pogosto skrivajo ravno v odnosih z drugimi ljudmi.

Enako kot na ravni biologije, je pomembno v življenju tudi poznavanje osnov psihologije delovanja človeka, predvsem tistega najbolj globoko zakoreninjenega dela, ki temelji na evoluciji in naši dolgi zgodovini. Namreč to so vzorci, ki jih človeštvo najtežje spreminja.

Že od samega začetka se ljudje borimo za vire (materialne dobrine, znanje/tehnologije, ipd.). Osnovni pristop je s čim manj energije dobiti čim več virov. Včasih je to tekmovanje temeljilo predvsem na fizični nadvladi, danes vedno bolj na intelektualni, tehnološki in sistemski nadvladi.

Zato sta pohlep in lenoba pomemben dejavnik delovanja človeka (tudi napredka), pa verjetno lahko dodamo še požrešnost in kakšen drugi smrtni greh. Tudi višje kvalitete, kot so sodelovanje, pomoč drugim, integriteta, empatija ipd. so se razvile izključno iz sebičnih interesov – večje verjetnosti ali lažjega preživetja. Nihče na svetu ne preživi, ali uspe sam.

Res je, da obstaja Maslowa hierarhija potreb, ki kaže na to, da ko ljudje zadovoljimo določen sklop potreb (fiziološke, biološke,…), začnemo zadovoljevati višje vrednote (socialne, aktualizacija,…), vendar pa ni potrebno veliko, da se človeka pahne navzdol po piramidi.

Družine, ki se še tako dobro razumejo, se kar naenkrat skregajo pri delitvi premoženja (materialni viri z malo vložka). Če boste nekomu dajali po sto evrov na mesec nekaj časa in nato nehali, bo prej sovražen zakaj ne prejema več denarja, kot pa hvaležen za pretekle darove (izguba vira). Tudi če človek osebnostno ni nagnjen k varanju, še ne pomeni, da se ne mora znajti v situaciji, kjer je skušnjava večja od volje (širjenje genov).

Pri vsem tem ljudje veliko raje lažejo sebi in drugim, kot da bi si zadeve odkrito priznali. Življenje iz tega vidika pač ni lahko, ljudje smo težko kritični do sebe in do svoje narave, zato malo celofana pride izjemno prav.

Svet torej funkcionira na bioloških silnicah (strategija preživetja, širjenje genov) ter na dodanih vrednostih oziroma koristih. Stremimo k tistemu, kar nam prinaša užitek in bežimo od tistega, kar nam zadaja bolečino. Pri tem gre za obojestransko cesto, dodane vrednosti tako iščemo, kot tudi ponujamo. Več koristi in vrednosti, kot lahko ponudimo (med to sodi tudi seksualni kapital, materialno stanje ipd.), boljše smo načeloma pozicionirani na socialni lestvici. Boljša pozicija na socialni lestvici pa pomeni še več pridobljenih koristi. S tem pridemo do spiralnega delovanja in pomembnega vzvoda življenja.

Na tej točki pa pridemo tudi do naivnosti. Naivnost lahko izhaja iz vere, da (1) niso odnosi izključno zaradi koristi in drug vir naivnosti je, da (2) je naša korist v odnosih tako velika, da se bodo ljudje vedno ravnali skladno z našimi pričakovanji. Skušnjava, ki izhaja predvsem iz bioloških silnic, pri večini ljudi kaj hitro premaga tako dodano vrednost odnosa (prijateljstvo, partnerstvo, družina,…), kot tudi dodatne socialne pritiske (neodobravanja varanja, kraje ipd.).

Če v enačbo dodamo še to, da naša dodana vrednost niha (se zdi v nekem trenutku nekomu nizka), enostavno pridemo do situacije, ko sta se mož in žena skregala, je imel mož poslovno potovanje in je pač tam počel neumnosti; ali pa se družina krega pri delitvi premoženja. Seveda to ne opravičuje dejanja, prav tako ne trdim, da se to dogaja vsakič v odnosih, izjemno pomembno pa je razumevanje človeške narave – brez naivne vere v odnose, ne glede na njihov tip. Vsekakor imamo lahko zdrava in ljubeča razmerja ter lepe odnose v življenju, se pa moramo za njih izjemno potruditi, pa še takrat ni nobene garancije – ne na naši, ne na drugi strani.

Lekcija tega spoznanja je, da moramo imeti realna pričakovanja do ljudi in razumeti skušnjave človeštva. Prav tako se moramo zavedati, da ni vse zlato, kar se sveti in da nam ljudje pogosto prikažejo stvari lepše, kot pa je resnica.

Slej kot prej nas bo kdo okradel, se nam zlagal, nas prevaral, izkoristil, se znesel nad nami ali kar koli negativnega pač že. To je prej pravilo odnosov, kot izjema. Zato je izjemno pomembno, da čim prej v življenju postavimo realna pričakovanja do ljudi, predvsem pa razvijemo socialne veščine do te mere, da učinkovito upravljamo odnose tudi takrat, ko stvari ne gredo kot planirano. In seveda, da imamo v življenju trdno jedro in ne živimo v mehurčku naivnosti.

4. Politika je velik sestavni del življenja

Kaj se zgodi v situaciji, ko želi nekdo preživeti, se pozicionirati na socialni/materialni lestvici, ni pa pripravljen vložiti energije v zagotavljanje prave realne dodane vrednosti, pošteno tekmovanje ali pa mogoče niti nima priložnost za to zaradi deprivilegirane situacije.

To vodi do politike (pomen besede v negativnem smislu), manipulacije in izkoriščanja, v skrajnih primerih pa tudi do nasilja in celo vojn za naravne vire. Politika, manipulacija in izkoriščanje so velik del delovanja našega sveta, pogosto kar sistemsko integrirana v šolstvo, zdravstvo, finančni sistem, verske inštitucije in povsod drugod. Ljudje si želijo na vseh nivojih zagotoviti čim bolj monopolne pozicije.

Pri tem gre izpostaviti, da zgornje besede ne letijo na politike (poklic), vendar splošno na človeško naravo. Politika je samo najbolj nazorni prikaz tega dela človeške narave. Diskreditiranje nasprotnika, lažne obljube, zavajanje, izkoriščanje, korupcija, manipuliranje ipd., vse to se nahaja povsod, v vseh panogah človeštva, v politiki se le najbolj nazorno kaže; večina takšnih »političnih« dejanj pač prinaša volilne točke, volilne točke pa dodeljujemo kdo drug kot ljudje. Vodstvo je zgolj odsev ljudstva.

Ko pridemo mladi, zagnani, polni tekmovalnega duha in kompetenc v novo podjetje, se bo v podjetju veliko ljudi ustrašilo za svoje pozicije, pa naj bodo te formalne ali neformalne. Seveda bodo uporabili vzvode (s čim manj energije doseči cilj), da omejijo naše delovanje. Malokdo pa bo rekel, od tega pa se lahko še kaj naučim in skupaj lahko dosežemo več. Tako nastane prostor za politiko.

In samo en razlog je, zakaj je na svetu toliko politike. Zato ker v veliki meri pač deluje. Ne polagaj preveč upanja v prijatelje, nauči se izkoristiti sovražnike. Nikoli ne prikaži svojih pravih namenov. Drugi naj delajo, ti vzemi zasluge. Izogibaj se nesrečnih ljudi. Poskrbi, da so ljudje odvisni od tebe in da smi pridejo k tebi. Popolnoma uniči svojega sovražnika. Naj izgleda, da nizaš dosežke brez posebnega truda. Igraj na čustva ljudi, pričaraj jim lažne obljube. In še bi lahko naštevali.

Takšno delovanje spremljam na vsakem koraku in prej kot se sprijaznimo, da življenje ni pošteno in da je poleg dodanih vrednosti, poštene tekme in sodelovanja v človeški naravi tudi politika, prej lahko začnemo sprejemati boljše odločitve, z upoštevanjem tega dela enačbe. Idealno bi bilo, če bi bila politika res iskreno namenjena urejanju družbenih razmer za skupno dobro, žal pa je politika večkrat namenjena manipulaciji in pridobivanju koristi brez ustvarjanja realne dodane vrednosti.

Vprašanje pri tem je, ali je takšna nemoralna strategija smiselna strategija preživetja. Odvisno od naših vrednot, naših ciljev in okolja. Več dodane vrednosti, kot lahko ustvarimo, bolj bomo cenjeni v okoljih, ki dodano vrednost in zdravo tekmovanje priznavajo. To pa so sistemi, ki stremijo k transparentnosti, integriteti, zdravemu tekmovanju in sodelovanju. V takem sistemu pa ni prostora za korupcijo, izkoriščanje ipd. Ne pomeni pa to, da je v takšnem sistemu človeška narava kaj drugačna, le sistemsko se jo skuša usmeriti v bolj produktivno smer – napredek.

V tem kontekstu je tudi prav, da čim prej sami sebi nalijemo čistega vina, koliko je v nas politika in koliko se nam politično delovanje gabi. Vsekakor pa je politiki v življenju nemogoče uiti, ne na delovnem mestu, ne v družini in ne med prijatelji (govoričenje je npr. tako najbolj osnovno politično dejanje v skupinah prijateljev).

5. Sprejmi ljudi takšne kot so, ali najdi nove

Narediti spremembo pri samem sebi je izjemno težko; najzahtevnejša stvar na svetu. In vsak posameznik je poln pozitivnih in negativnih vedenjskih vzorcev v svojem življenju. Spremeniti en vedenjski vzorec je skoraj nemogoče. Do sedaj sem v življenju srečal le peščico ljudi, ki imajo dovolj zavedanja, samokritičnosti in volje, da spremenijo kakšen svoj vedenjski vzorec.

Poglejmo banalni stereotipni primer, malo obrnjen. Mlad par. Fanta izjemno moti, če punca pusti spuščeno straniščno školjko; ker je pač to že pri mami motilo očeta. Sedaj so trije možni scenariji: (1) Fant razloži punci, kako je to zanj življenjsko pomembno in jo prosi, da spremeni ona svoj vedenjski vzorec. (2) Fant se sooči sam s samo in ugotovi, da to ni nič takšnega in da lahko tudi on enostavno dvigne pokrov in spremeni svoj čustveni odziv na situacijo. (3) Dnevno potekajo prepiri okoli pokrova za straniščno školjko. Najprej direktno, s časom, ko direkten napad ni več zanimiv, neposredno in vedno bolj pasivno-agresivno.

In žal bo 99% ljudi ostalo pri zadnjem scenariju, pa ne glede na to, ali gre za poslovni ali osebni odnos. Ljudje se zelo težko spreminjamo, če sploh se. Vsekakor se razvijamo, pridobivamo znanja, izkušnje, redko pa se spreminjamo v svojem bistvu in v svojih navadah. Poleg tega smo ljudje pogosto izjemno nekritični do sebe, polni ega in tako zelo enostavno pokažemo na nekoga drugega.

Osnovno pravilo vsakega odnosa je, najprej si vzamemo dovolj časa, brez predsodkov in pričakovanj, da spoznamo osebo. Potem sprejmemo vsakega človeka  v celoti takšnega, kot je. Če nas kaj moti na osebi do te mere, da je »deal-breaker«, ne računamo na to, da se bo oseba spremenila. Pač je “deal-breaker”. Izjema so manjše stvari, pri čemer pa je tudi za takšno majhno spremembo potrebno veliko komunikacije, tolerance in razumevanja. Tudi pri teh manjših stvareh je boljše in bolj pošteno, da najprej skušamo spremeniti sebe, potem šele druge.

Na koncu je absolutno lažje najti nekoga, s katerim si bolj kompatibilen, kot pa nekoga spremeniti. Zato je prav, da sprejmemo ljudi takšne kot so, potem pa se odločimo ali sodijo v naše življenje. Nekatere malenkosti, ki nas resnično motijo tolerantno komuniciramo, pri drugih skušamo spremeniti sebe.

6. Vedno bodi iskren do sebe

Največja škoda, ki jo lahko naredimo sebi (in drugim) je, če nismo iskreni do sebe. Kadar se človek ne posluša vztraja na poti, ki vodi v dolgoročno lastno nezadovoljstvo ter nesrečo v odnosih. Problem je seveda v tem, ker so običajno naša najgloblja hotenja neskladna s pričakovanji družbe ali s pričakovanj ljudi v našem življenju. Drugi problem je ta, da je iskrena pot v začetku običajno veliko težja pot.

Nezadovoljstvo v službi. Nezadovoljstvo s partnerjem. Nova poslovna priložnost. Večerna zabava. Avantura na potovanju. Za kar koli že pač gre. Večja, kot je sprememba in odločitev (poroka, zamenjava službe, vrsta študija, daljša potovanja,…), bolj moramo biti iskreni do sebe, bolj moramo poslušati svoj notranji glas. Pred vsako pomembno odločitvijo si moramo vzeti čas zase in razmisliti, je to nekaj kar res hočemo, si resnično želimo? Se vidimo v tem čez pet let? Ali je to nekaj, kar je del nas in naše narave?

Kadar koli globoko v sebi čutimo, da nekaj ni za nas, pa se vseeno pustimo prepričati, sledi običajno veliko težja situacija v prihodnosti. Nezadovoljstvo in dvomi rasejo. Vsako nezadovoljstvo, vsaka neiskrenost do sebe, mora nekje pokukati na dan in če ta čustva potlačimo, v nas še toliko bolj zrasejo in udarijo ven; lahko na našem zdravju, lahko v nezadovoljstvu, lahko v naših odnosih.

Upoštevanje sebe in svojega notranjega glasu spremljajo pogosto socialni pritiski in pritiski pričakovanj ljudi, s katerimi smo v odnosih; z izbiro prave poti pogosto ljudi razočaramo in ne izpolnimo njihovih pričakovanj. Vendar edino prav je, da smo iskreni do sebe. Enako pa pričakujemo in razumemo tudi pri drugih.

Iskrena pot pa je običajno tudi težja pot. Lahko to pomeni iskanje novega partnerja, nove službe, razvoj novih veščin za zamenjavo panoge ali kar koli pač drugega. Ne glede na to je prav, da se borimo za to, kar si res želimo in čutimo, da je naša prava pot. Obenem pa tudi znamo reči ne.

Kompas je enostaven. Daljše obdobje pozitivnih čustev kaže na to, da gremo v pravo smer, negativna čustva (jeza, nezadovoljstvo, žalost,…), lahko tudi na silo potlačena, nas opozarjajo, da nismo na pravi poti; negativna čustva so smerokaz, da nismo na poti, ki je nam namenjena. Če nas spremljajo negativna čustva, to pomeni, da naša duša trpi. Izjema je strah, ki pa je kazalec, s čem se moramo v življenju še soočiti.

7. Okolje, trendi in makro spremembe imajo izjemen vpliv na življenje

Ljudje smo bistveno bolj produkt okolja, kot si to upamo priznati. Znanstveno dokazano imajo najbolj uspešni ljudje na svetu, v kateri koli življenjski disciplini (šport, posel, umetnost…), poleg talenta in trdega/pametnega dela, tudi enormno pomoč okolja. Država, družina, vera, šolski sistem ipd. vse ima močan vpliv na naše potenciale in do katere mere jih lahko realiziramo. Še najbolj pa na to vplivajo trendi in načrtovane strukturne spremembe.

Ptičji pogled na to, kako funkcionira družba, kje se nahajamo mi, kakšno je naše izhodišče, napoved trendov ter v kakšnem okolju najlažje realiziramo svoje cilje je izjemno pomemben vpogled v optimalno delovanje posameznika. Gre za spoznanje, za katerega si najbolj želim, da bi ga razumel v mladih letih.

»Scati« proti vetru ne gre, ne glede na to, kako daleč ti nese. Bolj kot so tvoje vrednote neskladne z okoljem, bolj kot so trendi obrnjeni proti tebi in ti makroekonomske spremembe otežujejo delovanje, težje dosežeš svoje cilje. Sicer je res, da so dobri časi veliki mehčalci karakterja in ustvarjalci naivnežev, vendar pa je brez pomoči okolja domet uspeha posameznika bistveno omejen. Seveda pri vsem tem ne smemo iskati izgovorov za nedelovanje, ker nam trendi pač niso naklonjeni, vendar se moramo neprestano spraševati, kako lahko obrnemo trende in strukturne spremembe sebi v prid.

Poglejmo si nekaj primerov, najprej pozitivnih. Tržno trend. V začetku moje kariere se je ravno začelo razvijati start-up podjetništvo. Panoga me je močno zanimala in posledično bi lahko rekli, da sem bil na pravem mestu ob pravem času. V zadnjih 10 letih sem lahko močno prispeval k razvoju start-up ekosistema, trend me je sam vodil k razvoju novih produktov, idejam, povezavam in priložnostim.

Strukturna sprememba. V času mojega študija se je ravno začel uvajati bolonjski sistem in vsi, ki smo študirali po starem sistemu smo avtomatsko napredovali v višje letnike ter s tem ohranili status študenta z vsemi bonitetami, ne glede na študijsko prizadevanje.

Okolje. Narava mojega dela je, da delam z najbolj kompetentnim segmentom ljudi, kar tudi od mene zahteva, da neprestano razvijam svoje kompetence. Vse to so trendi, ki so mi pomagali do hitrega kariernega razvoja vse do pričetka finančne in politične krize. Nekje od leta 2009 naprej pa je večina kazalcev Slovenije usmerjenih navzdol, kar seveda otežuje tudi karierni razvoj ljudi.

V svojih dvajsetih letih se nisem zavedal, da jaham zadnji vzdihljaj vala tranzicije; se pa sedaj zelo dobro zavedam trendov, ki čakajo v naslednjem desetletju ali dveh Slovenijo in posledično lahko tudi mene. Vsi kazalci konkurenčnosti strmo padajo, stopnja korupcije se povečuje, država se nenormalno hitro zadolžuje (dolgove bo potrebno odplačati?), trgi stagnirajo, prebivalstvo se hitro stara, kar ni ne v prid pokojninski ne zdravstveni blagajni in še bi lahko naštevali.

Če temu dodamo še slovenski karakter, ki se v kriznih časih veliko bolj jasno kaže (zavist, negativna selekcija, lisjaštvo, poza žrtve, egalitarizem,…), lahko kaj hitro ugotovimo, da okolje ni nič kaj naklonjeno ambicijam. Ne smemo pozabiti, da je ekonomska kriza najboljša brca človekove morale po Maslowi piramidi navzdol, naravne katastrofe pa navzgor (verjetno, ker se zavemo tudi svoje lastne nemoči naprav naravi).

Vsakemu v zgodnjih dvajsetih (pa tudi kasneje) bi tako globoko svetoval naj razišče trende, napovedi, strukturne spremembe in kako bodo te vplivale na njegov karierni razvoj – pozitivno ali negativno. V Sloveniji, Evropi ali kje drugje.

Ne želim pa biti zgolj negativen. Seveda je sliko potrebno pogledati tudi širše, ne zgolj s karierno-ekonomskega vidika. Lahko so človeku svež zrak, ura vožnje do morja in gora, dobra in zdrava hrana, veliko socializacije, varna država, socialna država ipd. veliko bolj pomembne stvari od ambicij in z analizo kar hitro pride do zaključka, da živi v idealnem raju na zemlji; ali pa je situacija daleč od tega, vse je odvisno od naših vrednot ter ciljev. Skratka, pomembno je, da smo mobilni in se postavimo v tisto okolje, kjer lahko naše vrednote in cilji najbolj prosperirajo.

8. Razmislek in strategija pred dejanji

Malo ljudi bere. Še manj ljudi kaj napiše. Še manj ljudi vloži energijo v resnični razmislek pred delovanjem. V mladosti je to še posebno težko, ker imamo premalo izkušenj in posledično premalo koordinat, da bi oblikovali smiselno strategijo našega delovanja. V mladosti je tako najpogostejša strategija izjemno preprosta: Ščepec navdiha, potem pa brez oddiha. Žal pa je danes, v ustvarjalni družbi znanja, veliko bolj pomembno pametno delo, kot trdo delo. Pametno delo pa zahteva malo navdiha, veliko razmisleka, malo delovanja, ponoven razmislek, zopet malo delovanja itn.

Oblikovanje smiselne strategije lahko prihrani leta dela, predvsem pa nas popelje do bistveno večjega potenciala. Mnogokrat delovanje na pamet, ali po čustvenih vzgibih brez premisleka, vodi celo do slabšega stanja, kot če ne bi naredili nič in se prepustili lenobi. Žal. In bolj kot postaja kompleksno okolje, večja je potreba po strategiji in temeljitem razmisleku, če želimo doseči svoje cilje.

To pomeni predvsem troje. Prvo, da si pred kakršnim koli delovanjem in sprejemanjem odločitev vzamemo dovolj časa za analizo. Spoznati okolje, povezave med ljudi, njihove vzgibe, ključne akterje, odločevalce, trende in vse kar sodi zraven je prav tako pomembno, kot samo delovanje. Analiziranje in planiranje lahko poteka tedne, ali celo mesece, pa ima svoj smisel, če zato zavijemo v pravo smer.

Po analizi pa je kot drugo ključno, da vzamemo list papirja, svinčnik in razmislimo o naši strategiji ter si odgovorimo na ključna vprašanja, kot so kaj je naš končni cilj, ki si ga želimo doseči, kako bo naše delovanje vplivalo na ostale v okolju, kaj če nam ne uspe ipd. Na podlagi analize in razmisleka postavimo predpostavke o okolju, ki jih potem na podlagi delovanja lahko korigiramo in prilagajamo. Bolj, kot imamo jasne misli, kaj želimo kot cilj (output), lažje postavimo strategijo.

In kot tretje, pogovor s pravim človekom nam lahko prihrani leta dela, zato ima v življenju izjemno dodano vrednost, če se obkrožimo z mentorji, ki nam pomagajo na različnih področjih življenja.

Razmislek in strategija sta korak dlje od postavljanja ciljev. Vključujeta še zunanje okolje, majhne korake, ki potrdijo ali zavrnejo naše predpostavke, angažiranje okolja v smislu mentorjev ter alternativne poti oziroma cilje, če so bile naše predpostavke napačne. Najtežje se je usesti in nekaj temeljito razmisliti; pa tako pomembno.

9. Drugačno ni vedno boljše

Na vsakem koraku, vključno z mojimi zapisi, lahko najdemo filozofijo bodi drugačen. Vsekakor ima v veliko primerih drugačnost pomembno prednost, ne pa vedno. V resnici je tako, da biti drugačen niti ni težko, biti drugačen in obenem boljši pa je izjemno težko. To je pomembna lekcija, saj je v mladih letih z lahkoto sprejeti filozofijo biti drugačen, veliko težje pa razumeti, da moraš biti obenem tudi boljši.

Povprečje in splošno priporočene usmeritve življenja imajo nek svoj smisel. Ustrezajo večini in zagotavljajo varnost celotne družbe. Povprečna dieta je najbolj smiselna dieta za veliko večino ljudi. Povprečen varčevalni načrt je najbolj smiseln za veliko večino ljudi. Končanje fakultete je smiselno za veliko večino ljudi, sploh če izobrazba ni pretirano draga. Ne pravim, da gre za optimalni način, ne pravim, da je za posameznika najboljši način, vendar najbolj smiseln za večino. Zakaj?

Kakršni koli odstop od povprečja zahteva tveganje, enormno količino znanja, eksperimentiranja, poskušanja, padanja in tudi neuspehov, s katerimi si lahko bistveno bolj škodujemo, kot imamo na koncu koristi. Namreč poleg drugačnega pristopa, moramo s poskušanjem najti tudi boljši sistem, se pravi sistem, ki nam prinese boljše rezultate od splošno predlaganega.

Poglejmo si konkretni primer. Imamo standardno priporočeno dieto; obenem je splošno znano, da ima takšna dieta preveč vključenega sladkorja in da je potrebno dodati v prehrano več sadja ter zelenjave in polnozrnatih živil. Do tukaj smo še vedno v coni varnega in nekoliko nad povprečjem z vidika kakovosti diete. Vendar z gotovostjo lahko trdimo, da bo bo takšna dieta zagotavljala preživetje, zadovoljila prehranske potrebe telesa in določen nivo zdravja za povprečen stil življenja.

Sedaj pa bi šli radi korak dlje, ne glede na to, ali gre za zdravstven, etični ali estetski vidik. Vegetarijanstvo. Veganstvo. Makrobiotika. Visoko-beljakovinska dieta. Dieta z zeljem ali karkoli pač že. Večina teh pristopov zahteva skoraj v celoti izključitev ene skupine živil (hidrati, beljakovine, maščobe) iz diete. Tukaj pa se kar naenkrat pojavi določeno tveganje, da ne dobimo vseh potrebnih hranilnih snovi. Zato je zahtevana večja stopnja znanja za pravilno kombiniranje živil, sprememba življenjskega stila ipd. Z vegetarijanstvom si lahko recimo naredimo več škode, kot koristi, če imamo premalo znanja in nadomeščamo izpad mesa z večjim vnosom enostavnih sladkorjev. Bolj, kot gremo od povprečja, več znanja potrebujemo.

Pri tem ne trdim, da vegetarijanstvo ni dobra dieta. Trdim zgolj to, da če želiš okusiti resnično dodano vrednost te diete moraš imeti dovolj znanja, da nadomestiš izpad živalskih beljakovin z ustrezno kombinacijo rastlinskih beljakovin, ne smeš bistveno povečati vnosa enostavnih sladkorjev, obenem pa nekoliko spremeniti življenjski stil in še bi lahko naštevali. Prav tako je vprašanje, če vegetarijanstvo ustreza vsakemu, verjetno nekomu bolj, kot drugemu. Skratka, namen ni, da iščemo razloge za ali proti vegetarijanstvu, namen je izpostaviti, da vsak odstop od priporočenega spremlja tveganje.

Povsem enako velja za kariero – podjetništvo, kot alternativa službi, denar – investiranje namesto varčevanja, partnerstvo – poliamorija namesto monogamije, spanje – polifazično spanje namesto osmih ur v kosu in še bi lahko naštevali. Nič drugače ni pri manjših življenjskih odločitvah, recimo prepirih. Enostavno je z nekom se ne strinjati, s tem smo že drugačni, imamo drugačno stališče. Utemeljiti z argumenti, zakaj je naš pogled boljši in narediti mogoče še celo sintezo obeh pogledov ter nekoliko spremeniti naš pogled, pa je veliko težje. Kljub vsemu so konflikti vir napredka, če s sinteza drugačnosti vodi do nekaj novega, zopet drugačnega, a boljšega.

Velika past je tudi na tisoče knjig, blogov in drugih avtorskih »self-help« vsebin, ki ponujajo bližnjice do uspeha, pa ne glede na to, na katero področje življenja pogledate. Formula, ki je nekoga pripeljala do uspeha, še ne pomeni, da bo tudi vse druge; vključno z vami.

Zato biti drugačen ne pomeni zgolj izstopati v nečemu, ali ubrati drugačen pristop od večine, vendar pomeni, da smo pripravljeni vložiti enormno več energije v poskušanje, pridobivanje znanja, neuspehe ipd., z namenom, da najdemo način, ki je nam osebno najbolj pisan na kožo in nam omogoča visoko kakovost življenja, vključno z dobrim počutjem v svoji koži in doseganjem osebnih ciljev.

Če smo pripravljeni vložiti ves ta trud, se seveda lahko investicija močno obrestuje (več energije, več denarja, več sreče, več česar koli pač že), ni pa pot do drugačne in boljše alternative enostavna. Pogosto pa na koncu pridemo do zaključka, da tudi nam najbolj ustreza to, kar ustreza večini; in pri tem si ne smemo zatiskati oči. Biti drugačen nima nobene dodane vrednosti, če škodujemo sami sebi.

Želim pa si, da bi v dvajsetih letih jasno vedel, da odstop od povprečja večkrat vodi do neuspeha in slabšega končnega stanja, kot pa avtomatsko do večje uspešnosti. Serija neuspehov in poskušanja, ki lahko trajajo leta in leta pa lahko vodi do individualno optimalnega stanja; to pa je včasih ironično celo enako kot na začetku, tistemu splošnemu. Na koncu je ključ, da se dobro poznamo in svet prilagodimo sebi oziroma najdemo svoje osebne preference, ki jih nato živimo in ne vsiljujemo drugim.

10. Lahko je izstopiti iz povprečja, izjemno težko je resnično uspeti

Poglejmo si še zadnje pomembno spoznanje. Izstopiti iz povprečja je sila lahko, saj zahteva le nekoliko več dela, kot ga vložijo ostali. Če nekoliko posplošimo, vse kar moramo narediti je korak ali dva dlje, kot ga je pripravljeno narediti povprečje.

Resnično uspeti pa je izjemno težko. Zahteva temeljit strateški premislek, predanost, osredotočenje, pomoč okolja, trdo delo, srečo in še marsikaj.

Imeti nekoliko več kondicije kot povprečen človek ni težko. Če nekajkrat tedensko tečemo ali gremo v fitnes, že izstopamo iz povprečja. Imeti fit in mišičasto telo pa pomeni ekstremno dieto, dolgoleten trening večkrat tedensko, veliko znanja, prehranskih dopolnil, poslušanje svojega telesa, odrekanja, počivanja itn. Imeti fit in mišičasto telo pomeni popolno predanost zdravju, pomeni način življenja. Zato je tudi največ mišičastih ljudi trenerjev, športnikov ali je pač trening nekako sestavni del profesionalnega dela.

Imeti nekoliko več znanja kot povprečen človek ni težko, če izpostavimo dejstvo, da povprečen človek prebere eno knjigo na leto. Če želimo imeti malo več znanja o npr. prodaji pač vsak mesec preberemo eno knjigo nekaj let zapored in že bomo imeli več znanja kot povprečen človek, če ne kar več znanja kot povprečen prodajalec. V primeru, da bi radi postali vrhunski prodajalec, pa to zahteva popolno predanost poklicu, izjemno veliko vaje, neprestano izobraževanje, izboljševanje ipd.

Zaslužiti nekoliko več kot povprečje, ni težko. Investiramo v dobro izobrazbo, razvijemo kakšno zelo iskano veščino in po potrebi pridobimo kakšno popoldansko službo. Obogateti pa zahteva povsem drugi pristop, lastništvo sredstev ali visoko managersko/strokovno pozicijo, biti na vrhu v določeni panogi, pa naj bo to zabavna industrija, umetnost ali kar koli drugega. Obogateti je praktično življenjski projekt, ki zahteva strategijo, znanje, prave trende, pogum, srečo in še marsikaj drugega.

Težka resnica pri vsem tem je ta, da imaš lahko 9 od 10 stvari, ki so resnično pomembne za uspeh na določenem področju in če ti manjka samo ena stvar, pač ne moreš masovno uspeti. Recimo, da ti manjka trend. Lahko si super pameten in sposoben, motiviran in imaš izjemno strategijo, pa pride čas vojne, si vpoklican v vojsko in te ranijo na bojišču ter se s tem ubije tvoj potencial. Mogoče ekstremen primer, vendar ni daleč od pogoste situacije v prejšnjem stoletju.

Skratka, biti boljši od povprečja zahteva nekoliko več truda in vloženega dela; resnično uspeti v življenju, na katerem koli področju, pa je življenjski projekt, ki zahteva popolno predanost posameznika in uporabo vzvodov iz okolja (tržnih, socialnih, finančnih,…). Če želimo torej resnično masovno uspeti, je sila pomembno, da poleg življenjske predanosti in trdega dela, čim prej v svoje odločitve vkomponiramo tudi vsa prej zapisana življenjska spoznanja.

In za konec še ena pomembna resnica. Ne glede na to ali uspemo masovno ali ne, je naš domet spreminjanja sveta izjemno omejen. Na svetu je do sedaj živelo že več kot 100 milijard ljudi in vsak od nas lahko našteje le nekaj 10 ljudi, ki so resnično uspeli, vplivali na spremembo sveta ali bili zgled širšim množicam; pa tudi njihov vpliv je bil zelo omejen z vidika spreminjanja sveta. Se pravi 1 na 10 milijard ljudi nekoliko, za kanček, spremeni tok človeštva – lahko na boljše, ali slabše.

Ne me razumeti narobe. Vsako dejanje šteje, vsak človek in njegova raven zavesti je izjemno pomembna. Vsak od nas je kot celica večjega organizma (sveta) in kaplje so tiste, ki sestavljajo val spremembe. Vseeno pa moramo imeti realna pričakovanja, kakšen je naš domet vpliva na človeštvo, ne glede na to, kakšne predstave imamo o lepšem svetu in kako bi ga lahko mi spremenili. Prav tako je za vsako spremembo potreben čas, ogromno časa; enako kot za posameznika, velja za človeštvo. Zavedati se moramo, kaj lahko resnično spremenimo, kaj pa je boljše sprejeti.

Ena izmed teh nekaj deset svetovno vplivnih ljudi, na katero bi pomislil skoraj vsak od nas, je zagotovo Mati Terezija. Njen nasvet je v tem kontekstu najbolj smiseln. Kaj je največ, kar lahko naredi človek dobrega za ta svet? Gre domov in ima rad svojo družino!

Če želimo ali ne, največji vpliv imamo na ljudi okoli sebe. In lahko imamo izjemno pozitiven vpliv na ljudi okoli sebe in njihovo kakovost življenja. Tako spreminjamo svet – z zgledom, v domačem okolju. To so realna pričakovanja, to je pravi uspeh.

The post Kaj si želim, da bi vedel pri svojih dvajsetih letih? appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Z diplomo, brez službe in brez opcij? Obstajajo možnosti! https://www.blazkos.com/z-diplomo-brez-sluzbe-in-brez-opcij-obstajo-moznosti/ https://www.blazkos.com/z-diplomo-brez-sluzbe-in-brez-opcij-obstajo-moznosti/#comments Sat, 26 Oct 2013 17:53:23 +0000 http://www.blazkos.com/?p=2292 Čeprav izjemno pogrešam pisanje, ta objava ne nakazuje na to, da bom ponovno začel pisati blog. :) Nakazuje zgolj na to, kako močno se mi trga srce, ker zelo dobro vem, v kako neugodni situaciji je trenutno mlada generacija. Sploh vsi tisti mladi, ki jih starši vedno težje vzdržujejo, zaradi pohajanja ”tranzicijskih” zalog, obenem pa […]

The post Z diplomo, brez službe in brez opcij? Obstajajo možnosti! appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Čeprav izjemno pogrešam pisanje, ta objava ne nakazuje na to, da bom ponovno začel pisati blog. :) Nakazuje zgolj na to, kako močno se mi trga srce, ker zelo dobro vem, v kako neugodni situaciji je trenutno mlada generacija. Sploh vsi tisti mladi, ki jih starši vedno težje vzdržujejo, zaradi pohajanja ”tranzicijskih” zalog, obenem pa so verjeli, da bo dobra formalna izobrazba prinesla tudi dobro službo.

Vse napovedi so se (žal) izkazale za resnične. Diploma ne zagotavlja več službe. Nepravičen socialni sistem postavlja mlade, kot najbolj progresivni del družbe, na sam rob, daleč za delavce, upokojence, srednji sloj in praktično vse druge. Domače gospodarstvo še naprej počasi umira po obrokih. Inštitucije znanja so se minimalno prilagodile svetovnim trendom, če sploh. Nekatere branže, kot so gradbeništvo, finance, tiskani mediji ipd. so se skoraj povsem sesule. In še bi lahko naštevali. Vse to močno zmanjšuje število kariernih priložnosti za mlado generacijo, sploh pa so možnosti za pridobitev prve zaposlitve nične.

Sedaj že kar na tedenskem nivoju dobivam vse več sporočil od mladih, če jim lahko kako pomagam do službe (zaradi bloga, predavanj, okolja, kjer delujem…). V e-poštni nabiralnik. Na socialnih omrežjih. Ljudje me celo kar pokličejo po telefonu. Pa ne samo mladi, celo njihovi starši. To seveda ne pomeni, kako sem ”super”, vendar zgolj to, da so ljudje res obupani.

23Mogoče pa vseeno. Razen kakšnega ultra socialista, ki iz dna srca sovraži podjetnost in kakšne bivše punce, pa še to neupravičeno.

Vsakemu, ki me kontaktira povem približno enako zgodbo, to je, ”sam si boš moral izboriti pot do službe, jaz ti lahko pomagam zgolj z idejami.” Seveda pa žal nimam dovolj časa, da bi pomagal vsem, zato sem se odločil, da vse moje ideje, ki jih svetujem mladim, tudi zapišem. Če tako zgolj še eni sami osebi lahko dodatno pomagam do napredka v karieri, je vredno.

Preden gremo v akcijo, bi izpostavil še nekaj. Ko kritično govorim o prihodnosti Slovenije in mladih, mi marsikdo reče, da sem pesimist. V resnici nisem pesimist, vendar so to nove realne okoliščine. Če ne drugega, vsi ekonomski kazalci kažejo na to; tem pa le gre verjet, če ne meni. V naslednjem letu bomo po napovedih The Economista poleg Cipra edina država v Evropi z negativno rastjo BDPja. To so realne okoliščine, to ni pesimizem. Ali pa poglejte graf zadolževanja naše države. To so realne okoliščine, to ni pesimizem. Seveda pa moramo vsekakor biti v življenju optimisti. Optimizem se tako nahaja v nadaljevanju, torej v idejah, kaj so najboljše opcije za mlade. Zato pojdimo optimistično v akcijo.

1Nič kaj prijetna slika zadolževanja države, ki ohranja socialni mir. Vendar tudi zadolževanje ima svoje meje, saj nismo ZDA. Vir: NLB

Torej vsi mladi, v nadaljevanju se za vse vas nahaja mini priročnik idej, kako do prve ali sanjske službe. Z vsako idejo sem vsaj enemu pomagal do zaposlitve ali prihodka. Torej dokazano deluje. Uživajte v branju, upam da ti bo kakšna ideja v pomoč! 

NAPAČNA POT DO USPEŠNE KARIERE

Najprej poglejmo, česa ne počet, če želiš uspešno do prve službe in jo na dolgi rok tudi obdržati. Miha Mazzini izpostavlja dva stereotipna profila Slovencev in sicer ”očeta lisjaka” ter ”mati žrtev” (pa mislim, da je še “dvorni norček”). Oboje izhaja iz naše zgodovine, ko je bilo potrebno ali prelisjačiti gospodarja, dokler smo bili pod tujo oblastjo, ali dajati vtis nemoči, z namenom, da zate čim bolje poskrbi država, kar se je dogajalo v komunizmu. Oboje je zgodovina in če se boš ravnal po teh vzorcih, si kljub možnem kratkoročnem uspehu, dolgoročno koplješ jamo. Zato ne glede na to, kaj študiraš, kaj si v življenju želiš, se na smrt izogibaj naslednjega:

Pazi se korupcije – Skoraj nemogoče je verjeti, do kakšne mere se je na domačih tleh razpasla korupcija. Tako med uglednimi ljudmi na položajih, kot tudi drugim prebivalstvom. Nihče ne bo priznal, da je koruptiven, vendar bo prej zagovarjal dejstvo, da mu nekaj pripada. Imamo relativno enakomerno porazdelitev prihodka, kupna moč počasi pada, ljudje po dohodkovni lestvici težko napredujejo, ravno zaradi mentalitete uravnilovke; zato se poskušajo zraven še ”malo znajti”.

2Korupcija je postala standard v Sloveniji. Naloga mladih je, da to izkoreninimo. Začeti je potrebno pri lastni integriteti, četudi to pomeni težjo pot.

Za vsako nemoralno dejanje se hitro najde racionalno in ”moralno” opravičilo. Zagotovo ti bo tako slej kot prej prišlo na ušesa, bognedaj mogoče celo od staršev, ”saj tako vsi delajo, zakaj ne bi še ti”. Pri tem imam v mislih prav vse, ko govorim o korupciji, od dejanske gospodarske kraje, podkupnin, do neopravičenih bolniških ter ”odnašanje kulijev iz podjetja”, kot temu rad rečem.

Upri se z vsemi štirimi vsakemu neupravičnem evru, vsakemu kuliju, ki ni tvoj, vsakemu ”nategu države” z bolniško, dodatkom, ponarejeno vozno karto ali goljufanju v kakršni koli drugi situaciji. Ne samo, da to ni prav na moralnem nivoju in da si mažeš karmo, sta še vsaj dva tehtna razloga za ohranitev visoke stopnje integritete.

Prvič. Gospodarsko razvite države so nizko koruptivne države. Če želimo nekoč postati vsaj malo bolj zdrava družba, je na vsakemu mlademu odgovornost (tudi na tebi), da je moralno odgovoren in s trdno integriteto. In drugo, informacijska družba dela vsa dejanja skrajno transparentna in v prihodnosti bo vse skupaj zgolj še bolj transparentno. Torej, če boš koruptiven, boš šel slej kot prej v zapor, saj računalniki sledijo vsakemu tvojemu gibu. Enkrat, ko si zapacaš življenjepis, ga nikoli več ne očistiš.

In ne začni pri odnašanju kulijev iz podjetja. Ker od enega kulija, kmalu prideš na celo škatlo kulijev in potem na zaboje ali celo kamjone kulijev. Ne moreš biti malo ali veliko pokvarjen. Ne moraš imeti malo ali veliko integritete. Ali imaš integriteto ali je nimaš. Za vsako ceno ohrani svojo integriteto.

Pazi se vloge žrtve – Če pri korupciji govorimo o tipičnem sterotipu očetovske figure v naši dragi družbi, to je lisjaku, govorimo o sterotipu matere, kot o žrtvi, ki mora prenašati očeta alkoholika in je ujeta v dani situaciji. Žal ji v življenju ne preostane nič drugega, kot jamranje in vdanost v usodo. Seveda je to model, ki ne deluje več, saj država tudi če bi želela, ne mora poskrbeti za žrtve.

Zato ne glede na to, kako težka je situacija in kako nepošteno je življenje, ti biti v vlogi žrtve ne bo prav nič pomagalo. Sprijazni se, da življenje ni pošteno, zavihaj rokave in pojdi v akcijo. To je izbira, odločitev, ki jo imaš v vsakem trenutku, obenem pa tvoja moč do svetlejše prihodnosti.

Razmišljaj o dani situaciji kot o igranju igrice življenja na nekoliko težji stopnji. Če ti uspe doseči cilje na težji stopnji in se rešiti iz te (bedne) situacije, boš v času razcveta še bistveno bolj uspešen. Sedaj je čas, ko se kujejo močni karakterji. Po dežju pa vedno sije sonce, vprašanje je le, ali bo to čez 10, 15 ali 30 let. Gospodarstvo se vedno giblje v ciklih in če gre sedaj dol, bo šlo nekoč tudi gor. In takrat boš bistveno bolje razumel, kaj pomeni boriti se za svoje cilje. In imel boš bistveno več kompetenc. In lahko boš bistveno bolj uspešen.

15Mentaliteta, ki jo potrebuješ za karierni uspeh v današnjih časih.

Komunistična država je vzgajala svoje državljane, kot da so ubogi v duhu in da ne znajo poskrbeti sami zase. Tako je bila množica pod kontrolo. Ubogajte in država bo poskrbela za vas. In zato je bilo smotrno biti v vloge žrtve, saj je država poskrbela zate (pokojnina, služba ipd.). Kapitalizem, ki nas bo dohitel tako ali drugače, pa zahteva odgovornost posameznika ter skrb za lastno prosperiteto in premoženje. V smislu, ”pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal” oziroma ”največ kar lahko narediš za državo je, da poskrbiš zase”.

3Vloga žrtve ti ne bo prinesla nič koristi. Ne država, ne cerkev, ne kdo drug nima več moči, da poskrbi za tvoje življenje. Vsa prihodnost je v tvojih rokah. (Šala pa naj gre na račun nepremičnineskega davka.)

Tako se moraš smrtno resno sprijazniti z realnostjo ter narediti konkreten in smiseln načrt za svoj karierni razvoj, potem pa iz dneva v dan trdo delati, da boš dosegel svoje cilje. Vsaka sekunda objokovanja, smiljenja samemu sebi, bežanja na žurke in pred televizijo pomeni zgolj odlašanje še večje bolečine. Če izzive pospraviš pod rjuho ne izginejo, vendar počasi postajajo večji in večji, dokler te ne pojedo. Zato ne bodi lisjak, ne bodi žrtev. Država ti ne more več pomagati, nihče ti ne more pomagati, samo sam si lahko pomagaš. Na pošten način, z ustvarjanjem dodane vrednosti.

Ne ujemi se v mit urbanega življenja – Obstaja še ena velika past v katero se lahko ujameš kot predstavnik mlade generacije. To je mit sodobnega urbanega življenja. YOLO (you only live once), twerking, dizajnerska oblačila, potovanja, vsi so ”cool”, lepi, pametni, uživajo življenje, vozijo skiroje, poslušajo Applove gadgete in ne počnejo nič koristnega v življenju. Kot peščica ameriških zvezdnikov. Skoraj vsak Facebook profil, ki ga pogledaš, se zdi podoben življenju te peščice slavnih.

Vendar to ni resnično življenje. Za vsakim FB profilom in medijskim uspehom je bistveno težja zgodba. Gre za mit, ki se ga ustvarja z razlogom, da se vzgajajo pridni potrošniki, potrošniki, ki se počutijo pomembne in ”cool”. Realnost je bistveno bolj drugačna – kruta in neprizanesljiva. V realnosti je potrebno zgodi vstati, iti v službo, gospodinjiti, se soočati z izzivi. Življenje je lahko lepo, a obenem je tudi borba.

4YOLO, SWAG, TWERKING IPD. so zgolj koncepti, ki pridno praznijo tvojo denarnico in ti dajajo lažen občutek vrednosti. Tvoja edina prava vrednost je v tvojih kompetencah in v tem, da si dober človek; ne v oblekah, tattoojih in izjemno “cool” osebnosti. Edino prav je, da izražaš svojo individualnost, ne vodi pa ta do kariernega uspeha.

Že če pogledam svoj FB profil ne izžareva niti približno realnosti mojega življenja. Ne profilu se vidi potovanja, nastopanja, lepo punco, veliko prijateljev, nekaj kariernih dosežkov ipd. Vendar to ni v celoti realno življenje. Realnost je, da sem v preteklih dveh letih z napačnimi odločitvami izgubil za eno stanovanje premoženja, končalo se je 11 letno razmerje, ne govorim z enim od staršev, ko to pišem sem ravno iz bolnice zaradi operacije z zapleti ipd. Vsak dan zjutraj vstanem in se moram boriti. Na FBju pa seveda objavljam bolj ali manj lepe trenutke, tako kot vsi drugi. Če se dovolj močno boriš in veš zakaj, potem kasneje lahko pride tudi življenjski slog, kot si ga želiš. Redko pa pride ta življenjski slog brez težjega dela življenja, to je borbe. Izjema je, če se rodiš v bogati družini.

Ne glede na to, kako seksi in super izgleda tvoj Facebook profil, soočenje z realnostjo ne bo najbolj prijetno, če verjameš v YOLO mit in da ti bo v življenju ”vse prinešeno k riti”. Zato se raje začni danes boriti za svoj karierni razvoj.

KAJ PA POČETI? ZAČNIMO PRI OSNOVAH.

Skrbno izberi vrsto študija – Obstajajo panoge, ki doživljajo globalno velik razcvet in obstajajo vse ostale panoge. Želiš študirati tisto, kar ima prihodnost. Trendi imajo izjemno velik vpliv na to, do kakšne mere lahko uspeš v življenju in kakšna bo kakovost tvojega življenja. Prvo pravilo je, da so družboslovci v bistveno slabšem položaju kot naravoslovci in inženirji. Žal.

7Poglejte v koliko primerih je omenjena beseda znanstvenik ali inženir za najbolj plačane poklice diplomirancev.

Če nisi rojen finančnik, prodajnik ali vodja, bo vedno manj poklicev, ki jih boš lahko opravljal kot družboslovec. Tudi fotokopirati kmalu ne bo več potrebno. Test, ali je prav, da si na družboslovnem študiju je preprost. Če ti gredo kocine pokonci, ko zagledaš tabelo s številkami, če si mojster investiranja denarja z dokazljivo zgodovino trgovanja in donosi, če bi z veseljem prodajal limonado na tržnici, če znaš ustvariti najbolj kreativno možne seksi oglase ali če si po naravi vodja (ne po samooceni, temveč da si že vodil ljudi, kot predsednik razreda, vodja projekta ipd.), potem boš imel verjetno svetlo prihodnost kot družboslovec. Če si se vpisal ali študiraš ekonomijo oziroma FDV, ker ne veš, kaj bi študiral drugega, boš zagotovo imel velike karierne probleme.

Tudi v naravoslovju vse ne cveti. Obstajajo sektorji, ki prosperirajo in se jim tudi napoveduje nadaljnji razcvet ter obstajajo sektorji, ki stagnirajo. IKT, biotehnologija, alternativni viri energije, kreativne industrije ipd., to so vse panoge, kjer bo mnogo priložnosti za karierni razvoj. Seveda pa boš moral kot vsak študent 21. stoletja tekmovati na globalnem trgu, kar pomeni manj prostega časa in več dela, kot ga imaš sedaj.

Mnogo slovenskih HRM agencij, kot tudi tujih objavlja sezname najbolj zaželenih, perspektivnih in iskanih poklicev ter najbolj perspektivnih panog. Poglej si nekaj tabel, razišči, pogovori se s strokovnjaki. Ena mojih največjih napak je bila, da nisem šel na naravoslovno fakulteto in da nisem odšel na študij v tujino. Sicer sem se znašel drugače, vendar bi bilo veliko lažje, če bi mi kdo v dvajsetih razložil, kako funkcionira svet.

Skratka skrbno pazi, kaj izbereš za študij. To so tri oziroma pet let med katerimi lahko dobiš pomembno konkurenčno prednost, ali zaostaneš za drugimi tvojimi konkurenti. Če ugotoviš, da študiraš napačno stvar, v panogi kjer ni perspektive ali nekaj, kar te ne zanima, hitro zamenjaj študij in daj vse od sebe na nekem drugem bolj perspektivnem področju. Če je to pretežko, se danes začni izobraževati v popoldanskem času na področjih, kjer obstaja povpraševanje na trgu. Diploma se vsakič skrije proti kompetencam, ki jih potrebuje trg.

Pazi, kaj delaš med študijem – Tvoj konkurent danes ni več leni cimer, ki se vsako drugo jutro zbudi mačkast ter zakajen na kavču in je navdušen nad študentskim življenjem. Tvoj konkurent danes je iz Azije, za katerega je celotna širša družina zbirala denar, da je šel na najboljše svetovne šole in če bo prišel nazaj domov z eno samo slabšo oceno, kot je maksimalna ocena, mu v skrajnem primeru lahko celo kaj odrežejo; če malo karikiram. Zato se ta gospodič z Azije ne bo ”hecal”, ampak bo smrtno resno vzel razvoj svoje kariere. In tako smrtno resno bi morali vzeti razvoj kariere tudi ti.

8To je oče tvoje konkurence. Zanj je krvna skupina B+ (po naše ocena 9 od 10) dokaz zgubaške krvi.

Nič ne pravim, vsekakor moraš za časa študentskega življenja tudi uživati, se zabavati ter spoznati prijetnejše plati življenja. Vendar se ne ”zajebavaj”. Obstaja razlika med ”zabavo” in ”zajebavanjem”, to razliko pa definira zdrava mera. Gre za pomembna leta, ki jih nikoli ne boš dobil nazaj. Tekmuješ z nekom, ki vsa ta leta, vsak dan, uro za uro študira in skrbi za svoj karierni razvoj. Vsakič, ko greš ven žurat in se zabavat, pomisli, da nekdo doma pridno študira, dela na svojem projektu ali kar koli že. In ta je tvoj konkurent, ki bo dobil službo pred tabo. Pošteno ali ne, tako je življenje. On bo imel službo, ti boš doma fotokopiral življenjepise in se smilil sam sebi. Ne se postavit v takšno situacijo.

Prav tako verjetno ni potrebno posebej na dolgo razglabljati o tem, da je znanje, ki ga boš dobili na faksu zgolj (zastarela) iztočnica. Tudi akademski svet je v primežu in se ne prilagaja globalnim trendom, zato je nujno dodatno neformalno izven šolsko izobraževanje. Diplomo potrebuješ, je iztočnica, vendar nič več. Kar resnično šteje, so vse stvari, ki jih narediš ob študiju.

6Vsak poklic je spoštovanja vreden. Vendar vseeno moraš dati vse od sebe, da realiziraš svoje talente in potenciale.

Na tej točki moram izpostaviti še eno, v mnogih primerih, napačno odločitev. Ne iti študirati naprej nekaj zgolj zato, ker ne veš, kaj bi počeli oziroma ne dobiš službe. Malo verjetnosti je, da ti bo dodatna izobrazba pomagala do službe. Če se že vpišeš naprej ”zaradi statusa” naj ti študij postane hobi, vmes pa razvij neko konkretno veščino, ki jo boš lahko tržil in ti bo odprla pot do službe. Zgolj še boljša izobrazba ti ne bo prinesla bistveno boljšega izhodišča, če boš v resnici znal ”samo fotokopirati”.

MOOC in obšolsko izobraževanje – Pomemben ključ do tvojega kariernega uspeha je, koliko se boš izobraževal izven šolskih klopi. Razlika, ki jo boš pridobil pred tvojimi konkurenti je obšolsko udejstvovanje in izobraževanje. Pri tem si ni potrebno delati utvare, da enkratna letna udeležba na delavnici o timskem delu ali kakšni podobni temi, predstavlja prednost na trgu dela. To ima sedaj napisan v svojemu CVju praktično že vsak.

Internet je tvoj pravi ključ do neformalnega izobraževanja. Internet je tvojo okno priložnosti, da razviješ znanje ter veščine, ki so globalno konkurenčne in katere boš lahko prodajal na trgu dela. Ključna kratica pri tem je MOOC, ki mora postati tvoja najboljša prijateljica. Če sam ne moraš ugotoviti in najti, kaj je to MOOC, boš v vsakem primeru imel verjetno velik karierni problem. Skratka, zapri Facebook in preberi vse o MOOC, najdi platformo, ki ti najbolj ustreza in se začni izobraževati.

(Zakaj sem tako krut? Iskanje in obdelava informacij je namreč ena ključnih veščin 21. stoletja. Brez te veščine si na hladnem. Ampak vseeno ti bom malo pomagal. Najboljše univerze in svetovni strokovnjaki delijo svoje znanje na platformah, kot so Academic Earth, OpenLearn, Coursera, Skillshare, Udemy, NovoED, ipd. To je tvoja vstopnica do najboljšega svetovnega znanja.)

9Če boš želel pridobiti znanje v koraku s časom, boš moral organizirati del svojega življenja “online”. Pa ne na socialnih omrežjih, vendar na MOOC straneh. To je pravi YOLO za tvoj karierni uspeh.

Skratka začni pridobivati znanje na tujih najboljših poslovnih šolah ter s strani svetovnih ekspertov na posameznih področjih, saj ti bo to omogočilo razvoj konkretnih veščin, ki jih boš lahko prodajal na trgu. Ni potrebno, da je obšolsko izobraževanje povezano s tvojim študijem, prav pa je, da temelji na talentih, ki jih imaš. Gradi torej na razvoju veščin, ki jih je moč komercializirati, obenem pa izhajajo iz tvojih interesnih dejavnosti, hobijev, zanimanj ipd. Ključ je seveda, da pridobljene veščine lahko potem kasneje tržiš ali na domačem ali tujih trgih.

Študij v tujini – Ni dovolj, da zgolj malo razmišljaš o študiju v tujini, izbori si, da greš študirati v tujino. Naredite vse, kar je v tvoji moči, da odideš študirat v tujino. Prodaj avto, ki ti ga je podarila babi, kelnari, obračaj hamburgerje, varčuj, prišparaj vsak evro, najdi subvencijo, evropske projekte ali kar koli drugega in pojdi na študij v tujino za čim dlje časa. Seveda ne v tipičnem ”erazmus” stilu, da zgolj zamenjaš prestolnico popijančevanja. Študij v tujini naj ti bo odskočna karierna deska, naj ti odpre um, naj ti odpre duha, naj ti študij v tujini pokaže v katero smer gre svet, glede na to, kako zaprta in samosvoja je naša država. Če ne boš imel stika s tujino, boš težko kaj dosegel v tem stoletju.

Izpopolni svojo angleščino do skrajnosti. Ustvari si mrežo poznanstev. Izkaži se na faksu. Obišči karierne sejme. Naredi vse, kaj je možno, da si zgradiš desko za karierni odskok v tujini. Verjetno mi ni potrebno omenjati, da to narediš v državi, ki je na pravi ekonomsko-gospodarski poti? Velika verjetnost je, da se situacija v Sloveniji ne bo kaj kmalu izboljšala in to je lahko tvoja vstopnica za hitrejši karierni razvoj.

10Glede na to, da smo zapečkarski narod je za marsikoga stalen odhod v tujino velik izziv. Vendar življenje je polno velikih izzivov.

Če ne veš, kako narediti tak korak, je Alen Faljič, lepo napisal usmeritve in navodila, kako do študija v tujini. Pa me boli srce, ko to pišem in na nek način spodbujam ”brain drain”, vendar, če se državi ”jebe” zate, ker pač ne ve točno kaj narediti, poskrbi najprej zase. Veliko lažje boš lahko naredil nekaj iz sebe v tujini, nato pa se vrnil in poskušal popraviti s pridobljenim znanjem kakšen delček te naše polomljene domovine.

Žal je tako, svet gre v eno smer, naša država gre v drugo. V tujini boš spoznal, da se sposoben kader bistveno bolj ceni, tudi bistveno boljše plača. Spoznal boš, da ni nič narobe, če so ljudje potetovirani, ali kako drugače izstopajo. Spoznal boš, da je svet še kaj več kot ”levi, desni in recesija”. Seveda pa ne velja tujino zgolj opevati kot rožnato izhodišče. Tam si pač tujec, potrebno je bistveno več delati, odreči se je potrebno določeni kakovosti življenja, prav tako pa potrebuješ mnogo več ”jajc” za tak korak. Mlajši, kot si, lažje to narediš. Če si ravno zaključil s študijem ali študiraš, si v pravih letih za tak korak.

NAJPOMEMBNEJŠE KARIERNO VPRAŠANJE – KAJ ZNAŠ?

Sedaj pridemo do ključne točke. ”Sveti gral”, kako do službe, se skriva v vprašanju ”Kaj znaš?” S tem, ko znaš nekaj konkretnega, lahko zagotavljaš dodano vrednost na trgu. Ne boš dobil službe, če si dober človek, ne boš dobil službe, če pozitivno razmišljaš, ne boš dobil službe, če boš zgolj upal, ne boš dolgoročno ohranil službe, če jo boš dobil preko vez, edina prava pot do dolgoročnega kariernega uspeha in stabilnosti so kompetence.

Teh žal ne razviješ v sklopu formalnega študija, ampak se moraš za razvoj le-teh potruditi sam. Če znaš zgolj fotokopirati, imaš konkurenco še na milijone ljudi, ki ima enako sposobnost. Bolj, kot je redka in na trgu zaželena tvoja veščina, lažje boš dobil službo. Bolj, kot bo kreativen in inovativen tvoj pristop, bolj boš izstopal iz množice. Bolj, kot si boš sam ustvaril svojo karierno pot in ne boš čakal na službo ali druge, hitreje boš nekaj dosegel. Torej, kaj vse lahko narediš sam za hitrejši razvoj tvoje kariere…

Razvij konkretno veščino, postani v nečemu strokovnjak – Ozri se po svojih talentih in razvij določeno konkretno veščino. To je najpomembnejši in ključen nasvet od vseh. Razvij določeno veščino, za katero veš, da je cenjena na trgu in se zaveži, da boš postal najboljši v tem, strokovnjak (Kako? Glej nazaj MOOC.)

Niti za sekundo ne podvomi, da to ni mogoče. Prav vsak lahko postane strokovnjak skoraj v čemer koli, če je le pripravljen vložiti dovolj truda. Zato vsak dan delaj na tem, da postajaš boljši in boljši v nečem. Vsak od nas ima talente, vsakega od nas nekaj zanima, vsak od nas lahko postane v nečemu strokovnjak.

11Primer nekoga, ki še ne obvlada veščine oblikovanja. Vendar nekje je potrebno začeti. Jaz se tudi učim Photoshopa. Sem približno na tej stopnji. Ja, to bi že znal narediti ;)

Če si npr. ekonomist začni prodajati, pripravljati marketinške materiale, investirati, študirati in voditi finance za kakšno manjše podjetje, vključi se v projekte, vodi ljudi, piši članke, snemaj video posnetke, karkoli.

Razvij določeno veščino, ki ti je blizu. Najdi tisto v čemer si lahko dober, nato pa začni razvijati konkretno veščino.

Ni nujno, da v tem tudi totalno uživaš. Važno je, da veš, da lahko postaneš dober. Užitek bo že prišel s časom, ko boš bolj in bolj obvladal področje. Res pa je, da če te ne bo nekaj potegnilo toliko notri, da boš vsak dan bral o tem področju, razmišljal, se včlanil v društva, priključil projektom ipd. ne boš nikoli razvil te veščine do te mere, da boš imel konkretno prednost na trgu dela.

Torej, korak ena, najdi nekaj v čemer veš da si lahko dober, ne glede na to ali v tem uživaš ali ne, korak dve, začni razvijati to veščino preko branja, pisanja, udejstvovanja v projektih, mreženja ipd. ter korak tri postani strokovnjak na tem področju, naj te ljudje poznajo, da si v nečem res dober. Potem boš začel v tem tudi uživati. Ni lahko, je pa zagotovo najboljša pot do dolgoročno uspešne kariere.

Odpri svoj blog – Odprtje svojega bloga zahteva manj kot eno uro dela in nekaj 10 eur. Z blogom in pisanjem začneš raziskovati, analizirati, se učiti, pridobivati informacije, obenem pa gradiš svojo lastno blagovno znamko. Blog je izjemno orodje, da razviješ določeno kompetenco. Omogoča osebno rast in razvoj (veščina pisanja, analiziranja, tehnološko napredovanje ipd.), obenem pa tudi karierni razvoj, pozicioniranje na trgu in potencialno mogoče celo kaj dodatnega prihodka.

12Ko boš razumel ta meme, si zagotovo na pravi poti s svojim blogom.

Ko se odločiš o veščini, ki bi jo rad razvil, začni o izbranem področju pisati blog. Predstavljaj si, da je blog kot novodobni CV, kjer dejansko pokažeš kaj znaš, deliš pridobljeno znanje in razmišljanje. V enemu letu zagotovo lahko napišeš vsaj 50 strani besedila in to bo za potencialnega delodajalca zagotovo dokaz, da imaš določeno znanje in se znaš znajti.

Si bolj športnik? Piši o zdravi prehrani, fitnesiranju, specifičnem športu, zdravju na splošno, gorah, kako do ”six packov” ali kar koli drugega. Nato ponudi svoje storitve.

Si bolj umetnik? Piši o ustvarjanju, realiziranju kreativnega potenciala, novih kreativnih tehnikah, Photoshopu, umetnikih, zgodovini umetnosti, petju, pisanju, risanju ipd. Nato prodajaj svoje izdelke.

Si bolj znanstvenik? Piši o računalnikih, komunikaciji, trendih, novih tehnologijah, prihodnosti, biotehnologiji, zdravilih, karkoli že pač. Dodatno se pozicioniraj v znanstvenih korgih.

Imaš hobi na katerega si nor? Piši o avtih – kako jih kupiti, popravljati, o domačih živalih, o astrologiji, modeliranju, potovanjih, plankanju ipd. Prodajaj nato izdelke, storitve ipd.

Se ne najdeš v ničemer od naštetega. Pojdi na splet in razišči kaj vse človek lahko počne v življenju in se najdi v kakšni stvari. Napiši v strica Googla 100 najbolj perspektivnih poklicev, seznam vseh hobijev, možnosti služenja denarja, poglej si strani kot so Freelancer.com, oDesk.com, Fiverr, Taskrabbit ipd. Možnosti je neskončno, samo če vklopiš malo raziskovalno – kreativnega duha.

Razmisli o svojem podjetju – Opcija, ki jo več kot očitno že desetletje zagovarjam je, da poskusiš z lastnim podjetjem. V študentskih letih, ko še nimaš obveznosti v obliki otrok, hipotek ipd., obenem pa si še zelo odprtega duha, je najlažje tvegati.

Če si malo bolj ambiciozen tip človeka in si se pripravljen bolj potruditi kot ostali, je lastno podjetje zagotovo prava pot. V primeru, da se ti zdi lastno podjetje prava opcija, kar nadaljuj branje na tej spletni strani pod arhivom, poleg tega pa na spletni strani Startup.si in MladiPodjetnik.si.

13Mlajši kot si, bolj si v idealni poziciji, da začneš z lastno podjetniško potjo.

Alternativa podjetju je, da se spomniš tudi kakšen lasten projekt, ki te bo pozicioniral na trgu dela. Če nimaš ideje za svoj projekt, razišči tuje uspešne projekte in jih prilagodi na naše okolje, ali pa piši ljudem kot je Žiga Vavpotič, ki so zakladnica idej za projekte. Na podlagi tvojega CVja se bo takoj spomnil kakšnega projekta, ki ti bo omogočal lažjo pot do službe, ali pa te vključil v kakšnega izmed mnogih svojih projektov.

Eden najpomembnejših nasvetov, poleg tega da z MOOC razviješ določeno veščino je, da preko lastnega projekta dokažeš, da to veščino obvladaš. Verjetnost za pridobitev službe se ti poveča v tisočih odstotkih.

Pridruži se start-up podjetju – Če nimaš ideje za lastno start-up podjetje, se pridruži start-up podjetju. V Sloveniji trenutno prosperira turizem, izvozna podjetja in nekatera start-up podjetja (Celtra, Zemanta,…).

Izvozna podjetja, podjetja s tujim lastništvom ter start-up podjetja imajo veliko bolj napredno mentaliteto, prav tako se tam lahko veliko več naučiš ter si zgradiš odskočno desko za karierni razvoj. IT start-up podjetja so ravno pred kratkim imela dan odprtih vrat, kar je omogočalo mladim, da si ogledajo, kako poteka delo v takšnem podjetju. Spremljaj takšne akcije in jih maksimalno izkoristi. Podobne priložnosti so tudi zaposlitveni sejmi.

14Finančno so start-upi bolj tvegana izbira. Z vidika učenja pa daleč najboljša. Eno leto v start-up podjetju je približno enako kot deset let v velikem podjetju ali verjetno pol stoletja v državni upravi. Z vsem spoštovanjem do vseh tipov organizacij.

Piši kakšnemu start-up podjetju, bodi pripravljen tudi na kakšno manjšo finančno kompenzacijo na začetku, zgolj zato, da se čim več naučiš, izkažeš, razširiš svojo mrežo poznanstev ter počasi napreduješ.

Razišči možnosti zaslužka – V primeru, da ti niti ni pomembno kaj bi počel, vendar nujno rabiš čim prej zaslužiti nekaj denarja, lahko poskusiš z drugačnim pristopom. Z manjšo raziskavo lahko kaj hitro najdeš mnogo načinov, kako do dodatnega zaslužka. Ogromno je spletnih strani, ki ponujajo nasvete v smislu 100 načinov, kako lahko kot študent služiš denar.

16Če te zanima predvsem denar, lahko najdeš na spletu mnogo usmeritev, kako zaslužiti denar. Izogibaj pa se gurujev, ki služijo predvsem na način, da svetujejo drugim, kako zaslužiti. Tale zgoraj je verjetno en tak primer.

Prebrskaj, izpiši si, kaj vse bi lahko počel, potem pa pojdi v akcijo. Denarja v svetovnem obtoku je ogromno, skoraj neomejeno, z nekaj iznajdljivosti in pravimi kompetencami, lahko poskrbiš, da začne pritekati tudi v tvoje žepe.

Agresiven in kreativen nastop na trgu dela z ustreznimi promocijskimi materiali – Seveda mi ni potrebno omenjati, da služba ne bo prišla do tebe, vendar boš ti moral najti službo. To pomeni relativno agresiven (še vedno z občutkom) in kreativen nastop. Kapitalizem je bolj ali manj kopija naravnega sistema in žal ima posledično tudi svoje slabosti.

Kapitalizem, kolikor ga pač imamo, podpira tiste, ki imajo kompetence, zagotavljajo dodano vrednost, so prilagodljivi in se znajo promovirati, oziroma so z drugimi besedami ”sexy” ter je neusmiljen do lenuhov, ki se postavljajo v vlogo žrtve. Na srečo imamo zato socialne korekcije. No, pri nas smo še daleč od pravega kapitalizma, ampak to sedaj niti ni pomembno. Bistvo je, če želiš do svoje službe, se boš moral boriti kot lev, saj bomo namreč v prihodnosti imeli vedno več kapitalizma. Državni del gospodarstva bo več kot očitno slej kot prej propadel.

Tako si moraš sebe predstavljati kot živ transparent. Prodajni material. Pa naj se sliši vse skupaj še tako neosebno. Vse se seveda začne pri življenjepisu, ki ga moraš oblikovati strokovno in čim bolj inovativno. Smotrno je, da imaš več tipov življenjepisov, glede na to, kakšni organizaciji ga pošiljaš. Bolj, kot organizacija ceni kreativo, bolj naj bo življenjepis kreativen. Bolj, kot gre za administrativno organizacijo, v smislu velikega podjetja ali državne uprave, bolj naj bo tej mentaliteti prilagojen življenjepis. Nič ni narobe, če imaš 20 tipov različnih življenjepisov. Vložen trud je pomembna konkurenčna prednost.

24Kjerkoli si, karkoli počneš, če želiš ali pa ne, se prodajaš. O sebi moraš razmišljati, kot o živem transparentu, pa naj se sliši še tako kruto in brezosebno. Seveda pa mora biti za marketingom tudi ustrezna vsebina. Nihče ne mara zgolj lepe škatle, vsi hočemo darilo.

Na spletu lahko najdeš na tisoče virov, kako napisati ustrezen življenjepis, tudi na kreativen način. Torej bodi kreativen in inovativen, posnemi video, odpri spletno stran z osebno predstavitvijo, postavi blog, kot že predlagano, inovativno oblikuj življenjepis glede na izdelke podjetja, ipd. Seveda, kjer in kadar je to smiselno.

Na primer, če iščeš službo v spletni marketinški agenciji, lahko pripraviš svoj življenjepis v obliki Google SERP-ov. To je kreativen nastop.

To, da zgolj pošiljaš naokoli ”fotokopirane” življenjepise, pa četudi gre za elektronski copy-paste, ni dovolj. Prilagodi dokumente, pokliči, vprašaj, izpostavi se, tvegaj. Najdi poznane ljudi, naj te direktno priporočajo; to še najbolje deluje. Vedno, ko sem izbiral kandidate za ožji krog oziroma razgovore in me je poklical kdo, ki ga poznam ter rekel, bodi pozoren prosim na tega in tega, je res dober, sem bil pozoren. Tako si povečate možnosti, to je pravi pristop.

Bodi nekako drugačen. Zgolj tako se ves bodo ljudje zapomnili. Iskanje službe je pač svoja služba in temu se moraš posvetiti, se s tem ukvarjati, razmišljati, izstopati, biti prvi.  Takšne akcije pomenijo korak od vloge žrtve do proaktivnega pristopa, ki zagotavlja rezultate.

Prav tako se ustrezno pripravi na razgovor. Najdeš lahko na tisoče knjig, na spletu je na tisoče vsebin, kako se pripraviti na razgovor. In poskrbi, da boš ravno ti pripravljen najboljše od vseh. Naredi raziskavo o podjetju, direktorju, sogovornikih na intervjuju, preberi vse kar je možno o organizaciji. Nato pa naredi tak vtis, da bodo vsi kar padli dol. To je prava pot do službe.

20No, seveda ne boš prišel daleč, če se ti prodaja upira ali razmišljaš o sebi, kot o živem sendviču. Razmišljaj raje o tem, da si podjetnik oziroma poslovnež, ne glede na to, kaj počneš. Razmišljaj o sebi kot o Jaz d.o.o. Saj veš, podjetniki so novodobni zvezdniki, baje.

Ena napaka, ki jo še velja omeniti na tej točki. Poleg najpogostejših napak v življenjepisih. Ne pošiljaj kar na slepo s tipskim sporočilom življenjepisa vsem povprek. To ne zanima nobenega in ciljna skupina je preširoka. Takšnih sporočil je mnogo. Kot omenjeno, raje izstopaj, personaliziraj, dodaj ideje za razvoj podjetja, razišči vse o organizaciji, dodaj vrednost. Za vsakega, ki mu pišeš moraš točno vedeti, komu si pisal, zakaj si pisal in zakaj boš pritegnil pozornost. Če pišeš zgolj zato, ker si našel info mail, ne boš prišel daleč.

Imej svoj prodajni lijak – Seveda ni dovolj, da se prijavljaš zgolj na oglase. Potrebuješ tudi svoj ”prodajni lijak”. Naredi seznam podjetij, kjer bi želel delati. Pomagaš si lahko z bazami največjih slovenskih podjetij, najbolj dobičkonosnih, najhitreje rastočih ipd. Te baze boš našel v Financah, Kapitalu, Dnevniku ali pa GVinu, do katerega lahko dostopaš v kateri izmed knjižnic. Naredi seznam vsaj 20 podjetij, kjer bi delal, potem pa naredi raziskavo – kakšna je strategija teh podjetij, ali iščejo nove kadre, koga poznaš, ki že dela tam ipd.

18Pri iskanju službe nikoli ne pozabi na direktni pristop – stopi npr. do direktorja podjetja, kjer želiš delati na kakšni izmed konferenc. Tak pristop ima poleg osebnih priporočil najboljši učinek.

V naslednjem koraku sledi klasična direktna prodaja. Piši direktorju, predsedniku uprave ali vodji kadrovske službe. Dodaj vsaj 50 idej, kako lahko prispevaš in pomagaš podjetju. Obstajajo še boljše opcije, kot je pisanje e-poštnega sporočila. Naj te kdo predstavi vodstvu, sezi v roko vodilnim na kakšni konferenci ali se kako drugače poskušaj približati podjetju. Dejstvo je, da podjetja vedno iščejo dober kader, saj ga primanjkuje. Ljudje so radi leni in povprečni, žrtve in lisjaki. Takih prava podjetja nočejo. Ne bodi eden izmed njih. Bodi proaktiven, prodoren, inovativen in to jasno pokaži.

Ne predstavljam si predsednika uprave katerega koli podjetja (mogoče kakšnega v državi lasti), do katerega bi pristopil na sledeč način in bi ti odgovoril NE.

Spoštovani gospod predsednik uprave, moje ime je Janez Novak. V zadnjih nekaj mesecih sem prebral vse, kar obstaja o vašem podjetju in bi z največjim navdušenjem delal pri vas ter vam pomagal pri realizaciji vizije, ki je….

Intenzivno vlagam v razvoj svojih kompetenc na področju prodaje na tujih trgih in tako sem vam pripravil 50 idej, ki vam mogoče lahko pomagajo povečati prodajo na trgih CEE Evrope.

Še bolj kot to, pa jo boste zagotovo povečali, če mi date priložnost, da se pri vas oglasim na razgovoru. Tukaj je moj življenjepis z vsemi pomembnimi referencami in podatki, ki jih potrebujete. Z veseljem bi živel za to, da vam pomagam do novih strank na Poljskem trgu.

Če želite, pa vam lahko poskušam v angleščini prodati kakšen produkt vašega podjetja, v dokaz, kako sem navdušen nad vašimi izdelki, vašim podjetjem ter vašim vodenjem.

Vključi se v ustrezno okolje – Če ne boš obkrožen z ljudmi, ki te podpirajo in spodbujajo, so tvoje možnosti za karierni uspeh bistveno manjše. Kot prvo seveda, ne poslušaj svojih staršev, če te ne vedo, v katero smer se vrti svet in so še vedno v ”industrijski mentaliteti”.

Drugo pozabi na partnerje, prijatelje ter vse ostale, ki so negativni in te vlečejo navzdol. Vsak dan se moraš boriti, vsak dan moraš dati vse od sebe in v borbi ni prostora za ”kugle na nogah”, ki jih vlečeš za seboj. Gre za tvoje življenje, gre za tvoj uspeh. To ne pomeni biti krut, ampak edino prav. V primeru, da te nekdo vleče navzdol nima kaj početi v tvojem življenju. Čim prej se reši vseh pijavk.

19Sam izbiraš, kdo te bo obkrožal. Izberi ljudi, ki te podpirajo. Ne bodi produkt okolja, vendar naj bo okolje produkt tebe. Uspešno okolje, uspešen ti.

Če poveš recimo fantu ali punci idejo, kaj boš naredil za svoj karierni razvoj in začne stokati ter vidi na tisoče ovir, ga čim hitreje odženi iz svojega življenja. Če te spodbuja in doda še kakšno idejo, se ga okleni kot klop. Najmočnejši klop.

Vključiti se v pravo okolje je drugače sila enostavno in sicer samo napišeš eno e-sporočilo naslednjim organizacijam:

  • Start:up Geek House – če bi imel lastno podjetje ali bi postali freelancer (npr. bi oblikoval svoje izdelke, programiral, ali kako drugače ustvarjal)
  • Zavod Ypsilon – v vseh ostalih primerih, saj gre za najboljšo organizacijo za mlade, ki jim omogoča realizacijo njihovega potenciala.

Seveda obstaja verjetno še kakšna podobna organizacija, vendar sta te dve zagotovo daleč najboljši. Pa ne zato, ker sem sam sodeloval pri kreaciji, vendar ker je to pač golo dejstvo. ;)

Na tej točki še nekaj. Pred kratkim sem nekomu omenil, da naj se priključi Ypsilonu, kot prvi korak in odgovor je bil, ali nisi v to organizacijo lahko zgolj povabljen. Ni temu tako, pa tudi, če bi bilo, nima veze. Piši ljuba duša, sporoči, da si odločen narediti nekaj iz sebe in da boš z veseljem član Ypsilona in kaj prispeval ter se izkazal. Garantirano te bodo z veseljem sprejeli in če se boš res izkazal, ti bodo še pomagali do službe. Pogum, proaktivnost, inovativnost.

Neprestano si odpiraj možnosti – Najslabše, kar lahko narediš je, ne glede na vse zavrnitve, da začneš doma sedeti križem rok in čakaš, da bo do tebe prišla služba. Ali pa pošiljaš naokoli kopirane življenjepise ter se pritožuješ, kako ti noben ne odgovori. Neprestano imaš opcije, da si povečaš možnosti za pridobitev službe. Delaj na njih. Naj jih navedem samo nekaj:

  • Udeležba na dogodkih: Lahko se udeležiš različnih dogodkov, predvsem, v panogi, kjer bi rad delal ter se začneš mrežiti. Več ljudi, kot te bo poznalo, večja je verjetnost, da boš prišel do službe.
  • Socialna omrežja: Odpri svoj LinkedIn profil in ga naredi res izjemnega. Naj odseva tvojo profesionalnost, veščine, glej da te ljudje priporočajo ter začni iskati službo tudi na socialnih omrežjih.
  • Lastni projekt: Spomni se lastnega projekta, predlagaj realizacijo občini, mladinski organizaciji, prijateljem, sošolcem ali komur koli drugemu. Z uspešno izpeljanim lastnim projektom si najlažje odpreš karierna vrata.
  • Razpisi: Zavod za zaposlovanje ima kar nekaj opcij subvencioniranja prve zaposlitve, samozaposlitve ipd. Obstajajo projekti spodbujanja zaposlitve med brezposlenimi ipd. Razišči in izkoristi.
  • Prostovoljno delo: Če nimaš dovolj izkušenj, pa ti materialno stanje omogoča, začni s prostovoljnim delom. S tem boš pomagal drugim, si nabral karma točke in pridobil izkušnje.
  • Lastna mreža: Pokličite vse, ki jih imaš v telefonskem imeniku in jim povej, da iščeš delo ter če poznajo koga, ki išče dodatno pomoč. Seveda začni pri ljudeh, ki vedo, da si dober kader in te bodo z veseljem priporočali.

17Ni potrebno, da ti nekdo omogoči pridobivanje izkušenj s prvo zaposlitvijo. Štartaj svoj projekt, začnite s prostovoljnim delom ipd. Možnosti je mnogo, če si le malo proaktiven in iznadljiv.

Vztrajaj – Nihče ne pravi, da bo lahko. Vsekakor je pa vredno. Eno samo življenje imaš. Eno samo mladost. Eno samo priložnost. Ne želiš preživeti svoje mladosti v bedi, depresiji in odvisnosti od staršev, na drugi strani pa s lažnim FB profilom YOLO urbanega življenja. Raje zamenjaj.

Bori se, iz dneva v dan, kot lev, na drugi strani pa se zavedaj, da je FB lahko velika izguba časa in lažna oblika realnosti ter nepotrebnega pritiska.

Nima veze, kaj si o tebi in tvojem življenju mislijo drugi, pomembno je življenje, ki ga boš dejansko živel. In prav vsak dan sprejemaš odločitve ali bo to življenje, kot si ga želiš, ali si boš izborili svoj prostor pod soncem, ali se boš prepustili tokovom, ki vodijo v povprečje, vlogo žrtve in posledično nič kaj svetlo prihodnost.

25Obstaja velika razlika med tem, ali bi rad imel službo ali si zavezan k temu, da boš službo tudi dobil. 

Nikoli ne smeš pozabiti, da lahka pot s časom postane težka, težka pot, s časom postane lahka. Že danes sprejmi (in potem vsak dan) nekaj težkih odločitev, naredi nekaj neprijetnih dejanj (vse ideje namreč zahtevajo veliko poguma), vse to za svojo svetlo prihodnost. Sreča je na strani pogumnih.

Če si prebral to objavo, nimaš več kaj razmišljati o tem, kako kriviti državo, gospodarsko situacijo ali kogar koli drugega. Si v situaciji, ko lahko resnično izpiliš svoj karakter, ko lahko resnično nekaj narediš iz sebe. Zato se začni boriti. Jaz ti želim vso srečo iz dna srca. Ampak ne potrebuješ sreče, potrebuješ veliko poguma in vztrajnosti.

NAJTEŽJI KORAK

Ker se mi to zdi prav, sem poleg podjetniškim skupinam, karierno svetoval tudi mnogim mladim. Veliko teh si danes gradi uspešne in bleščeče kariere. Vendar kljub vsemu, lahko danes po desetih letih, žal rečem enako, kot za podjetniške ekipe: Med množico 100 ljudi je manj kot 10 takšnih, ki upoštevajo nasvete in jih tudi implementirajo v življenje. Te so ”do-erji”, ostali so ”talk-erji”.

Talk-erji: Te običajno preberejo članek, se s čim strinjajo, s čim pač ne, si rečejo zanimivo, pozabijo na vse skupaj in se vrnejo k svojim starim vzorcem pošiljanja kopiranih življenjepisov. Mislijo, da ker so prebrali članek, so s tem nekaj naredili, v resnici pa gre za lažen občutek napredka. Znanje, ki ni uporabljeno, je brez vrednosti. Pri vsaki ideji raje vidijo na desetine ovir in razlogov, zakaj to ni mogoče. Edini pravi razlog, ki jih drži nazaj pa je v resnici strah. Potem čez mesece, leto ali celo več, še vedno jamrajo, kako težko je dobiti službo.

21Svet je poln “talk-erjev”, ki zgolj obljubljajo, veliko govorijo, svetujejo, se pritožujejo, sami pa bolj malo naredijo. Ne bodi eden izmed njih.

Do-erji: Teh je manj kot 10% in njihov pristop je povsem drugačen. Z nekaterimi idejami se ne strinjajo, za druge pa rečejo, zakaj se tega nisem prej spomnil. Naredijo nov načrt, pripravijo nove materiale, začnejo z novim pristopom in prilagodijo svoje vzorce na podlagi pridobljenega znanja. Novi vzorci jih pripeljejo do novih lastnih idej in tako spreminjajo svoje vedenje (dejanja, ki jih počnejo), dokler ne pridejo do želenega rezultata. Pomembna lastnost uspešnih ljudi v življenju je, da pridobljeno znanje takoj integrirajo na lastno situacijo.

22Bodi do-er, bodi zmagovalec. Napisal sem ti kako, na tebi pa je, da to dosežeš. Ne imej v življenju sanj, imej cilje.

Bodi do-er, ne talk-er. Od vseh idej čim prej naredi korak h konkretizaciji. Naredi nekaj, kar prej nikoli nisi naredil. Zberi pogum. Če boš ponavljal eno in isto ter pričakoval drugačen rezultat si po uradni definiciji nor.  Vzemi ideje, ki ti najbolj ustrezajo in oblikuj zavidanja vredno strategijo, pojdi v akcijo in zmagaj. Jaz močno verjamem vate. Dokaži, da imam prav.

IDEJE?

V primeru, da imaš dodatne ideje, kako lahko mladi pridejo do prve službe, ali bi povedal svojo zgodbo o uspehu, mi prosim piši in z veseljem bom objavil na blogu pod to objavo.

SHARING IS CARING: Ne pozabite deliti te objave z vsemi mladimi, ki iščejo službo in jim lahko pomagajo ideje na poti do cilja. Obljubim, da bom naložil karma točke na tvoj račun.

The post Z diplomo, brez službe in brez opcij? Obstajajo možnosti! appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
https://www.blazkos.com/z-diplomo-brez-sluzbe-in-brez-opcij-obstajo-moznosti/feed/ 2
Temelji sodobne družbe – od izkoriščanja k ustvarjanju https://www.blazkos.com/temelji-sodobne-druzbe-od-izkoriscanja-k-ustvarjanju/ Tue, 01 Oct 2013 13:21:52 +0000 http://www.blazkos.com/?p=2406 Najpomembnejša paradigma novega sveta je prehod od izkoriščanja k ustvarjanju vrednosti. To je že pogosto slišano, vendar premalo razdelano. Zakaj? Izkoriščanje je namreč temeljito zakoreninjeno v naši podzavesti. Večina poznane zgodovine človeštva je nasilna in prežeta z borbo za golo preživetje. To so dejstva, ki se jih vsi zavedamo, vendar o njih neradi govorimo, saj […]

The post Temelji sodobne družbe – od izkoriščanja k ustvarjanju appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Najpomembnejša paradigma novega sveta je prehod od izkoriščanja k ustvarjanju vrednosti. To je že pogosto slišano, vendar premalo razdelano. Zakaj? Izkoriščanje je namreč temeljito zakoreninjeno v naši podzavesti. Večina poznane zgodovine človeštva je nasilna in prežeta z borbo za golo preživetje. To so dejstva, ki se jih vsi zavedamo, vendar o njih neradi govorimo, saj vso naše svetovljanstvo slečejo do krute gole živali.

Preteklih nekaj tisoč ali celo deset tisoč let brez izkoriščanja ni bilo preživetja. Edina pot do virov in obilja je bila izkoriščanje in nasilno osvajanje, zavzemanje teritorija ter jemanje. Zato je imela ključno vlogo moška dominantna energija z željo po nadvladi nad drugimi. V takšnem okolju ljudje sledijo tistemu, za katerega verjamejo, da lahko na silo zagotovi čim več virov za skupnost, prav tako pa skupnost zaščiti pred zunanjimi sovražniki.

Izkoriščanje je (bilo) vtisnjeno v vse pore našega življenja. Na makro nivoju lahko govorimo o vojnah za vire (naravne, materialne, človeške,…), na mikro nivoju o sužnjelastništvu, ne zgolj v obliki podjarmenih sovražnikov, vendar tudi v obliki žena in otrok. Če pomislimo, je bilo suženjstvo odpravljeno šele 200 let nazaj. Če pomislimo še malo v tej smeri, smo Evropejci iztrebili in podjarmili kar nekaj kontinentov polnih virov (in ljudi).

Podajmo se še na mikro nivo. Velik odstotek upada rodnosti v razvitih državah temelji na dejstvu, da otroci niso več tako »donosna naložba«. Včasih je bil otrok majhna investicija za starše z velikim donosom. Takoj, ko je bilo mogoče, je otrok začel delati za družino, starši pa so imeli lahko ekonomske koristi še dolgo v njegovo odraslo življenje. To je bil splošen pogled na otroke in ne izjema, ki je veljala zgolj za nečloveške družine.

Danes je otrok velika investicija, z vidika šolanja, stroškov ter na drugi strani prostega časa, ki ga ima na voljo za opravljanje družinske obveznosti. Ekonomsko korist pa ima predvsem država, preko pobiranja davkov ter tudi banke preko obresti za kreditiranje dobrin. Enostavno ni ekonomske računice. Se pravi tudi pri odločitvah, kot so »otroci«, je človek zelo koristoljubno usmerjen.

Pri vsem tem se pojavi vprašanje, ali bi lahko preteklih nekaj tisoč let izgledalo drugače, bolj miroljubno in povezovalno. Verjetno lahko, vendar težko. Pomanjkanje tehnologije, trgov, skupnega jezika, transparentnosti, zakonov krotečih človeške narave in podobno je botrovalo k temu, da se je pot do virov izražala na najbolj brutalen način. Tudi večina inovacij ter ustvarjanja je bilo pretežno usmerjeno v vojaške namene ter nižanje cene resursov za potrebe nadvlade nad drugimi ljudmi.

Tudi, ko je človek prvič prišel do točke, da bi s takim ravnanjem lahko prenehal, ni prišel daleč. Še nedolgo nazaj se je izjalovila dobronamerna socialna inovacija (socializem), kjer ni bilo več zasebne lastnine, vendar je bilo vse »naše« in vse načrtovano za skupno dobro. Kaj hitro je zopet prišla na dan človeška narava in dobili smo diktature, upočasnjen napredek, nezdravo politiko ipd.

Rešitev se skriva torej nekje drugje. Ljudje se namreč ne spreminjamo. Človeštvo se ne spreminja. Naša narava se ne spreminja. Svet v svojem bistvu ostaja takšen, kot je. Vedno bo potekala borba za resurse. Vedno bomo imeli družbeno hierarhijo. Vedno bo obstajalo tekmovanje. To nima veze s kapitalizmom, socializmom, denarjem ali tehnologijo, to je zapisano v človeški naravi. Rešitev se torej skriva nekje drugje. Energije se ne da uničiti, ali zatirati (razen ekstremni primeri), lahko se jo zgolj transformira.

Rešitev se torej skriva v tem, da človeško naravo tekmovanja in nadvlade transformiramo na bolj prefinjen nivo. Na nivo, kjer ni potrebnega rezanja vratu in uživanja resursov pridobljenih na plečih drugih ljudi. Še vedno bo obstajalo tekmovanje, še vedno bodo situacije, kjer bomo priča kruti človeški naravni, vseeno pa bodo časi še naprej postajali v povprečju lepši in lepši za vsakega zemljana.

Prvi temelj takšne transformacije je sistemski in se že dogaja. Zato lahko rečemo, da živimo v najlepših časih v zgodovini človeštva. Te sistemske rešitve omogoča predvsem rapidni razvoj (informacijske) tehnologije. Tehnologija je tista, ki nas rešuje, da se nam ni potrebno več pobijati (čeprav ironično, v smislu vojskovanja ja tista, ki tudi pobije največ ljudi).

Z novo tehnologijo produkcijski strošek hrane in materialnih dobrin pada in s tem je na svetu vedno manj revščine. V zadnjih tridesetih letih je število ljudi, ki živijo v čisti revščini padlo iz 50% na 20%, pri tem, da se je število prebivalstva povečalo za 60%. Izjema pri tem napredku je podsaharska Afrika. Gre torej za izjemen napredek z vidika človeštva.

Tehnologija prinaša tudi transparentnost in javno izpostavljenost. Stanfordski poizkus je zelo dobro pokazal, da se v človeku prebudi lucifer, če ga postavimo v situacijo, kjer lahko nekoga nadvlada, obenem pa ima občutek, da ne bo posledic, ali zaradi anonimnosti ali odsotnosti sankcij. Bolj, kot so naša dejanja transparentna in vidna javnosti, manj gnile narave si lahko privošči človek. Manj nasilja, manj zlorab, manj izkoriščanja, manj živalskega delovanja.

Na drugi strani so ključne socialne inovacije, ki izkoriščajo vzvod tehnologije, poleg bazičnih socialnih inovacij, kot so zakoni ter temeljne pravice posameznika zapisane v ustavi (prvi smiselni koraki k bolj humani organizaciji človeštva). V človeški naravi namreč je, da se povezujemo v skupine in poskušamo nadvladati druge skupine. V zgodovini, ko si prvič videl človeka druge rase, z drugačno kulturo, s sulico v roki, se je takoj zbudila zaščitniško-napadalna tendenca, da si se še bolj povezal s svojo skupino in organiziral napad oziroma obrambo. Reakcija je bila podobna, kot če bi nas danes obiskali nezemljani z naprednim orožjem. Preden bi pomislili, da smo lahko prijatelji, bi organizirali obrambo.

Vendar danes lahko s pomočjo akumuliranega in enostavno dostopnega znanja kaj hitro razumemo druge kulture in njihovo delovanje, njihove prednosti ter slabosti, njihovo drugačnost. S pomočjo tehnologije si lahko enostavno zagotovimo prevode oziroma angleščina vedno bolj postaja univerzalni jezik. Danes lahko namesto občutka ogroženosti enostavno prebudimo radovednost po spoznavanju drugačnosti, mešanju z drugačnostjo ter s tem ustvarjanju novega. Svet lahko vedno bolj vidimo kot eno in ne posamezne skupine, ki morajo fizično nadvladati ena nad drugo. Vsak naj izbere iz vsake kulture tisto, kar mu najbolj ustreza, pa naj bo to hrana, vera, izgled ali kaj drugega.

Seveda ima tehnologija tudi svojo slabo stran. Vendar tehnologija sama po sebi ni nič kriva. Kriva je človeška narava, ki izkrivi tehnologijo, enako kot socializem, kapitalizem, ogenj ali nož. S slednjima si lahko skuhamo večerjo ali koga pokončamo. Človeško-živalska narava, ki je prevladovala tisoče let in smo jo šele sedaj začeli počasi (zadnje dva tisoč let) usmerjati v bolj prefinjeno smer, je tista, ki definira predznak tehnologije. Sistemsko lahko poskrbimo, da je ta predznak predvsem pozitiven.

Iz ravni sistemskih rešitev, ki omejujejo izkoriščanje, poglejmo še mikro nivo. Globalizacija, hitri razvoj novih trgov, distribucijske platforme, razvoj logističnih sistemov ipd., vse to omogoča posamezniku, da lahko preide od izkoriščanja k ustvarjanju. Ni več potrebno imeti žene in otrok kot sredstev v bilanci stanja, ni več potrebno pobijati sozemljanov, ni več edina pot do virov in mesenega užitka na podlagi trdega dela drugih, kot je bilo to npr. v fevdalizmu, sužnjelastništvu, diktaturi in še kje.

Težko je govoriti o tem, ali je pot ustvarjanja vrednosti lažja ali težja. Vsekakor pa je bolj humana, kljub temu da je še vedno prežeta s tekmovanjem. Prav tako pa zagotavlja človeku bistveno bolj kakovostno življenje. Namreč ni več potrebno gledati na otroke kot na sredstva, vendar kot na ljudi s katerimi imamo lahko najgloblje odnose ter jih pripravimo na življenje. Enako velja za življenjskega sopotnika.

Prav tako ni potrebe, da uživamo materialne radosti življenja na podlagi žuljev in tlačenja drugih. Sami lahko ustvarjamo vrednost ter uživamo v samoaktualizaciji in sadovih našega lastnega ustvarjanja. Miselnost mora začeti segati preko okvira, kje lahko kaj vzamem, in priti do vprašanja, kaj lahko ustvarim za družbo in posledično tudi zase; za katere moje aktivnosti in dejavnosti je pripravljena družba plačati z denarjem, pozornostjo ali svojim glasom. Monopolni položaj tako ni zagotovljen z nadvlado, silo ali zakoni, temveč z razvojem samega sebe in ustvarjanjem vrednosti.

Danes dokazano v družbi znanja prosperirajo posamezniki in države, ki temeljijo na tovrstnem delovanju – ustvarjajo vrednost. Izjema so države, ki imajo naravne vire ali druge prednosti (npr. nafta v arabskem svetu). Na vrhu so predvsem tiste države, ki imajo mentaliteto transparentnosti, majhne stopnje korupcije, globalne vpetosti, povezovanja (mešanje drugačnosti prinaša novo), ustvarjanja vrednosti, spoštovanja obeh spolov ipd. Namreč teritoriji in naravni viri so že razdeljeni.

Zato tudi prehajamo v obdobje, ko je vedno bolj od dominantnosti cenjen prestiž posameznika. Pri prestižu gre za posameznika, ki je zmožen tako tekmovati, kot tudi obenem pokazati sočutje, sodelovanje, skrb za skupnost, empatičnost in prijaznost. Brez nasilne dominance.

Namreč smer v katero gremo ne nagrajuje več nasilnega jemanja drugim, fizične dominance in nadvlade (razen, če ni to nujno potrebno), temveč zdravo tekmovanje ter upravljanje skupnosti, kjer so smiselno porazdeljeni viri – če je le možno čim bolj sorazmerno z ustvarjeno dodano vrednostjo in korekcijo z učinkovitim javnim (skupnim) sistemom. In to je zagotovo prava smer.

Obstaja pa nekaj temeljnih pogojev za takšno delovanje in takšno ureditev družbe. To so znanje, dostop do virov in socialne varovalke. Težko ustvarjaš, če nimaš določenega domenskega znanja, na vrhu pa še določene stopnje podjetniškega znanja. Zato je predpogoj vsega izjemen izobraževalni sistem. Prav tako je za ustvarjanje ključen dostop do finančnih virov. Žal je res, da denar dela denar, revščina rojeva revščino. Težko ustvarjaš z dolgoročnim ciljem in pogledom, če si v skrbeh, kako boš jutri plačal račune. Še več, zelo težko začneš ustvarjati, če nimaš osnovnega kapitala. Poleg dostopa do finančnih virov, ki omogočajo začetek ustvarjanja, so zato pomembne tudi socialne varovalke – spodbude in varnostne mreže. Težko ustvarjaš, če nimaš pravega spodbudnega okolja in če si v strahu za svoje preživetje.

Tako pridemo do spirale navzgor in spirale navzdol, ki jo je lahko deležen ali posameznik, ali država. Velika mera znanja, dostop do virov, samozavest, toleranca ter eliminacija strahu s socialnimi varovalkami ter spodbudami je tista kombinacija, ki prinaša uspeh v ustvarjalni družbi znanja. Ni pa veliko držav, ki zagotavljajo takšna okolja; v večini so to zgolj najbolj razvite države, v spirali navzgor.

Za vse ostale, v manj prijaznih okoljih do ustvarjanja je rešitev zopet v tehnologiji. Znanje je dostopno na internetu in ni več ekskluziva za peščico ljudi. Tudi pretok kapitala je vedno večji, v obliki tveganega kapitala, množičnega financiranja, subvencij, štipendij ipd. Skratka vedno večji odstotek ljudi ima možnosti, da ustvarja dodano vrednost za družbo na podlagi svojih talentov, zanimanj in interesov.

Ne gre si pa zatiskati oči. Ustvarjanje vrednosti je še vedno kruto tekmovanje. Zgolj bolj prefinjeno. Prav tako obstaja še vedno veliko izkoriščanja, četudi ni to dominantno na prvo žogo. Manj, kot je razvita država oziroma manj kot je resursov ter pogojev za ustvarjanje, več je tovrstnega izkoriščanja. Tranzicijsko obdobje od izkoriščanja k ustvarjanju pa pogosto prinaša tudi krize in trenja. Posamezniki, ki so dobri v izkoriščanju in slabi v ustvarjanju vrednosti, ne bodo kar tako dali moči iz svojih rok.

Izkoriščanje je lahko tudi veliko bolj prefinjeno, kot direktna dominanca – tako na makro, kot tudi osebni ravni. Fiskalni in monetarni sistem sta takšna dva primera.

To, da ti država pobere na silo polovico plače ter ti na drugi strani zagotavlja jalove storitve je čisto izkoriščanje. Ko boš z veseljem kupil storitve države s polovico svoje plače (zdravstvo, pravna/fizična varnost, izobrazba, socialne varovalke,…), bomo lahko govorili o ustvarjanju prave vrednosti države. Pri tem, da je to čisto možno realizirati, le več »ustvarjalcev« mora v politiko.

Monetarni sistem ima podobne tendence. Spodbuditi čim večje zadolževanje posameznika za stanovanjski problem, materialne dobrine, dobro izobrazbo ter druge materialne temelje življenja, nato pa se čim bolj zažreti v bodoči dohodek posameznika. Na tej točki ni enostavne rešitve, poleg brzdanja apetitov s sistemskimi rešitvami, tako na ravni inflacije določenih dobrin kot obresti.

Cesta pa je seveda obojestranska, enako je, ko se spustimo na mikro nivo. Tisočletja vzorcev izkoriščanja, ki so zagotavljala uspeh, se ne znebimo kar tako. Investiranje denarja s pričakovanimi visokimi donosi brez zagotavljanje vrednosti, želja po hitrih zaslužkih s piramidnimi sistemi, odnašanje sredstev iz podjetja (npr. kulije), na tisoče je primerov, kjer lahko najdemo vedenje ljudi, ki izhaja iz izkoriščanja namesto ustvarjanja.

To lahko še toliko bolj vidimo v naši državi, kjer imamo kombinacijo tisočletja podjarmenega ljudstva, življenja v socializmu ter majhne skupnosti, ki je v primerjavi z velikimi narodi nepomembna in ogrožena. Vse prej omenjeno pride na dan. Strah pred tujim, strah pred drugačnim, izogibanje odgovornosti, ubijanje ustvarjalcev, varanje države ipd. Razmerje med ustvarjanjem in izkoriščanjem je zelo v prid izkoriščanju. Vendar to ni prava smer. Včasih je delovala, jutri ne bo več.

Če ne verjamete, poglejte ekonomske kazalce Slovenije. Izkoriščanje in dominanca je zelo kratkoročni pristop. Tudi na biološkem nivoju je dominanca zelo kratkotrajna, ker pride nov, močnejši posameznik. Prestiž, ki temelji na ustvarjanju vrednosti za družbo, socialnih vezeh in skrbi za skupnostjo ter zdravim tekmovanjem oziroma brezkompromisnim tekmovanjem, zgolj ko je to res nujno potrebno, pa zagotavlja dolgoročni pristop in svetlo prihodnost človeštva. V današnjih časih.

Potegnimo torej nekaj zaključkov, napotkov za modro življenje:

  • Izkoriščanje in dominanca sta zakoreninjena v naših genih in edino možno soočenje z njima je, da to naravo ozavestimo, se je zavedamo ter začnemo brzdati svojo naravo, ko pridejo na dan tovrstne tendence. Ni ga človeka, ki bi se lahko izognil tovrstni naravi, moč pa jo je krotiti.
  • Dominanca je kratkoročna strategija, saj slej kot prej pride nekdo, ki je večji, močnejši, hitrejši in boljši. Izkoriščanje vodi do nasilja, skrhanih odnosov in življenjske nevarnosti, za druge in za nas. Če je bila včasih dominanca nujna za preživetje, je danes uporabna zgolj še v izjemnih situacijah (npr. fizični napad).
  • Merilo, kdaj delamo na dominanci in kdaj na prestižu, je enostavno. Ne moramo imeti pozitivnih in negativnih čustev (odnosa) do nekoga obenem. Ko imamo negativna čustva in agresivne vedenjske vzorce dominiramo, ko imamo pozitivna čustva ter pristop ustvarjamo odnos. Drugo merilo je, da če sami ne ustvarjamo (zagotavljamo vrednosti družbi), mora za nas ustvarjati nekdo drug, se pravi, da izkoriščamo. Sami zelo hitro vemo, kdaj smo prejeli nekaj, ker smo to zaslužili ali z delom ali z ustvarjalnostjo, kdaj pa izkoriščamo druge, sistem, podjetje in tako naprej. Le priznamo si to težko, z lahkoto pa vidimo druge pri takšnem početju. Nekateri pa res enostavno ne vedo in prav je da takšnega vedenja ne odobravamo in jih opozarjamo.
  • Visoka cena za izkoriščanje in dominanco so jalovi človeški odnosi, lahko tudi z družinskimi člani, neprestana potreba po krutem tekmovanju in branjenju svoje pozicije, odsotnost zadovoljstva lastnega ustvarjanja in samoaktualizacije ipd. Dominanca je torej pomembna predvsem pri zadovoljevanju nižjih potreb (življenjski prostor, hrana, reprodukcija,…), prestiž in ustvarjanje pa pri zadovoljevanju višjih potreb (samoaktualizacija, socialna potrditev ipd.). Z odpravljanjem revščine, zagotavljanjem osnovnih dobrin za preživetje večini prebivalstva ipd. tudi ni več potrebe po dominanci kot osrednji strategiji. Ljudje lahko začnemo stremeti k zadovoljevanju višjih potreb in se lahko počutimo vredne z ustvarjanjem vrednosti, prispevanjem družbi, kreativnostjo, edinstvenostjo ipd. namesto na podlagi prisilne dominance.
  • Prestiž je torej tisti, ki menja dominanco v sodobnem svetu in definira socialno kotacijo posameznika. Prestiž, kot omenjeno, poleg ustvarjanja vrednosti in samozavesti temelji na empatiji, posluhu za sočloveka, povezovanju ter upravljanju skupnosti. Osnova za prestiž je razvoj samega sebe, kompetentnosti ter ustrezne ravni zavesti za skupno dobro. Prinaša pozitivne odnose z otroci, v družini, državi, skupnosti, pozitivni odnosi pa so največji prispevek k sreči in zadovoljstvu posameznika.
  • Prehod iz izkoriščanja ter dominance k ustvarjanju ni lahek. Zahteva znanje in razvoj kompetentnosti, dostop do finančnih virov, zadovoljene nižje potrebe ter ustrezno okolje oziroma varnostne mreže. Strah, pomanjkanje in ogroženost so tiste stvari, ki vodijo k dominanci/izkoriščanju, ker niso izpolnjeni pogoji za možnost ustvarjanja.
  • Ljudje, ki so dobri v izkoriščanju, ne bodo kar tako podali štafete ustvarjanju. Ta prehod lahko blokirajo s silo ali na bolj prefinjen način z družbeno ureditvijo. Več ljudi, kot bo spoštovalo ustvarjanje vrednosti, več kot bo sistemskih rešitev na podlagi socialnih in tehnoloških inovacij, lepše in manj nasilno bo življenje za veliko večino zemljanov.
  • Prav je, da se zavedamo prekritega izkoriščanja, žal pa se okovov teh ni lahko znebiti. Pri fiskalni politiki je smiselna davčna optimizaciji, pri monetarni, da se izognemo podganji dirki z ustvarjanjem čim več vrednosti.
  • Tako izkoriščanje, kot ustvarjanje, temeljita na tekmovanju. To je vedno obstajalo in vedno bo obstajalo, saj gre za osnovno arhitekturo človeštva. Je pa slednje tekmovanje nekoliko bolj prefinjeno, prav tako pa odpira več disciplin, v katerih lahko tekmuje človek. Ne glede na vse je tekmovanje za človeštvo nujno, saj je osnova napredka in razvoja.

Pot do svetle prihodnosti posameznika in človeštva je torej jasna. Odpuščanje sebi in drugim za vse, kar smo naredili v zgodovini, ker je bila to očitno nujno potrebna prehodna pot. Zagotovo bo v prihodnosti človeška energija lahko usmerjena na še bolj prefinjen nivo, kot je ustvarjanje vrednosti in bo takrat tako početje deležno zgražanja in neodobravanja. Vseeno pa je prav, da se zavedamo svoje narave ter prenehamo ponavljati fizično nasilno zgodovino, kot omenjeno, s preusmerjanjem naše narave na bolj prefinjene nivoje. Torej, danes potrebujemo,…

Globalni dostop do znanja in kapitala za ustvarjanje vrednosti ter nadaljnje odpravljanje revščine v čim večjem merilu. Razvoj sebe in svojih potencialov. Ustvarjanje vrednosti. Povezovanje in sodelovanje. Toleranco do drugačnega. Skrb za skupnost. Zdravo tekmovanje. Brzdanje izkoriščanja in dominance ter gradnja na ustvarjanju in socialnem prestižu posameznika. Uporaba dominance izključno v redkih situacijah, kjer gre za življenje in smrt.

Nadaljnji razvoj tehnologije in uporaba le te v pozitivni smeri, tako na ravni brzdanja človeške narave, kot tudi nižanja produkcijske cene virov (hrana, zelena energija,…), kot predpogoja za nadaljnje odpravljanje revščine. Učinkovit in pravičen socialni sistem, ki zagotavlja ustrezne varovalke, ki nevtralizirajo boj za preživetje situacije; vse do točke, kjer zaradi teh varovalk pride do izkoriščanja sistema in družbe, kar pa je potrebno minimizirati, saj smo zopet na teritoriju izkoriščanja. Družbo bomo lahko organizirali na ta način šele takrat, ko bo dovolj kritična masa ljudi začela živeti sama po tovrstnih načelih.

Zato je naslednja poteza v rokah nas vseh. Vsakič, ko nas zagrabi, da bi izkoristili državo, podjetje, odnos s komer koli, situacijo ipd. se moramo ustaviti in narediti ravno nasprotno. Ustvariti več vrednosti za naše odnose, več vrednosti za podjetje, kjer delamo, več vrednosti za državo, več vrednosti za svet. Pot do tega je z razvojem lastnih kompetenc in skrbno uporabo energije. To bo v prihodnosti edini način, da bomo imeli več sami in celotni svet.

The post Temelji sodobne družbe – od izkoriščanja k ustvarjanju appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Bolečina življenja https://www.blazkos.com/bolecina-zivljenja/ Sun, 30 Sep 2012 17:53:16 +0000 http://www.blazkos.com/?p=2233 V življenju vsi dobro poznamo fizično bolečino. Primarni namen te je, da ne ogrozimo našega fizičnega telesa in se ohranimo cele za vsako ceno. Če nekaj boli, je potrebno takoj v akcijo krpanja in zdravljenja. Prav tako vsi dobro v življenju poznamo psihično bolečino – lahko v obliki trpljenja, negativnih misli, depresije, jeze ali prevlade […]

The post Bolečina življenja appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
V življenju vsi dobro poznamo fizično bolečino. Primarni namen te je, da ne ogrozimo našega fizičnega telesa in se ohranimo cele za vsako ceno. Če nekaj boli, je potrebno takoj v akcijo krpanja in zdravljenja. Prav tako vsi dobro v življenju poznamo psihično bolečino – lahko v obliki trpljenja, negativnih misli, depresije, jeze ali prevlade katerih koli drugih negativnih čustev. Čeprav nas fizična bolečina življenjsko bolj ogroža, je vsaj v večini primerov takoj jasno, kakšen je najbolj optimalen postopek zdravljenja. Psihološka bolečina pa nam je veliko večja neznanka.

Siddhartha Gautama, bolj poznan kot Buda, je že pred tisočletji hitro ugotovil, da je na svetu veliko trpljenja in bolečine. Noben ne živi kot kralj na zemlji, vsak nosi svoj križ; nekateri težjega, drugi lažjega. S temeljito in poglobljeno analizo je tudi prišel do praktičnih napotkov, kako iz začaranega kroga bolečine življenja. Žal pa je tako, da pot iz začaranega kroga trpljenja ni lahka, prej obratno – le peščici ljudi na svetu se uspe po formuli Bude odrešiti. V sodobnem času, ko je tempo življenja neprimerljivo hitrejši, še toliko manj ljudi najde nepretrgano nit ljubezni in miru skozi odtekanje življenja. Sicer smo danes na fizični ravni res bistveno manj ogroženi, je pa življenje po drugi strani psihološko bistveno bolj zahtevno, s tem pa tudi pot iz kroga trpljenja.

Ne glede na kompleksnost poti iz trpljenja, do katere je prišel Buda, se rdeča nit njegove rešitve vrti okoli pričakovanj v našem življenju. Gre za pomembno dejstvo, ki govori o tem, iz kje dejansko izhaja pretežni del trpljenja, in ta vir so ravno naša pričakovanja. Če se poglobimo v naša pričakovanja, se nam lahko odpre pot do bistveno večje kakovosti življenja oziroma manj bolečine, pa ne glede na to, ali imamo čas ure in ure meditirati ali ne. Buda je namreč hitro ugotovil, da psihološka bolečina velikokrat izhaja iz razkola med našimi pričakovanji in tem, kar se zgodi v realnosti. Nerealizirana pričakovanja vodijo v razočaranja, ta pa povzročajo bolečino.

Poglejmo si primere. Imamo določena pričakovanja, kakšen bo naš partner; pa določena pričakovanja, koliko bomo zaslužili, kakšni bodo naši otroci, kako nas bodo drugi cenili, kakšne uspehe bomo doživeli v karieri, kako hitro bomo fit, obogateli, uživali na počitnicah in potovanju, dobro jedli v restavraciji, ipd. Do vseh in vsega v življenju imamo določena pričakovanja in ko se ta ne realizirajo, se v nas prebudijo negativna čustva. Z negativnimi čustvi pa pride nov val negativne energije (motivacije), ki nas žene v še močnejši boj, beg ali apatičnost. Če se še bolj borimo in se pričakovanja zopet ne uresničijo, sledi še večji val psihološke bolečine. Lahko bi rekli, da takrat tečemo v začaranem krogu negativne spirale.

Res pa je, da imajo negativna čustva dva koristna namena; nobeno od teh pa ni trpljenje. Prvi koristni namen negativnih čustev je, da nas opozorijo, ko stvari ne gredo po pravi poti. Na primer, lahko smo slabe volje, ker ne komuniciramo dovolj s partnerjem in negativna čustva se pojavljajo zato, ker naši možgani dobro predvidevajo, da bo prišlo do razkola veze, če se bo vzorec ponavljal. Torej eden izmed zelo pozitivnih namenov negativnih čustev je, da nam kažejo, kje v našem življenju gredo stvari lahko narobe ter kje so potrebne spremembe.

Drugi koristni namen negativnih čustev je ta, da so čustva ojačevalci delovanja, tako kot vsa druga čustva. Njihov namen torej je, da nas spodbudijo k spremembi in akciji. Negativna čustva nas želijo ne zgolj opozoriti, vendar tudi spodbuditi, da se premaknemo iz kavča. Če ne naredimo te spremembe, se negativna čustva logično zgolj še poglabljajo. Žal pa je tako, da se pogosto ne znamo soočiti s svojimi čustvi, zato od njih bežimo (alkohol, droge…) ali se v njih celo utopimo (smiljenje…).

Gremo naprej. Namen čustev je res, da ojačijo naše delovanje, vseeno pa življenje ni v celoti odvisno od nas. Imamo t.i. območje vpliva, kjer lahko z lastnimi dejanji spremenimo situacijo in območje zunaj našega vpliva, kjer je razplet situacije odvisen od zunanjih sil. Če se vrnemo k primeru pomanjkanja komunikacije v partnerstvu, je v našem območju vpliva, da spodbudimo več komunikacije. Vendar pa ne vemo, kakšen bo odziv partnerja. Mogoče mu bolj ustreza, da partnerstvo razpada po koščkih, kot da poglobimo odnos. Odziv partnerja je torej izven našega območja vpliva. To pa lahko vodi v velika razočaranja, saj si v takšnih primerih rečemo, dodatno sem se potrudil, dobil pa mrzli tuš.

Tako kot za situacije znotraj našega vpliva, imamo tudi za situacije, ki so povsem izven našega območja vpliva, določena pričakovanja. Nerealizirana pričakovanja pa vodijo, kot omenjeno, v trpljenje, nezadovoljstvo in bolečino. Največ bolečine izhaja ravno iz tega, ker imamo do okolja določena pričakovanja, ki pa se ne realizirajo, lahko celo v primerih, ko se resnično trudimo in damo vse od sebe – pa naj bo to vedenje partnerja, otrok ali družine, ali pa kako hitro moramo dosegati napredek v življenju, situacije, ki se nam dogajajo ipd.

V sodobnem svetu, v katerem smo bombardirani z reklamami popolnih nasmejanih ljudi, so nerealna pričakovanja v življenju še toliko večja. To pa pomeni še več psihološke bolečine in še več nezadovoljstva v življenju. Ni čudno, da ljudje potem potrebujejo resničnostne šove, da vsaj malo sprostijo vso svoje nezadovoljstvo z naslajanjem nad nesrečo drugih.

Medijski svet se nam lepo počasi vriva v predstavo sveta, s tem pa tudi nerealno viša naša pričakovanja, pa naj gre za televizijo, časopise, radio, filme, dogodke, predstave ipd. Vsi z lepim in popolnim partnerjem. Vsi z lepimi mišičasti telesi in belim nasmehom. Vsi bogati in uspešni. Samo zato, ker uporabljajo določen produkt. Otrok te bo imel toliko bolj rad, če mu boš kupil piškotek. Partner te bo imel toliko bolj rad, če mu boš kupil čokolado. Počutil se boš neprimerljivo boljše, če boš konzumiral vsak dan en dodaten vitamin. Vlada, ki že 20 let dela po istih vzorcih, je sedaj našla alternativne rešitve. Zgolj s potenjem okoli pasu, ob gledanju televizije s čipsom v roki, boš prišel do vitke in fit postave. Če zgolj prebereš določeno poslovno revijo, boš res bolj uspešen v poslu. In še potrebuješ le diplomo določene fakultete in brez problema boš dobil službo. In še bi lahko naštevali.

Velika pričakovanja vodijo v velika razočaranja, medijski svet pa realnega povsem idealizira. Realnost je drugačna. Če želiš biti fit in postaven to pomeni mesece in mesece trdega dela, tako na ravni prehrane, kot tudi gibanja. Če želiš biti uspešen v poslu, to pomeni enormno trdega in pametnega dela, znanja, kompetenc in še česa – potem pa uspeh čez noč pride po 15 letih truda. Razumevanje s partnerjem zahteva neprestano vlaganje v odnos, je kot roža, ki ko je enkrat ne zaliješ hitro uveni. Na katerem koli delu življenja pot do rezultatov ni lahka, bistveno drugačna je, kot predstavljana v medijih. Medije zanima uspeh, zaključek zgodbe, ne pa leta trdega dela. Prav pa je, da imamo realna pričakovanja, takšna, ki izhajajo iz realnega sveta, drugače nas čaka veliko bolečine.

Zaradi nerealnih pričakovanj veliko ljudi obupa tudi na poti osebnostnega razvoja in razvoja svojih potencialov. Končno zberejo pogum, da se brcnejo iz cone udobja, potem pa nerealna pričakovanja o napredku vodijo k temu, da hitro obupajo. Napredek je v življenju počasen, vendar bati se moralo zgolj tega, da se ustavimo. Zato je vztrajnost tako velikokrat poudarjena lastnost uspešnih ljudi, ker zgodaj okusijo počasnost in težo napredka, vendar vseeno napredujejo počasi, korak za korakom. To seveda zahteva jekleno voljo, vendar so na koncu nagrajeni tisti, ki si zaslužijo. Seveda imajo nekateri na določenih področjih življenja bistveno boljše dispozicije, vendar to sedaj ni bistveno.

Če gremo še korak dlje, dinamičnost okolja, v katerem danes živimo, popolnoma pokolje pričakovanja, ki jih običajno imamo in izhajajo iz naše tradicije. Razmerja imajo krajšo dobo (delovna, partnerska…), disciplin, katere moramo obvladati je vedno več, konkurenca na svetovni ravni je bistveno večja, spremembe vse večje ipd. Vse to lahko vodi v nerealizirana pričakovanja, kako se bo odvijalo naše življenje, s tem pa pridemo tudi do več bolečine. V današnjem dinamičnem svetu pomeni imeti fiksno idejo o tem, kako bi se moralo odvijati naše življenje, zgolj veliko bolečine. Danes resnično velja rek, če želiš nasmejati Boga, naredi plan.

Manjša, kot imamo pričakovanja v življenju, manj bolečine nas čaka. Zakaj? Vsaka situacija, pa ne glede na to, kako se stvari obrnejo, je v primeru, da nimamo pričakovanj, za nas sprejemljiva; to pa pomeni, da ni prostora za razhajanje med želenim stanjem in realizirano situacijo, s tem pa je posledično ugasnjen tudi vir nezadovoljstva. Če želimo v današnjem svetu ostati pozitivni in psihološko stabilni, je nujno, da se ukvarjamo s svojimi pričakovanji in do kakšne mere nam ta prinašajo nezadovoljstvo v življenje – z drugimi besedami, znebiti se jih moramo in postati bolj fleksibilni. Boljšo analizo in kalibracijo pričakovanj, kot naredimo v življenju, lažje nam je.

Nikakor pa ne smemo pa zamešati stanje brez pričakovanj z neaktivnostjo, nizkimi standardi ali brezciljnostjo. To bi bila velika napaka. Prav je, da imamo postavljene cilje oziroma smernice življenja. Prav je, da se neprestano izboljšujemo in nadgrajujemo. Prav je, da redno skrbimo za svoje zdravje. Prav je, da angažiramo vse svoje talente. Prav je, da skrbno ravnamo z denarjem. Prav je, da damo vse od sebe v vsa razmerja, ki jih izberemo v življenju,  še posebno v partnerstvo. In prav je, da ostanemo dober človek. Pa še bi lahko naštevali.

Nujno pa je, da nimamo pričakovanj, kam nas bo pripeljalo življenje, četudi damo vse od sebe. Nič ne gre na silo, življenje ne pozna fiksne ideje, zgolj raznolikost in dogajanja. Prav je zato, da smo na poti fleksibilni in prilagodljivi; brez fiksnih pričakovanj. Mogoče bomo potrebovali en mesec, mogoče tri leta, mogoče celo pet let, da postanemo fit. Mogoče bo naša predstava o tem, kaj pomeni biti fit (izgled, počutje) povsem drugačna, kot smo si predstavljali. Mogoče bomo pri enem partnerju našli srečo, mogoče bo pot do pravega partnerja vodila preko mnogih ljudi. Mogoče bo kmalu napočil dan, ko se bomo počutili nezadovoljne v sanjski službi in bomo morali korak naprej. Mogoče bomo manj zaslužili, kot pričakujemo. Mogoče… Kdo ve.

Prav je, da imamo postavljeno vizijo življenja, vendar je tudi prav, da dopuščamo vso fleksibilnost poti do cilja, predvsem pa nimamo nobenih pričakovanj, na kakšen način, kako hitro in do kolikšne mere bo naša vizija življenja na posameznih področjih realizirana. Važno je potovanje, ne cilj, to pa mora biti čim bolj pestro, zanimivo in raznoliko. Realiziran cilj je stvar ega, izkušnja življenja, brez kakršnih koli pričakovanj o končnem izidu, pa je stvar užitkov, ki nam jih omogoča življenje na zemlji. Zato je mogoče še toliko bolj pomembno vprašanje v tem našem življenju, kot kakšni so cilj, ki jih imamo postavljene, kaj želimo izkusiti; brez pričakovanj, predsodkov in fiksnih idej – zgolj prepuščeni toku življenja, ob tem, da damo vse od sebe.

The post Bolečina življenja appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Kar meriš, lahko upravljaš https://www.blazkos.com/kar-meris-lahko-upravljas/ Sat, 29 Sep 2012 17:52:52 +0000 http://www.blazkos.com/?p=2230 Malo je ljudi na svetu, ki bi jim bila matematika resnično blizu. Ta znanost o lastnostih količin in prostorov je postala tako zelo kompleksna in zapletena, da večini ljudem prej povzroča težave, kot da bi videli lepoto načina opisovanja sveta, ki ga ta omogoča. Vendar so osnovna matematika, spoštovanje do številk, predvsem pa merjenje temeljna […]

The post Kar meriš, lahko upravljaš appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Malo je ljudi na svetu, ki bi jim bila matematika resnično blizu. Ta znanost o lastnostih količin in prostorov je postala tako zelo kompleksna in zapletena, da večini ljudem prej povzroča težave, kot da bi videli lepoto načina opisovanja sveta, ki ga ta omogoča. Vendar so osnovna matematika, spoštovanje do številk, predvsem pa merjenje temeljna orodja, ki jih mora poznati vsak v življenju napredka želen posameznik. Poglejmo zakaj.

Na področju managementa je že dolgo znano, da lahko upravljaš zgolj tiste stvari, ki jih tudi meriš. Vsak profesionalen načrt napredka najprej potrebuje analizo izhodiščnega stanja, nato cilj ter kot tretje začrtano pot in želeno hitrosti napredka. Vsako subjektivno ocenjevanje je jalovo početje. Najprej zato, ker si je izjemno težko priznati resnico, drugič, ker so naši možgani v svojih spodobnostih še kako omejeni.

Številke opišejo (daleč najbolj) dejansko stanje, vse ostalo je ovinkarjenje in izogibanje bistvu. Ker številke razkrivajo resnico, se jih tudi toliko bolj bojimo. Neprimerljivo lažje je živeti v laži, kot si naliti čistega vina, kje smo; kaj šele meriti napredek, saj je ta bistveno bolj počasen, kot običajno pričakujemo in si želimo.

Vendar ena pomembna zadeva, ki sem se je naučil v življenju je, da nam ne koristijo leta preučevanja, razmišljanja in načrtovanja, če se ne lotimo najtežjega – bistva; tistega bistva, ki je jasno merljivo in pokaže dejansko stanje oziroma napredek. Varanje samega sebe, da nekaj izboljšujemo, čeprav v resnici stagniramo na mestu, nima smisla. Nič nam ne pomaga, če preberemo sto knjig o tem npr. kako risati, če se ne usedemo in začnemo risati.

Takoj za prvo tezo, da je merjenje nujno v življenju za spremljanje napredka, pridemo do druge teze, ki pravi, da je izjemno pomembno kaj merimo. Lahko merimo, koliko knjig o risanju smo prebrali, vendar je to povsem neprimerljivo s časom, porabljenim za dejansko risanje. Tona teorije je neprimerljiva z gramom prakse. Na tej točki se lahko dotaknemo tudi dejstva, da je v znanju moč (hitrejšega napredka) in tako imamo na vsakem področju življenja tiste bistvene stvari, ki jih moramo meriti ter potem še vse tiste, ki so drugotnega pomena, ali mogoče celo nepomembne. Z varljivimi metrikami (neznanje) si lahko lažemo, kako trdo garamo proti cilju, v resnici pa izbiramo lažjo pot, ki ne vodi do rezultatov.

Neznanje lahko vodi celo do lažnega prepričanja, da napredujemo. Primer je tehtnica. Veliko ljudi se ob nekajdnevnem stradanju veseli, da so izgubili nekaj kilogramov, v resnici pa so naredili svojemu telesu več škode, kot koristi. Izgubljena voda in mišična masa sta nerealen prikaz fiktivnega napredka. Torej vedno potrebujemo pravo kombinacijo metrik, ki odražajo dejanski napredek. Tako v osebnem življenju, kot tudi na poslovnem področju.

V podjetju je tako zelo kilav direktor, ki spremlja zgolj stanje na transakcijskem računu ter dobiček tik pred koncem leta, če bo potrebno kaj prikriti. Ob vsej znanosti, ki obstaja, kako spremljati napredek posla, tako s finančnega vidika, kot tudi kupcev in drugih poslovnih funkcij je žalostno, da kdo krmari poslovno ladjo s skrajno omejenimi podatki. Tako pridemo do naslednjega dejstva, da je uspešno nastavljen sistem merjenja napredka pomembna prednost v življenju, saj le ta omogoča učenje, učenje pa pomeni hitrejši napredek. Samo s pravimi metrikami lahko ugotovimo, kateri pristopi vodijo k hitrejšemu napredku in kateri pristopi mogoče celo k nazadovanju.

Prav je tako, da v življenju vzljubimo ljubezen do številk in merjenja – v poslovnem in osebnem življenju. Le na ta način si priznamo dejansko stanje, v katerem se nahajamo, pridobimo mnogo znanja, ki omogoča napredek, obenem pa lahko celo sami razvijemo novo znanje, s tem ko merimo napredek lastnih inovativnih pristopov. Številke so tiste, ki pokažejo, da ne mešamo megle, temveč kujemo rezultate. Ko pridemo do številk, se vsi nakladači razbežijo.

Na poslovnem področju ne bi v današnjem času priporočal prav nobenemu, da se gre podjetništvo, če ne pozna svojih metrik poslovanja (in jih tudi redno spremlja – t.i. KPI); tako z vidika podjetniških financ, kot tudi specifičnih metrik, ki se nanašajo na panogo, v kateri podjetnik posluje. Krmarjenje posla v današnjem času zgolj na podlagi intuicije je kot vožnja po avtocesti z zavezanimi očmi. Metoda vitkega podjetja lepo govori o tem, da je podjetništvo v resnici oblika managementa. Če želimo managirati, moramo meriti.

Na področju osebnega razvoja pa obstaja pet temeljnih področij, kjer bi vsakomur priporočil redno merjenje; z namenom, da ugotovite vaše stanje, začnete pridobivati znanje, si zastavite cilje ter nato napredujete. Opozoril bi seveda na to, da ostaja velika verjetnost prvotnega razočaranja, ko ugotovimo realno stanje. Naša psihologija delovanja vodi k temu, da sebe pogosto opišemo bistveno boljše, kot je dejansko stanje. Zato se pa tudi tako radi izogibamo merjenju. Vendar vseeno, prej kot si priznamo resnico, hitreje lahko napredujemo; pogosto nas že resnica sama motivira k delovanju.

Poglejmo si pet področij, kjer vam priporočam merjenje:

Zdravje – Na prvem mestu, kjer je nujno, da se poslužujemo veščin matematike, je naše zdravje. Enako, kot peljemo na tehnični pregled naš avto in enako, kot računovodski izkazi kažejo zdravje našega podjetja, imamo zelo dobro razvite metrike, ki kažejo zdravje našega telesa. Zdrav duh lahko biva zgolj v zdravem telesu in lahko bi napisali na stotine strani, kakšne koristi prinaša zdrav življenjski slog. V preteklosti sem sam ta vidik močno zanemarjal, sedaj poskušam počasi bistveno bolj skrbeti zase in za svoje zdravje.

Napredek na področju zdravja, če smo se v preteklosti zanemarjali, je seveda izjemno počasen in zahteva veliko jeklene volje, vzdržljivosti in discipline. Statistike kažejo, da je izjemno malo ljudi, ki jim uspe shujšati na zdrav način, še manj pa je tistih, ki imajo dovolj trdne volje, da se spravijo v formo.

Stanje, v kakšni formi smo, je pogosto bistveno slabše, kot smo si predstavljali. En obisk v fitnes lahko hitro pokaže, da smo zanemarjali svoje telo leta in leta. In če se odločimo spraviti v formo, je prav, da nam pomagajo vrhunski strokovnjaki, s pravimi metrikami, programom dela in merjenjem napredka. Napredek je lahko sicer počasen, vendar absolutno merljiv, če se držimo zastavljenega programa.

Denar – Daleč najbolj jasna dodana vrednost merjenja se pokaže na finančnem področju. Denar je že sam tako ali tako povezan s številkami, oziroma je papir z natisnjenimi nekaj ciframi. Redno, sistematično merjenje našega premoženja, tako z vidika uspeha (prilivov, odlivov), kot tudi bilance (našega premoženja), prinaša mnoge dodane vrednosti.

Kot pri vsakem merjenju, kot že omejeno, tudi pri denarju pride na vrsto najprej analiza. Tehnologija danes omogoča izjemno enostavno analizo porabe sredstev. Sam sem pred kratkim začel uporabljati Toshl, aplikacijo za mobilne telefone, ki je plod dela slovenske podjetniške ekipe, narejena na temeljih enostavnosti, uporabnosti in prijetne uporabniške izkušnje.

Analiza hitro pokaže, da za določene stvari zapravimo bistveno preveč denarja. Prav tako vpisovanje vsakega posameznega stroška prispeva k ponovnemu premisleku, ali nekaj res potrebujemo. Z analizo začnemo bolj kontrolirati porabo. Nenazadnje analiza hitro jasno pokaže, da redko plačamo najprej sebi, kar pa je prvo pravilo uspešnega ravnanja z denarjem. Samo analiza je tista, ki nam pokaže smernice, kje privarčevati in kako se gibljejo naši prihodki.

Bolj zahtevno, posledično pa tudi bistveno bolj koristno, je vodenje našega premoženja. Hitro lahko ugotovimo, da je doseganje donosov izjemno zahtevno, večanje premoženja pa naporen in dolgotrajen proces. Vendar kamen na kamen, palača.

Vsak mesec malo večje premoženje pomeni na dolgi rok veliko večje premoženje, če investiramo dovolj pametno. Brez spremljanja naše osebne bilance, z lahkoto zapravimo vse, kar zaslužimo, kar pomeni, da se naše premoženje ne more večati; ko pa enkrat iz meseca merimo rast premoženja, nas to kar nekako prisili, da najprej plačamo sebi. Veliko bolj temeljito se ukvarjamo tudi s tem, kam investirati denar, kje so skriti stroški ipd. Če ne meriš, enostavno ne moreš upravljati.

Glede na to, da mlajša generacija ne bo imela pokojnin, je nujno, da poskrbimo za svojo prihodnost – tako za samo finančno varnost, kot tudi želen standard in nenazdanje, če nam uspe, tudi za finančno svobodo. Poti sta zgolj dve, ali odpremo dovolj velik finančni tok, da v nekaj letih pokrijemo vse svoje prihodnje finančne potrebe (npr. s podjetništvom, če imamo dovolj kompetenc) ali pa počasi in skrbno skrbimo za rast svojega premoženja. Slednje pa je veliko težje, če redno ne merimo našega napredka.

Partnerstvo – Kakovost vsakega partnerskega odnosa je odvisna od števila ur, ki jih preživimo s partnerjem ob pozitivnih, igrivih čustvih. Se pravi, da skupaj načrtuješ, ustvarjaš, slediš ciljem, počneš stvari, doživljaš življenje, se ljubiš ipd. Šteje zgolj časa, ki je prežet s pozitivnimi čustvi in pozitivnim ljubezenskim odnosom. Prepiri in sedenje pred televizijo v ta čas seveda ne štejejo. Vsak takoj ve, kdaj gre za pozitiven čas in kdaj ne.

Ko zmerimo, koliko kakovostnih ur preživimo s partnerjem, nam hitro lahko postane nerodno. Hitro ugotovimo, kako ljudi, ki nam pomenijo največ na svetu, včasih nenamerno zapostavljamo ali pa ne živimo celotnega potenciala razmerja; lahko zgolj zato, ker imamo fiktivno predstavo, koliko se posvečamo partnerstvu. Če ne merimo, ne vemo.

Nekateri pa od odnosov celo bežijo ali se posvečajo povsem napačnim odnosom. Če meriš čas, ki ga preživiš z vsemi ključnimi ljudmi v življenju,v smislu enkratne analize,  lahko celo prideš do ugotovitve, da preživiš več časa z ljudmi, ki ti povzročajo težave in ti niso blizu, kot z ljudmi, ki v tvoje življenje prinašajo ljubezen, radost in srečo.

Formula za kakovostno partnerstvo je enostavna. Če želimo bolj kakovostno partnerstvo, moramo preživeti več kakovostnega časa s svojim partnerjem. Vsaka dodatna izmerjena ura pomeni bolj bogato naše življenje. Le z dejanskim merjenjem porabe našega časa lahko ugotovimo, kakšne so naše vrednote oziroma prioritete v življenju in kam nas te peljejo. Če ni partnerstvo visoko na samem vrhu vrednot, je edina možnost, ki jo imamo v življenju kilavo partnerstvo.

Učenje – Najprej izmerite, koliko časa zapravite pred škatlo za idiote, poznano tudi kot multimedijskim predvajalnikom oglasov ali še bolj poznano pod imenom televizija ter koliko časa preživite zgubljeni na internetu in presenečeni boste. Če niste že opravili s temi kradljivci časa. Povprečen človek preživi vsaj med 10 in 20 ur pred televizijo na teden, kjer se programira v pridnega potrošnika, svoje dragoceno življenje pa zapravlja. Edini ljudje, ki imajo kaj od televizije so tisti na drugi strani ekrana.

V drugem koraku zmerite, koliko ur na mesec vlagate v svoje znanje – z učenjem, obiskovanjem seminarjev, branjem knjig in podobno. Prav tako boste verjetno presenečeni. Povprečen človek je blizu nule, tisti, ki dajemo vse od sebe, mogoče pridemo do nekaj ur na teden. To je zelo jalovo, glede na to, koliko kompetenc lahko razvije posameznik in kako pomembne so te v družbi znanja. Nujno postavljamo pred pomembno in tako ni opcije, da v življenju napredujemo.

Ko si enkrat odkrito priznate, koliko malo vložite vase in v svoj napredek, hitro spremenite svoje stališče do porabe časa. Brez problema vržete stran televizijo in ta čas namenite raje produktivnim in drugim stvarem, ki se vam v življenju obrestujejo. Ko ugotovite, da ne vlagate nič v svoje znanje, je to dobra motivacija, da v življenju naredite prostor za pomembno. Če sebe ne postavite na prvo mesto, v življenju ne pridete daleč. Prav tako je v znanju moč in v ustvarjalni družbi znanja močno zaostajamo, če ne vlagamo vase. Dolgoročno nam stokanje nad državo ne bo prav nič pomagalo, kompetence pa brez dvoma. S kompetencami nam je odprt celotni svet.

Nadzor nad umom – In še najtežje. Vaša kakovost življenja je močno odvisna od tega, ali vi obvladujete um, ali um obvladuje vas. To je temelj budistične in še katere druge vzhodne religije. Osnovno orodje krepitve nadzora nad umom je meditacija. Izmerite, koliko časa lahko sedite v nepremičnem položaju z osredotočenostjo na eno točko (misel, čakro), in ugotovili boste, kakšna je vaša sposobnost nadzora nad umom.

Če redno ne meditirate, boste zelo razočarani. Po nekaj minutah vas bodo začele posiljevati misli, srbeti deli telesa, počutili pa se boste skrajno neugodno. Manj, kot zdržite, bolj vas načelom obvladuje um. Bolj, kot vas obvladuje um, več negativnih misli to pomeni. Več negativnih misli, nižja kakovost življenja. Več trpljenja v življenju pa pomeni nižjo stopnjo zavesti.

Pozitivno je seveda to, več kot boste v življenju meditirali, bolj boste krepili mišico nadzora nad vašim umom. Če boste vse to počeli z notranjim nasmehom in ne z mučenjem, pa boste lahko doživeli tudi mnogo duhovnih izkušenj, ki presegajo zemeljske mesene užitke. Nagrada bo torej dvojna, vaša kakovost življenja pa bistveno večja. Ko pridete do točke, ko lahko meditirati do neskončnosti, pa lahko celo opustite merjenje.

Ne gre vse na enkrat – Na koncu je še ena pomembna lekcija, ki je ne smete nikoli pozabiti. Ne gre vse na enkrat. Zastavljeni cilji, da boste vse metrike na vseh naštetih področjih integrirali v svoje življenje, so nerealni. Napredovati je potrebno korak za korakom, najboljše s fokusom na eno področje. Preveč zahtevnih ciljev vodi v to, da naredimo veliko stvari slabo, kar pa je enako, kot če ne bi naredili nič. Zato korak za korakom, postopno in počasi. Ko obvladamo eno področje, se premaknemo na naslednjega.

Daleč najboljše je začeti na področju zdravja, saj izboljšanje tega zelo pozitivno vpliva na vsa druga področja. Lahko pa izberemo tudi tisto področje, kjer imamo trenutno največ težav in nam gre najslabše. Ko enkrat s pomočjo merjenja integriramo nove vzorce delovanja v naše življenje, področje za področjem, lahko opazimo tudi izjemno transformacijo v kakovosti našega življenja. Ves trud, ki smo ga vlagali, se počasi obrestuje. Nikoli ne smemo pozabiti, da težka pot s časom postaja lahka in lahka pot s časom postaja težka. Izberite težjo pot, ki vodi v svetlejšo prihodnost vašega življenja. Težja pot pa je tista, katera je podkrepljena s konkretnimi metrikami in merjenjem napredka.

The post Kar meriš, lahko upravljaš appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Vitko startup podjetje https://www.blazkos.com/vitko-startup-podjetje/ https://www.blazkos.com/vitko-startup-podjetje/#comments Fri, 28 Sep 2012 13:00:26 +0000 http://www.blazkos.com/?p=2220 V zadnjih nekaj letih se je v ZDA in po svetu razvila filozofija t.i. vitkih startup podjetij (The Lean Startup). Dejstvo je, da so trgi prenasičeni z dobrinami, potrošniki skrajno zahtevni in visoko izobraženi, konkurenca globalna, hitrost tehnoloških in drugih sprememb vse večja, poslovno okolje je postalo popolnoma nestabilno in še bi lahko naštevali; to […]

The post Vitko startup podjetje appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
V zadnjih nekaj letih se je v ZDA in po svetu razvila filozofija t.i. vitkih startup podjetij (The Lean Startup). Dejstvo je, da so trgi prenasičeni z dobrinami, potrošniki skrajno zahtevni in visoko izobraženi, konkurenca globalna, hitrost tehnoloških in drugih sprememb vse večja, poslovno okolje je postalo popolnoma nestabilno in še bi lahko naštevali; to je le nekaj karakteristik, ki jih je prinesla informacijska revolucija in prehod v (ustvarjalno) družbo znanja.

S tako drastično spremembo poslovnega okolja, se je pojavila tudi potreba po novem konceptu gradnje in managementa podjetij, sploh v fazi, ko se na trg lansira povsem nove proizvode ali storitve. Pristopi, ki so veljali za dobre poslovne prakse še nekaj let nazaj, kot je na primer priprava poslovnega načrta, izvajanje anket in analiz trga, dolgoročno planiranje ipd. se ne obnesejo več, sploh v najbolj dinamičnih panogah, kot so internet, mobilna telefonija ipd. Zaradi kompleksnosti in dinamičnosti trga so potrebne nove metode in pristopi.

Nove metode in pristopi v 21. stoletju pa prinašajo tudi edini pametni nasvet za vse, ki se želijo podati na pot podjetništva – pozabite na vse svetovalce, razprave, teorije, konference (nekaj izjem), filozofiranja, pisanje nepotrebnih dokumentov (dolgih poslovnih načrtov) in podobno. Preberite spodnjih pet knjig, nato pa se lotite akcije, kot je zapisano v navedenih knjigah. Če boste upoštevali nasvete v knjigah, se boste takoj lotili bistva. Sicer je mnogo bolj boleč pristop za ego podjetnika, neprimerljivo bolj zahteven in izvršen, vendar se na koncu močno obrestuje.

Prav tako nima smisla, da se ali kot podjetnik, ali kot svetovalec ali v kakršni koli drugi vlogi pogovarjate s komer koli o startup podjetjih, če niste prebrali zgornjih knjig; saj se v resnici pogovarjate o zastarelih pristopih, kot bi se na primer pogovarjali, na kakšen način odpreti podjetje za razvijanje fotografij iz klasičnega fotoaparata na film, ali pa, kako zgraditi stranišče na štrbunk.

Znanje v teh knjigah je osnovni predpogoj, da lahko zgraditi sodobno uspešno podjetje. Nujno pa je, da vso to znanje kombinirate tudi z agilnimi metodami vodenja. Kombinacija agilnega in vitkega podjetja, je tista prava kombinacija, kako danes zagnati podjetje. Vse ostalo je postalo bolj ali manj brez vrednosti, ko govorimo o startup podjetjih. Glede na to, da je v tujini takšen pristop do grajenja podjetij postal standard, sploh ne gre za konkurenčno prednost v pristopu, vendar za pogoj, da sploh lahko tekmujete.

Žalostno je, da veliko podjetnikov pri nas ne pozna ne koncepta vitkih podjetij, ne agilnega vodenja. To pa pomeni, kot da bi želva tekmovala z gepardi. Namen novih pristopov je namreč predvsem v hitrosti (pridobivanja znanja o trgu), skladno z rekom, hitrost ubija. Sicer, lahko ubijemo tudi sebe, vendar ne, če smo pametno hitri. Biti hiter na pameten način pa je ravno kombinacija teh dveh pristopov, strategije vitkega podjetja in vodenja po agilnih metodah.

Podjetniki prav tako prepogosto pozabimo na najbolj dragoceni vir na svetu, ki ga imamo, to je naš čas in energija, prav tako pa tudi čas in energija, nenazadnje pa tudi denar drugih ljudi.

In prva predpostavka vitkih podjetij govori ravno o temu. Danes v razvitem svetu ni več vprašanje, kako razvijati, namreč kapacitete človeških in drugih virov niso redke, bistveno bolj v ospredju je vprašanje, kaj sploh razvijati, da ne bodo viri uporabljeni zaman. Če gremo še korak dlje, si moramo postaviti še sorodno vprašanje in sicer, kako znižati tveganje angažiranja vseh virov na minimum. Namreč velika zguba je, če razvijemo produkt, ki ga nihče noče. Ne mi, ne angažirani viri, ne okolica nima prav nič od tega.

Poglejmo si nekaj osnovnih sodobnih pristopov k gradnji startup podjetij, ki so združeni v konceptu vitkega podjetja; kot ogrevanje, ki vas mora prepričati, da preberete zgoraj navedenih pet knjig.

Podjetništvo je oblika managementa

Prva pomembna predpostavka koncepta vitkega podjetja je, da podjetniški uspeh ni izključno posledica dobrih genov, sreče ali tega, da smo na pravem mestu ob pravem času. Nenazadnje, če analiziramo zgodovino, je bilo izjemno veliko podjetnikov ob pravem času na pravem mestu, pa jim  ni uspelo. Podjetniški uspeh je tako večkrat posledica skrbno načrtovanega in izvedenega procesa dela. Procesov dela pa se lahko priučimo. Podjetništvo ni nič drugega, kot oblika managementa. Čeprav se velikokrat zdi, da gre za povsem drugačni vlogi, pri čemer je podjetnik prodajalec čustev (vizije), inovator in človek novih priložnosti, manager pa tisti, ki organizira resurse (razum), v bistvu podjetništvo v sodobnem času zahteva znanstven in sistematičen pristop. Z znanstvenim in sistematičnim pristopom se lahko postavimo na pravo mesto ob pravem času.

Startup podjetništvo pomeni, da imamo skupino ljudi, katere namen je ustvariti nov produkt ali storitev v izjemno negotovih okoliščinah. Namen startup podjetja je zgraditi dolgoročno obstoječ posel (ustvarjanje profita). Po konceptu vitkega podjetja je pot do dolgoročno obstoječega posla najbolj možna s sistematičnim in znanstvenim pristopom, predvsem na podlagi praktičnih poskusov. Te omogočajo vzpostaviti sistem učenja, ki vodi k testiranju posameznega segmenta vizije. Učenje na podlagi konkretnih dokazov temelji na zanki zgradi-meri-uči se. Dodana vrednost te zanke je, da ko startup podjetje na podlagi svoje ideje oziroma vizije zgradi nov produkt, tega postavi takoj na trg in se na podlagi odziva strank lahko odloči, v katero smer nadaljuje razvoj. Odziv strank so ključne informacije, ki omogočajo pripravo kalkulacije ter sistema, kako meriti napredek, postaviti mejnike in določiti prioritete dela. Novi produkti se tako razvijajo kar skupaj s strankami.

Neuspeha ni, je smo učenje, ki mora biti dovolj hitro

Najslabše, kar se nam lahko zgodi je, da razvijemo produkt, ki ga na koncu nihče ne uporablja in kupi. V tem primeru niti ni pomembno, ali je produkt zgrajen v časovnem roku in v okviru proračuna. Če ni trga, izdelek nima nobenega smisla. Naš čas in energija, prav tako pa angažirani resursi, so bili zapravljeni. Podobno, kot če bi metali denar skozi okno.

Če sta včasih ključno vlogo odigrala poslovni načrt in podjetnikova intuicija, je danes to bistveno premalo za uspeh v podjetništvu. Na trgu nepreverjene podjetnikove predpostavke so izjemno majava podlaga za sprejemanje odločitev, sploh če ozavestimo dejstvo, da so napačne predpostavke glavni razlog za propad podjetij. Neprimerno večjo težo in trdne temelje imajo povratne informacije s trga, pridobljene s strani kupcev na znanstven in sistematičen način. Tako je cilj vsakega startup podjetja, da čim hitreje in s čim manj sredstvi ugotovi, kaj točno mora zgraditi, to pa je seveda nekaj, kar bodo stranke želele uporabljati in na koncu tudi plačale, ali z denarjem ali s pozornostjo.

Podjetje mora ne glede na vse še vedno imeti svojo generalno vizijo, ki je na nek način kompas, potem strategijo, ki vključuje poslovni model, razvojni plan, analizo ter odnos do partnerjev in konkurentov ter idejo, kdo so potencialne stranke. Ključno in novo pri pristopu vitkega podjetja pa je predvsem to, da podjetje skozi skrbno načrtovan proces spozna, kaj vse je izguba virov – časa, denarja in energije (v sklopu razvijanja funkcionalnosti novega produkta) ter se vsega tega čim prej znebi. Pri tem vsa ta izguba izhaja predvsem iz tega, kaj stranke nočejo v sklopu funkcionalnosti.

To pomeni, da mora podjetnik najti sintezo med svojo vizijo in tem, kaj bodo sprejele stranke. Zanka zgradi-meri-uči se je osnova za sintezo in poteka izključno na podlagi zbranih podatkov s strani dejanskih strank. Podjetnikov ego je v tem primeru lahko močno na poto, sploh če je podjetnik brezpogojno zaljubljen v svojo vizijo ali produkt.

Pristop zgradi-meri-uči se zahteva, da je podjetnik pripravljen na test postaviti vse svoje predpostavke in s tem tudi svoj ego ter prepričanja o trgu. Gre za pomemben preskok v razmišljanju, kjer si je podjetnik pripravljen redno priznavati majhne spodrsljaje, ki so razlike med predstavami in načrti podjetja ter dejanskim stanjem na trgu. Na podlagi ene bitke ni izgubljena vojna, je pa ključno, da ima podjetje postavljen ustrezni sistem merjenja (npr. Cohort analiza), ki ne izkrivlja dejanskih rezultatov, ali bi si jih podjetnik zaradi lastnega ega skušal interpretirati na napačen način. Merljiva dejstva so po konceptu vitkega podjetja bistveno bolj pomembna, kot pa podjetnikova intuicija, prepričanja ali izpolnjene ankete.

Koncept vitkega podjetja tako zahteva od podjetnika pravo kombinacijo vztrajnosti in prilagodljivosti. Vztrajnost je tista, ki pelje podjetnika od spodrsljaja do spodrsljaja, pri čemer je bilo vmes na poti ustvarjeno znanje (o trgu), fleksibilnost mišljenja pa je tista, ki omogoča podjetniku, da tolikokrat spremeni smer poslovanja, dokler ne pride do proizvoda, ki si ga resnično stranke želijo.

Največji nevarnosti vitkega pristopa k grajenju podjetja sta izguba samozavesti na poti od spodrsljaja do spodrsljaja, prav tako pa napačno postavljen modela merjenja napredka, oziroma kombinirano, da si podjetnik ne želi priznati prave interpretacije dobljenih rezultatov.

Hipoteza vrednosti

Znanstven in sistematičen pristop do gradnje podjetja zahteva, da najprej jasno artikuliramo, kakšne so naše hipoteze (o trgu in strankah) na podlagi katerih gradimo nov produkt. Dve najpomembnejši in ključni hipotezi sta hipoteza vrednosti ter hipoteza rasti. Hipoteza vrednosti je tista, s katero preverimo na trgu, ali naš produkt ali storitev dejansko prinaša vrednost strankam, ko ga enkrat začnejo uporabljati. Pri tem ne smemo pozabiti, da če nam nekdo ne plača z denarjem ali pozornostjo, ne priznava vrednosti. V tem primeru ne gradimo podjetja – dolgoročno obstojnega posla, vendar društvo ali kakšen drugi neprofitni projekt.

S hipotezo rasti pa na trgu preverimo koncept, kako bodo nove stranke odkrile naš produkt ali storitev. Na test postavimo našo strategijo, kaj bo glavni generator rasti. Tako eno, kot tudi drugo hipotezo težko dokažemo na podlagi analiz, predpostavk ali anket; edina možnost je, da na podlagi eksperimentov pridobimo konkretne podatke na trgu; te eksperimenti že zajemajo uporabo dejanskega (minimalno sprejemljivega) produkta. To pomeni, da je eksperiment v bistvu že kar sam produkt oziroma znanje, ki ga takoj integriramo v produkt.

Štiri izhodiščna vprašanja za postavitev hipoteze vrednosti so:

  1. Ali se stranke zavedajo problema, ki ga skušamo rešiti,
  2. če bi obstajala rešitev problema, ali bi jo kupili,
  3. ali bi jo kupili od nas ter
  4. ali lahko mi zgradimo rešitev za ta problem.

Na podlagi teh vprašanj lahko sprejmemo odločitev, ali obstaja poslovna priložnost ter podrobneje opišemo našo hipotezo vrednosti, ki bo osnova za učenje. Del teorije o tem, da so poslovne ideje rešitve problemov ni nov, je pa koncept testiranja hipotez.

V naslednjem koraku pridemo do vprašanja, kako začeti pridobivati povratne informacije s trga. Odgovor na to vprašanje je izgradnja minimalno sprejemljivega proizvoda, ki je prva faza povratne zanke zgradi-meri-uči se. Gre za verzijo proizvoda, ki omogoča vzpostavitev povratne zanke informacij z minimalno količino vloženega truda, sredstev in razvojnega časa.

Minimalno sprejemljiv produkt (MVP)

Minimalno sprejemljiv produkt je brez mnogih funkcionalnosti, ki se kasneje izkažejo za pomembne, po drugi strani pa je bistveno več kot prototip, ki ga občudujejo zgolj inženirji in drugi zaposleni v podjetju. Koncept minimalno sprejemljivega produkta govori o tem, da izdelek lahko postavimo pred stranke in merimo njihove reakcije.

Največji nasprotnik minimalno sprejemljivega proizvoda je perfekcionizem. Nenazadnje je res, da so najbolj uspešni produkti na trgu običajno najlepši, najboljši in sijejo v vsej svoji veličini. Težko smo ponosni in pristanemo na produkt, ki je okrnjen, poln napak in nedovršen. Vendar odstotek uspešnih proizvodov na trgu je minimalen in večina proizvodov, ki uspejo, imajo za seboj dolgo zgodovino učenja na podlagi povratnih informacij strank.

Tako kot v osebnem življenju, tudi na strani proizvodov pride uspeh čez noč, po dolgih letih trdega dela in učenja. Vedno moramo imeti v mislih, da nima smisla razvijati nekaj, kar ne bo uporabljal nihče, še bolj nevarno pa je, da nam na poti do uspeha zmanjka virov in enostavno usahnemo. Zato se moramo čim prej začeti učiti, kaj stranke hočejo, vse ostalo, kar požira sredstva, pa odrezati; perfekcionizem je tako lahko velika ovira. Hitrost učenja pa je postala najbolj pomembna prednost v podjetništvu.

Minimalno sprejemljiv produkt je lahko od spletne strani, video predstavitve ali malo več kot reklame, do dejanskega zgodnjega in okrnjenega prototipa, ki ga ponudimo potencialnim strankam. Formule, do kakšne mere mora biti razvit minimalno sprejemljiv produkt ni in zahteva podjetnikovo presojo. Pri tem mora podjetnik upoštevati smernice, manj je več, torej poenostavi, kadar si v dilemi. V večini primerov minimalno sprejemljiv proizvod zahteva bistveno manj funkcionalnosti, kot si to upa priznati podjetnik. Zato mora vedno imeti podjetnik v mislih prvo besedo besedbe zveze, minimalno. Ne pomeni pa to, da je minimalno sprejemljiv produkt lahko površen ali ne odraža profesionalnosti podjetnika. Gre zgolj zato, da čim prej začnemo pridobivati povratne informacije s trga in tako znižamo tveganje.

Minimalno sprejemljivo produkt je tisti, ki omogoča začetek procesa učenja. Podjetnik svojo energijo osredotoči izključno na to, da zagotavlja rešitve (nove specifikacije produkta oziroma vrednost) svojim potencialnim strankam. Na podlagi povratnega mehanizma spoznava, kdo so stranke, dobiva povratne informacije o vrednosti, te pa so osnova za opustitev ali ohranitev novih specifikacij.

Tako se nadaljuje zanka zgradi-meri-uči. Vsako novo funkcionalnost podjetnik lahko testira ali ji stranke priznavajo vrednost ali ne. To počasi vodi do končnega produkta. Ključ do uspeha v novodobnem poslovnem okolju je, da uspeš boljše in hitreje postaviti sistem povratnih informacij, kaj želi trg. Bolje, kot poznaš trg, več možnosti imaš za uspeh.

Pogosto se zdi podjetnikom ta pristop nesprejemljiv in nekako skregan z osnovno podjetniško logiko, saj se je do sedaj delalo povsem drugače – pripravil si poslovni načrt, organiziral celotno operacijo, zgradil izjemen končni proizvod in uspel na trgu. Vendar je za tak pristop postal za trg enostavno preveč kompleksen, zahteven in turbulenten.

Preobrat v poslovanju (Pivot)

Pot do končnega produkta pa žal ni nikoli linearna, je kot letalo, ki je večino časa do cilja izven začrtane poti. Kot omenjeno, v sklopu dokazovanja hipotez vrednosti podjetnik postaviti vsako posamezno funkcionalnost ali sklope funkcionalnosti na test in ugotovi, ali prinašajo strankam vrednost ali ne. V primeru, da podjetnik pridobi potrditev hipoteze vrednosti nadaljuje z razvojem, v primeru, da ne, je potreben obrat (pivot).

Ko podjetje pride do faze preobrata, mora začeti celoten proces učenja znova. To je običajno za podjetnika najbolj zahteven in boleč trenutek. Ponovno je potrebno postaviti nove hipoteze o proizvodu, strategiji ter drugih elementih poslovanja. Takih preobratov v praksi običajno ni malo in sodobna uspešna podjetja so v preteklosti večkrat obrnila svojo smer, preden so našla ustrezen proizvod in kombinacijo funkcionalnosti proizvoda za trg.

Dejstvo pa je, da več kot je bilo vloženega denarja, časa in kreativne energije v idejo ali funkcionalnost, težje je narediti preobrat. Zato je koncept minimalno sprejemljivega proizvoda tako pomemben. Bolj, kot smo vitki, lažje se obrnemo. To je tudi glavni smisel vitkih podjetij. V vsakem primeru pa preobrati zahtevajo veliko poguma, znanja, odločnosti in samozavesti s strani podjetnika. Glede na psihološko zahtevnost preobrata je najboljše, če ima podjetniška ekipa redne sestanke, kjer na podlagi povratnih informacij s strani trga sprejema odločitve, ali se naredi preobrat v sklopu posamezne testirane funkcionalnosti ali ne.

V knjigi The Lean Startup je opisanih deset potencialnih preobratov, ki so:

  1. Uporaba in razvoj posamezne funkcionalnosti kot celotnega produkta,
  2. celotni produkt postane del še večjega produkta,
  3. zamenjava segmenta strank,
  4. zamenjava potrebe,
  5. menjava iz proizvoda v platformo ali obratno,
  6. zamenjava arhitekture posla,
  7. sprememba prihodkovnega modela,
  8. sprememba motorja rasti,
  9. sprememba prodajnih kanalov in
  10. preobrat pri uporabi tehnologije.

Hipoteza rasti

Dokaz hipoteze vrednosti je prvi korak. Nato sledi dokaz hipoteze rasti. Na trgu mora biti dovolj veliko število strank, da zgradimo dolgoročno obstoječ posel. Pri tem moramo imeti sistem z jasnimi metrikami, kako stranke pridobivamo ter ohranjamo.

Koncept vitkega podjetja predpostavlja, da stranke prihajajo iz štirih potencialnih virov in sicer:

  1. Reklame od ust do ust,
  2. kot stranski efekt uporabe proizvoda,
  3. skozi plačljivo oglaševanje in
  4. iz ponovljivih nakupov.

Na podlagi teh štirih virov potencialnih strank ima lahko podjetje tri motorje rasti. Prvi je plačljivi motor rasti, kjer rastemo predvsem s plačljivim oglaševanje, drugi motor rasti je viralni motor, kjer je rast posledica uporabe proizvoda s strani strank, tretji motor rasti pa temelji na ponovljivih nakupih in zvestobi strank.

Delujoči motorji rasti (vsaj eden izmed njih) so tisti, ki so osnova za dokončno dokazano ustrezen produkt na ustreznem trgu (product-market fit), kar omogoča hitro rast podjetja in uspeh na trgu. Na ustreznem trgu, trg kar sam »izvleče« ustrezen produkt iz podjetja. Samo na ustreznem trgu se lahko zažene eden izmed treh motorjev rasti, ki popelje podjetje v novo fazo, po dokazu hipoteze vrednosti. Podjetnik se ob vsem tem pogosto sprašuje, ali je prišel do pravega proizvoda, na pravem trgu; odgovoriti na to vprašanje je preprosto – dokler si podjetnik zastavlja to vprašanje, še ni tam.

Kot omenjeno, je pristop vitkega podjetja tesno povezan s filozofijo agilnih metod organiziranja in vodenja podjetij. Za uspešno startup podjetje so nujne majhne ekipe, visoko usposobljeni ljudje, interdisciplinarnost, kratki razvojni cikli, tesno delo s strankami ipd., pri čemer vse to doprinaša k hitrost delovanja (učenja na napakah), ki je pomembna konkurenčna prednost na trgu. Kombinacija vitkega podjetja agilnosti še doda hitrost in tisti pametni pristop, da na koncu ne razvijamo nekaj, kar ne bo uporabljal nihče.

Če začenjate s svojim podjetjem, nujno preberite omenjenih pet knjig. Tako se boste oborožili z osnovnim znanjem, kako v današnjem času graditi podjetje. Drugače praktično nimate možnosti, razen mogoče, če odpirate obrtniško podjetje; pa še pri tovrstnih poslih tvegate bistveno manj, če se lotite gradnje svojega podjetja po principu vitkih podjetij.

Fit (Lean & Agile) & Sexy so osnovni temelji znanja o tem, kako graditi podjetje. Oborožite se z znanjem, v tem znanju je dejansko podjetniška moč.

The post Vitko startup podjetje appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
https://www.blazkos.com/vitko-startup-podjetje/feed/ 3
10 znakov, da niste za podjetnika https://www.blazkos.com/10-znakov-da-niste-za-podjetnika/ Thu, 27 Sep 2012 15:20:51 +0000 http://www.blazkos.com/?p=2216 Tako, kot obstajajo neki tipični znaki, ki kažejo na to, ali ima nekdo podjetniški potencial, obstajajo tudi tipični znaki, da nekdo ni za podjetništvo. V resnici je malo ljudi, za katere je smiselno, da se podajo na lastno podjetniško pot, prav pa je, da smo vsi v svojem delovanju podjetni, četudi gre za notranje podjetništvo […]

The post 10 znakov, da niste za podjetnika appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Tako, kot obstajajo neki tipični znaki, ki kažejo na to, ali ima nekdo podjetniški potencial, obstajajo tudi tipični znaki, da nekdo ni za podjetništvo. V resnici je malo ljudi, za katere je smiselno, da se podajo na lastno podjetniško pot, prav pa je, da smo vsi v svojem delovanju podjetni, četudi gre za notranje podjetništvo oziroma inoviranje v državni upravi. Spodaj so najpogostejši znaki, da nekdo mogoče resnično ni za podjetnika. Če se najdete v dveh do treh izmed spodnjih znakov, še enkrat temeljito razmislite, preden se podate na podjetniško pot. Mogoče pa vseeno, saj se živi le enkrat, lahko bo le nekoliko bolj boleče. Ampak, kar ne ubije, krepi.

Tudi vi ne želite početi tistih stvari, ki so povprečnemu človeku nočna mora – Uspešni ljudje počnejo tiste stvari, ki jih vsi drugi ne želijo početi. To zajema od veliko bolj skrbnega managementa, plavanja proti toku, razvijanja veščin, pogajanja, organiziranja, vodenja, nastopanja, investiranja vase ipd. Če v življenju ne želite početi res težkih stvari, potem podjetništvo verjetno ni za vas, saj gre za najbolj dinamično obliko karierne poti.

Prodaja = Akviziterstvo – Če enačite prodajo z akviziterstvom in vam je to zadnja zadeva, ki bi jo počeli v življenju, potem vprašanje, če je podjetništvo za vas. Obstaja izjema in to so resnično »geek«-ovske branže, kjer se lahko skrivate za računalnikom ali kakršno koli drugo napravo, pa vseeno gradite svojo podjetniško zgodbo o uspehu. Drugače pa je podjetništvo prodaja in nič drugega.

Greste v podjetništvo, ker ne veste kaj bi počeli v življenju – Pogosto ljudje pomislijo na podjetništvo kot alternativo, ker ne najdejo službe. Vendar, če ne najdete službe je malo verjetnosti, da boste uspeli v podjetništvu. Podjetništvo zahteva bistveno več kot služba, večina začetih podjetij iz nuje pa hitro propade. Zato je veliko bolj smiselno, da je podjetništvo nadaljevanje uspešne karierne poti, kot pa nujno zlo. Vedno pa so seveda izjeme.

Potrebujete veliko pisarno, fikus in tajnico – Startup podjetje običajno začne svojo pot v garaži ali kuhinji, brez pisarne, tajnice in fikusa. Stroški morajo biti na minimumu. Če ste pripravljeni delati zgolj v velikih marmornatih stavbah, je verjetno veliko bolje, da greste delati v banko ali državno upravo, ker v startupu boste ostali dolgo časa v kleti ali se v njo hitro vrnili. Brez fikusa in tajnice.

Problem vam je odnesti smeti ali skuhati kavo – Uspešni podjetniki so ljudje, ki primejo stvari in jih naredijo. Brez odlašanja, muke in krone ne glavi. Če vam je nekaj problem narediti, ker ni v opisu vaših delovnih nalog ali je vaš ego previsoko, da bi oddelal kaj z metlo, potem je boljše da ostanete v službi in se borite za svoje pravice zapisane v delovni zakonodaji.

Ne marate sprememb in tveganja – Podjetništvo je serija hitrih sprememb in tveganja. Gre za življenjski slog, kjer ni nobene varnosti. Če imate radi varnost in predvidljivo prihodnost, razmislite, če je vredno, da boste ponoči spali kot dojenček – se zbujali vsake dve uri. Res pa je, da so tudi službe vse manj varne. Ampak vseeno, podjetnik mora biti zaljubljen v spremembe, podjetnik mora biti pripravljen rušiti staro, da lahko gradi novo.

Veliko razmišljate o prostem času – Podjetniki so deloholiki, delo pa jim predstavlja tudi prosti čas. Če veliko svojega časa namenjate sprostitvi, zabavi, lenarjenju ipd., potem vprašanje, če je podjetništvo za vas. Lahko je, saj je lenoba pogosta karakteristika podjetnikov, ki želijo nastaviti sistem, kateri jim bo nesel denar, vseeno pa je potrebno na začetku napeti možgančke in vložiti kar nekaj energije.

Veliko govorite, malo naredite – Najslabše pridejo v podjetništvu skozi tisti, ki veliko govorijo, pametujejo drugim in filozofirajo, sami pa bolj malo malo naredijo. Žal pa je takih 90% ljudi. Če veliko govorite, pa bolj malo v življenju naredite, izogibajte se podjetništva kot sam hudič križa.

Težko živite brez redne plače in ne znate upravljati z denarjem – V startup podjetništvu ni rednega plačila, razen če imate izjemno veliko srečo že na začetku poslovanja. Torej, če niste pripravljeni delati vsaj nekaj časa brezplačno in pod stresom (ali sploh bo naslednji mesec plača), verjetno vseeno boljše, da najdete varno službo. Tudi če v osebnem življenju vsak mesec več zapravite, kot zaslužite, se vprašajte, ali je podjetništvo resnično za vas. Bankrot ni enostavna stvar v življenju, ne osebno, ne poslovno.

Ne znate pritegniti najboljših ljudi – Najboljši ljudje pritegnejo v svoje življenje najboljše ljudi. Tako nastajajo sanjski timi, ki uspevajo v podjetništvu. Če ste sami dobri in znate navdušiti dobre ljudi, ste rojeni za podjetništvo. Če je deset vaših najboljših prijateljev v povprečni službi, pa premislite, ali boste sposobni zgraditi sanjski tim.

V življenju je preveč zanimivih stvari, da bi se osredotočili – Eden največjih notranjih bojev podjetnika je najti ravnovesje med njegovo radovednostjo ter potrebo po osredotočenju. Vsako startup podjetje v začetku potrebuje stoodstotni fokus, s časoma pa lahko podjetnik pogleda še za kakšno drugo zadevo. Če se ne znate osredotočiti, vsaj za nekaj časa, se morate zaščititi vsaj pred izgorelostjo, drugače ne padete zgolj v podjetništvu, vendar tudi v življenju.

Ob prvi oviri začnete jokati, jamrati in se pritoževati – Podjetništvo pomeni konstantno reševanje problemov. Če vas vrže iz tira že to, da vam pokaže nekdo kriv prst, vprašanje, če ste iz prvega testa za podjetništvo. Podjetje potrebuje mirnega vodjo, z jasno vizijo, ki ne jamra, ampak išče rešitve. Mladi podjetje potrebuje vodjo z visokim psihološkim kapitalom.

Še nimate MVP – Uspešni podjetniki se znajo lotiti bistva in ne ovinkarijo. Svojo hipotezo vrednosti s čim manj sredstvi testirajo na trgu, nato pa se prilagajajo na podlagi povratnih informacij. Torej, če še nimate MVP, najprej potrebujete MVP, preden se podate na podjetniško pot.

Noben ne uporablja vašega MVP – Če nihče ne uporablja vašega MVP imate problem in potrebujete nov sklop hipotez. Ste praktično na enakem, kot da nimate MVP. Se pravi, da potrebujete nov MVP, preden se podate na podjetniško pot. Takšen MVP, ki bo dokazal hipotezo vrednosti. Do takrat pa ste lahko brez problema v službi.

Nimate pojma, kaj je MVP – Če ne veste, kaj je MVP, se ne podati na podjetniško pot, saj je verjetnost, da boste uspeli v teh turbulentnih časih minimalna; pa četudi bi vam po nekem čudežu uspelo, vas bo zgodba stala bistveno več časa in denarja, kot je to potrebno.

Niste dovolj proaktivni, da bi pobrskali, kaj je MVP – Mogoče se sprašujete, kaj je to MVP in zakaj nisem napisal, kaj za vraga to je. Če ste se vprašali navedeno vprašanje, nikakor ne smete v podjetništvo. Če pa ste pri prvič omenjenemu MVP v tej objavi odprli brskalnik in poiskali, kaj to pomeni, gre za jasen znak, da je nekaj podjetniških genov v vas.

The post 10 znakov, da niste za podjetnika appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
10 znakov, da imate potencial za podjetnika https://www.blazkos.com/10-znakov-da-imate-potencial-za-podjetnika/ Mon, 24 Sep 2012 15:43:03 +0000 http://www.blazkos.com/?p=2213 Verjamem, da obstaja neko tipično psihološko vedenje, ki nakazuje, da ima posameznik potencial za podjetnika. Če se sprašujemo o tem, ali naj se podamo na podjetniško pot, so te znaki velikokrat bistveno bolj pomembni, kot če v sebi iščemo najpogostejše osebnostne lastnosti uspešnih podjetnikov – vztrajnost, odgovornost, inovativnost, proaktivnos ipd. Naštete osebnostne lastnosti je možno […]

The post 10 znakov, da imate potencial za podjetnika appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Verjamem, da obstaja neko tipično psihološko vedenje, ki nakazuje, da ima posameznik potencial za podjetnika. Če se sprašujemo o tem, ali naj se podamo na podjetniško pot, so te znaki velikokrat bistveno bolj pomembni, kot če v sebi iščemo najpogostejše osebnostne lastnosti uspešnih podjetnikov – vztrajnost, odgovornost, inovativnost, proaktivnos ipd. Naštete osebnostne lastnosti je možno skozi življenje razviti, spodnje veščine pa nekako nakazujejo na tisti del podjetniškega potenciala, s katerim se oseba že rodi. Če se najdete vsaj v polovici spodnjih znakov, potem se morate zagotovo vsaj enkrat v življenju preizkusiti v podjetništvu.

Malo ste premaknjeni. Rad bi ustvarili nekaj iz nič. – Vedno ste pripravljeni na akcijo, četudi nimate ustreznih resursov. Navadni smrtniki bi rekli, da ste malo premaknjeni. Pravi podjetniki imajo vizijo, ki so jo pripravljeni realizirati, pa četudi nimajo nič resursov. Tako ustvarjajo nekaj povsem novega, praktično iz nič. Drugi tega enostavno ne razumejo; pa saj iz nič ne moreš nekaj ustvariti? Hmm, zakaj pa imamo potem možgane in njihov kreativni potencial; kdo bi vedel.

Ne morate zadržati redne službe – Jasen znak, da ste iz pravega testa za uspešnega podjetnika je, da ne more zadržati redne službe. Če jih redno menjate kot po tekočem traku, ker imate probleme z avtoriteto in ker nihče ne posluša vaših idej, potem je verjetno čas, da se preizkusite na svojem. Če vas zmrazi ob besedi služba, šef, štamplanje ipd. je to že dober znak.

Niti v sanjah ne bi bili nič manj kot Direktor, Cesar, Kapitalist… – Vedno in povsod ste želeli in želite biti šef. Privlačijo vas nazivi, kot so direktor, CEO, vodja, kapitalist ipd. Niti v sanjah ne želite biti kjer koli drugje, kot na samem vrhu. To pomeni, da vam preostane le plezanje po korporativni ali politični lestvici, oziroma najbolj modra alternativa, da se podate na podjetniško pot. Slednje je veliko bolj zabavno, kot plezanje po lestvi, kjer morate vse nad sabo potegniti v prepad.

Vedno vidite, kako lahko izboljšate stvari – Najboljše poslovne ideje so rešitve problemov, pri čemer vam je potencialni kupec pripravljen plačati za rešitev. Obstoječe rešitve je vedno moč izboljšati, imamo pa kar nekaj velikih problemov, ki jih še vedno nismo rešili. Tako je pomembna karakteristika podjetnikov, da želijo že od malih nog vse izboljšati, pa naj gre za šolski ali kakršen koli drug sistem, izboljševanje naprav, storitev ali česar koli drugega. Pravi podjetniki ne jamrajo nad problemi, vendar iščejo proaktivne rešitve, s katerimi lahko polepšajo svet.

Radi služite denar in ste v mladih letih prodajali bratove/sestrine stvari iz sobe – Na najboljše podjetnike se denar kar lepi. Izjemni podjetniki imajo dar, kako ravnati z denarjem. So naravni magnet za denar in vedno vidijo priložnosti, kako ustvariti oziroma zaslužiti denar. V najzgodnejših letih se to lahko pokaže tako, da ste prodajali stvari iz sobe vašega brata, sestre ali celo staršev. Mogoče pa ste raje odprli svojo stojnico z limonado.

Edina igra, ki jo razumete je Monopoli – Življenje je igra. Edina časa vredna igra, ki obstaja na svetu, pa je monopoli; ali pa kakšen računalniški Tycoon. Ostalih iger ne razumete in so izguba časa. Pri Monopoliju pa ste seveda vedno želeli biti bankirji.

Znate prepričati druge, da naredijo vso delo – Podjetnik, ki želi narediti vse sam, je hitro izgorel podjetnik. Pravi podjetniki so običajno ustvarjalno leni, kar pomeni, da začnejo stvari, potem pa navdušijo druge, da njihovo delo nadaljujejo; to pa seveda ni enostavno. Če ste že od malih nog znali sestaviti in voditi tim, prav tako pa delegirati delo, imate potencial za podjetnika.

Na koncertu namesto poslušanje glasbe seštevate prihodke – Na koncertih in drugih dogodkih, se raje kot uživanju glasbe prepustite množenju cene karte s številom prodanih kart, ocenjevanju stroškov in računanju, koliko je bilo ustvarjenega dobička ipd. Vse z veseljem analizirate skozi finančno perspektivo.

Z učiteljem ste se skušali pogajati za količino domače naloge – Dober podjetnik je diplomat in odličen pogajalec. Zaveda se, da je v vsaki situaciji prostor za pogajanje. To pa pomeni, da si lahko izbori boljšo poslovno pozicijo. Vsakokrat kanček boljša pozicija pa se na koncu pozna v bistveno boljšem položaju nasploh. Če ste se radi pogajali že od majhnega, potem je v vas zagotovo nekaj podjetnika.

Investirali bi vse prihranke (bližnjih) v svoj startup – Kot podjetnik morate verjeti vase in v svojo prihodnost. Zato bi brez pomisleka investirali vse svoje prihranke v vaš nov startup; pa ne zgolj vseh svojih prihrankov, tudi prihranke vseh vaših bližnjih; v resnici je ni na svetu boljše in bolj perspektivne investicije, kot vaš startup. V to trdo verjamete, pa četudi postavimo investicijo v vaše podjetje ob bok najboljšim svetovnim podjetjem.

V začetku vam ni problem delati brez plačila – Redna (visoka) mesečna plača je največja morilka prvih korakov v podjetništvo. Ko se enkrat navadiš na reden denarni tok, je izjemno težko sprejeti tveganje in zapustiti varno zavetje službe (čeprav v resnici služba ni nič kaj bolj varna od podjetništva). Dejstvo je, da v podjetništvu redni prihodki pridejo običajno po nekaj letih trdega dela. Če ste torej pripravljeni vsaj nekaj časa delati brez plačila, imate možnost za uspeh v podjetništvu.

Neprestano imate napade novih idej – Možgani podjetnika imajo neprestano napade inteligence. Povprečni ljudje najraje širijo govorice o drugih ljudeh, podjetniki se med seboj predvsem pogovarjajo o idejah. Brez dvoma imate podjetniški potencial, če dobivate napade idej znova in znova; na stranišču, pod tušem, med vožnjo, med seksom (?), med načrtnimi možganskimi nevihtami ipd.

Dober test, ali zatirate ali gojite podjetnika v sebi je, kam usmerjate pogovore na sestankih, družabnih srečanjih ipd. – v priložnosti, ideje, opcije ali v jamranje in obtoževanje.

Imate izjemno veliko motivacije, energije, volje – Podjetnika običajno vidiš že od daleč, kako goreče sledi svojim sanjam. Če imate izjemno veliko energije, volje in motivacije, potem je prav, da to usmerite v nekaj velikega – vašo podjetniško zgodbo o uspehu. Kot pravi Donald Trump, razmišljajte na veliko, ali pojdite raje domov.

Varnost vas niti ne zanima, pripravljeni ste na trdo delo – Čeprav podjetnik zna organizirati druge ljudi in jim naložiti delo, je brez dvoma tudi sam človek, ki »dostavi, kar obljublja«. Podjetniki so delovni ljudje, le da ne vidijo smisla, zakaj bi delali za druge, če lahko delajo zase. Če ste deloholik, se morate nujno vprašati, zakaj ne bi raje gradili svoje sanje, kot da pomagate drugim realizirati njihove.

Nimate pojma, kaj bi počeli v življenju razen svojega startup-a – Nenazadnje pa, če nimate pojma, kaj bi v življenju počeli, razen realizacije vaše ideje v okviru startup podjetja, nimate kaj odlašati, kar veselo na delo. Zaprite se, osredotočite se, razvite idejo, najdite prave ljudi in zavzemite svet.

 

The post 10 znakov, da imate potencial za podjetnika appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Podjetništvo ni za vsakogar https://www.blazkos.com/podjetnistvo-ni-za-vsakogar/ https://www.blazkos.com/podjetnistvo-ni-za-vsakogar/#comments Sat, 22 Sep 2012 11:25:59 +0000 http://www.blazkos.com/?p=2208 Včasih sem bil prepričan, da je podjetništvo karierna rešitev za prav vsakogar. Ni je boljše »zmagam – zmagaš« situacije za posameznika in družbeno okolje, kot je podjetništvo. Posameznik ima aktivno možnost samoaktualizacije, izbire sodelavcev okoli sebe, ustvarjanja dodane vrednosti, osebnostnega razvoja, moči nad svojem življenjem, bistveno več svobode, večji finančni potencial ipd., okolje pa ima […]

The post Podjetništvo ni za vsakogar appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Včasih sem bil prepričan, da je podjetništvo karierna rešitev za prav vsakogar. Ni je boljše »zmagam – zmagaš« situacije za posameznika in družbeno okolje, kot je podjetništvo. Posameznik ima aktivno možnost samoaktualizacije, izbire sodelavcev okoli sebe, ustvarjanja dodane vrednosti, osebnostnega razvoja, moči nad svojem življenjem, bistveno več svobode, večji finančni potencial ipd., okolje pa ima od tega nova delovna mesta, nove rešitve oziroma produkte, polnejšo davčno blagajno, bolj dinamično gospodarstvo, višjo gospodarsko rast ipd. Tako posameznik, kot tudi okolje prosperirata, ko cvetijo uspešne podjetniške aktivnosti.

Danes razumem, da je podjetništvo le za majhno peščico ljudi. Res je, da postaja startup podjetništvo vedno bolj v trendu in vedno bolj zaželen stil življenja, vendar eno je medijski trend, drugo pa realno življenje. Enako, kot gre na tisoče ljudi v Hollywood, da bi postali igralci ali na tisoče ljudi v Milano, da bi se sprehajali po modnih stezah, pa ne smemo pozabiti še na tisoče garažnih bendov, ki upajo na slavo, na koncu uspe le peščici. Vsi ostali pa slej kot prej spoznajo, da življenjski slog mogoče ni tako briljanten, kot so si predstavljali, ali da je cena previsoka, mogoče pa, da za želeno kariero sploh niso rojeni. In življenje v startup podjetju je vse prej kot briljantno, pa naj se še tako dobro sliši imeti svoje podjetje.

Ne glede na to, da podjetništvo ni za vsakogar, pa se strinjam, da mora vsak poskusiti, mogoče celo večkrat v življenju, če je iz pravega testa za podjetništvo. Četudi ugotovi, da mu tak življenjski slog ne ustreza in je stres prevelik, je prav, da vsak razvije čim več pozitivnih lastnosti podjetnika ter jih integrira v proaktivno notranje podjetništvo. Notranje podjetništvo je nujno povsod, tudi v državni upravi. Je pa vseeno bistvena razlika med tem, ali uspeš kot podjetnik, ali si samo podjeten.

Poglejmo si 10 razlogov zakaj podjetništvo ni za vsakega. Večina razlogov izhaja iz karakterja, vrednot in kompetentnosti posameznika, vse  našteto pa je nadgradljivo, kar pomeni, da če ima nekdo močno voljo, verjetno na koncu le lahko odkrije v sebi podjetnika. Vprašanje je le, kako močna je volja, kako jasni so cilji, trdna vztrajnosti in nenazadnje tudi od tega, če smo pripravljeni plačati ceno; ta pa ni nizka, ne v času, ne v energiji. Vendar ne življenje, kaj šele podjetništvo, nista za reve in šibak karakter. Pojdimo sedaj na omenjenih deset razlogov.

Nezdrava količina dela – Na prvem mestu je zagotovo nezdrava količina dela. Vse uspešne podjetnike, ki jih poznam, so (ali so bili) deloholiki. Sploh v prvih nekaj letih, ko postavljamo podjetje, je količina dela tako izjemno velika, da ogroža celo zdravje. Če posameznik nima deloholičnih osebnih vrednot in ni pripravljen na trdo vsakodnevno delo več let, bo težko uspel v podjetništvu. Pri tem seveda ne govorimo o popoldanski obrti za dodatni prihodek, vendar o tem, da postavimo resno podjetje, z več zaposlenimi.

Nezdrava količina dela pomeni tudi, da moraš znati skrbno postaviti prioritete in se znebiti vseh nepotrebnih distraktorjev. Karakter podjetnika je velikokrat prežet z radovednostjo, kar pa pomeni, da bi se podjetnik ukvarjal z nešteto stvarmi. Vendar je osredotočenost ena ključnih strategij uspeha v podjetništvu, sploh ko imamo omejene resurse.

Glede na to, da poslovno okolje postaja vse bolj dinamično in kompleksno, pa je nujno, da je v veliko količino dela všteto dovolj fleksibilno in agilno gibanje po trgu, glede na povratne informacije. Tako ni nezdrava zgolj količina dela, vendar je zahtevana tudi izjemna psihološka prožnost, ki omogoča hiter preskok iz enega področja dela na drugo področje.

Resnično moraš začeti uporabljati možgane – Vedno več podjetij, ki se povzpnejo na listo tistih svetovno najuspešnejših, temelji na znanju z visoko dodano vrednostjo. Možnosti uspeha v klasičnih panogah se zmanjšujejo, dvigujejo pa se nove panoge, ki temeljijo na intelektualnem delu, kreativnosti in ustvarjalnosti. Zagotovo je še vedno možno uspeti tudi v klasičnih panogah, vendar zopet z inovativnostjo ter novimi pristopi. Klasične panoge potrebujejo prevetritev, novejše panoge so same po sebi veter.

Vse to pomeni, da mora podjetnik v današnjem času znati uporabljati možgane. Večina ljudi še bere ne, kaj šele, da bi proizvajali novo znanje in ustvarjali. Žal bo brez znanja vedno težje v prihodnosti, tako v podjetništvu, kot tudi na večini drugih delovnih mest. Veliko večjo verjetnost uspeha v poslovnem okolju imajo tako podjetniki, ki znajo uporabljati analitični um in svoj kreativni potencial.

Moraš biti najboljši na svojem področju – Največ uspešnih podjetnikov ima določeno domensko znanje. Verjetnost uspeha v podjetništvu se poveča, če smo top v določeni disciplini, sploh če gre za tehnološko področje. Bolj, kot poznamo področje, lažje zaznamo priložnosti, analiziramo trende, imamo močnejšo socialno mrežo ipd. Najuspešnejši podjetniki so ali sami top na določenem področju ali najdejo ljudi, ki izstopajo.

Predpogoj, da lahko postaneš najboljši na svojem področju pa je neizmerna strast do tega področja. Takšno strast žal uspe odkriti malo ljudem. Večina se raje kar išče celo življenje. Tisti, ki pa najdejo svojo strast, ta vodi k temu, da preberejo vse knjige na dotičnem področju, spoznajo ključne ljudi v panogi, začnejo ustvarjati znanje, postajajo avtoriteta ipd. Potem posledično pridejo še prave priložnosti za inovacije in podjetnost.

Vsak dan je čustveni vrtiljak – Poleg močno potrebne intelektualne komponente je v sodobnem podjetništvu nujna tudi čustvena stabilnost. Vsak dan v startup podjetju je čustven vrtiljak. Vsak dan doživiš vsaj tri uspehe in tri neuspehe. Bolj, kot smo čustveno labilni, bolj nas te nihaji odnesejo, s tem pa odnesejo tudi energijo, ki jo nujno potrebujemo za druge stvari.

Ključni problem je seveda v tem, ker mora biti podjetnik s srcem pri stvari, da živi svojo strast, srce pa pomeni čustveno angažiranost. Ko smo enkrat čustveno vpleteni, pa težko ostajamo ravnodušni. Zato je za sodobne podjetnike nujno, da čim bolj obvladujejo sebe in obe plati medalje – ena plat je uporaba čustev, ko ustvarjamo, druga uporaba razuma, ko premagujemo izzive.

Večina ljudi te niti približno ne razume – Kot uspešen podjetnik običajno počneš stvari, ki jih drugi ne razumejo, potem pa še živiš povsem drugačen življenjski stil; od tega, da delaš cele dneve, vlagaš vase, se izobražuješ, živiš proaktivno in polno življenje… Tako te večina ljudi ne razume in se z njimi tudi težko pogovarjaš o poslu in življenju. Iste ptice letajo v skupaj in zato se tudi podjetniki največkrat družijo s podjetniki; pomanjkanje časa pa botruje k temu, da je takšnega druženja bolj malo.

Najboljša rešitev je, da ima podjetnik ekipo soustanoviteljev, s katerimi se resnično razume, imajo enake vrednote ter stremijo k isti viziji. Potem je življenje podjetnika bistveno lažje. Splošna množica pa redko razume podjetnika. Pred uspehom, ne razumejo, zakaj se tako muči, izpostavlja in plava proti toku, po uspehu pa vse prepisujejo sreči, vezam in poznanstvom. Ljudi najbolj boli, ko v drugih uspešnih vidijo svoj nerealiziran potencial. Če je to nekdo v reviji, na drugem kontinentu, ni problema, ko pa je to sosed, se čustva povsem spremenijo. Klošar ne zavida milijonarju, vendar klošarju, ki ima eno steklenico več od njega. Tako se mora podjetnik bolj potruditi od ostalih, da najde krog ljudi, ki mu ustreza. Je pa potem vrednost tega kroga toliko večja in močnejša.

Na vrhu je samotno, vsak nekaj hoče od tebe – Naslednji psihološki izziv je trdna in stabilna hrbtenica. V poslu ni prijateljstva in pri denarju se vse konča. Najbolj osnovna različica tega izziva je, da se mora znati podjetnik dobro pogajati; resnično dobro pogajati. Dobavitelji želji višje cene, kupci nižje cene in boljše produkte, zaposleni manj delati in večje plače, investitorji boljši rezultat pod črto, javnost več družbene odgovornosti ipd. Podjetnik mora imeti jasno vizijo in trdno hrbtenico, da doseže svoj cilj, drugače ga drugi pohrustajo za malico. Večina ljudi pa se sploh ne želi pogajati, raje zbežijo in se skrijejo, ker se pogajati ni lahko, je pa nujno.

Če gremo še korak naprej, je skoraj ni podjetniške zgodbe o uspehu (v tem primer uspeh enačimo z veliko denarja na kupu), kjer se ne bi pokazala človeška narava vpletenih v svoji najbolj gnili obliki; pa naj bo to izkoriščanje, kraja, goljufanje ipd. Ko so enkrat v igri večje številke denarja, podjetnik plava z morskimi psi in se druži s hijenami. To pa pomeni, da mora biti podjetnik tudi sam oster kot britev (a pošten in z integriteto), drugače bo zopet hitro malica drugim.

Videl sem že nešteto zgodb in situacij, tudi pri sebi, ko sem naivno mislil, da je poslovni svet bolj prijazen, kot je v resnici. In res je prijazen in lep, vse dokler ne pride do finančnih transakcij. Ko pride do teh pa se zadeve obrnejo na glavo. Takrat so pred prijateljstvom pogodbe, izpolnjeni pogoji, dejanske koristi ipd. Prijateljstvo v poslu, ki bi bilo identično prijateljstvu v zasebnem življenju ne obstaja – v smislu medsebojne pomoči in naslanjanja rame. In prav je tako, drugače se ne bi nikoli vedlo, kdo pije in kdo plača. Vsekakor pa lahko vedno poslujemo načelno, spoštljivo in korektno. Ne smemo pa predpostavljati, da tako poslujejo vsi.

Nekateri res mislijo, da je potrebno uspešne je**t – Nekatera okolja so bolj naklonjena podjetništvu, druga manj. Slovensko okolje ni najbolj naklonjeno podjetnim ljudem in tistim, ki izstopajo, kar pa pomeni še dodaten pritisk. Mučiš se, da plavaš proti toku, narediš nekaj velikega in izjemnega, potem pa ko pričakuješ medaljo okolice, dobiš polena pod noge. Sicer se pravi podjetnik ne obremenjuje preveč s tem, kaj si mislijo drugi, vseeno pa pritisk okolja zahteva še toliko bolj trdno hrbtenico; predvsem pa delovanje iz pravih dolgoročnih motivov, ki so notranje (samoaktualizacija…) in ne zunanje narave (potrditve, medalje ipd.).

Večina stvari bo šla narobe Murphy je eden najboljših prijateljev podjetništva. Tako gredo v poslu stvari, ki smo jih predvideli narobe, poleg teh pa še tisoče drugih. Podjetnik mora biti posledično rojen reševalec problemov. Večina ljudi pa se raje vrti v krogih, se pritožujejo nad svojimi problemi, ne naredijo pa nič konkretnega; čakajo na zunanjo rešitev. Veliko lažje je namreč jamrati, kot se konkretno lotiti iskanja in implementiranja rešitev. Podjetništvo je torej zgolj za tiste, ki se hitro in izvršno lotijo reševanja problemov, ki jih v podjetništvu vsakodnevno kar mrgoli.

Denarja kar ne bo in ne bo od nikoder – Žal je tako, da večina ljudi ne zna ravnati z denarjem; zato so tudi slabi podjetniki. Pri nas to do krize vse to ni bilo tako očitno, danes postaja jasno, da Slovenci še posebno ne znamo z denarjem. V podjetništvu je zgolj vprašanje časa, kdaj se bo podjetniška pot končala, če nismo resnično mojstri upravljanja z denarjem (ali imamo v ekipi nekoga, ki to obvlada).

Podjetnik mora biti izjemen, tako na strani zagotavljanja prihodkov, kot tudi na strani kontrole stroškov. V naši najgloblji psihi so zasidrani vzorci in prepričanja o denarju in z njimi moramo dobro razčistiti, da smo pozitivno naravnani, drugače nam v podjetništvu težko uspe. Če se ne počutimo udobno z milijoni evrov, bomo slej kot prej sabotirali svoj podjetniški uspeh, ki vedno s seboj prinaša tudi finančni uspeh.

Konkurenca komaj čaka, da ti iztrga srce – Plavanje z morskimi psi se ne dogaja zgolj v okviru deležnikov podjetja, še agresivnejši morski psi so v obliki konkurence. Ta preži na vsakem koraku, da ti odgrizne nogo ali iztrga srce. To pomeni, da v podjetništvu ni spanja na lovorikah, ni spanja na preteklih uspehih, neprestano se je potrebno razvijati, inovirati in osebnostno rasti. Lenoba pa je žal zapisana v naših genih in če ne moremo preko te, bomo težko uspešni v podjetništvu. Malo ljudi pa obvlada samega sebe do te mere, da z lahkoto pokosi z lenobo. Pravi podjetniki to znajo.

Ne bo ti uspelo v prvo, drugo, tretje… – Najbolj boleča stvar podjetništva je, da daš lahko vse od sebe, vse tvegaš, pa se karte uspeha ne zložijo, kot bi se morale. In propadeš. Padeš po tleh in se »razlepiš« kot palačinka. Na vsako uspešno podjetje je tisoče takih, ki propadejo. Tudi življenjska doba uspešnih podjetij je vse krajša. To pa pomeni, da moraš biti kot podjetnik izjemno vztrajen, predvsem pa pripravljen vedno znova vstati, ko se spotakneš. Takrat, ko vlada občutek, da se ti vsi smejijo in da si izgubil vse, znova začneš počasi vstajati. Malo je ljudi, ki imajo tako veliko psihološkega kapitala.

Na koncu mamica/očka ne bosta nič bolj ponosna – Podjetništva se moramo lotevati iz pravih motivov. Pravi motivi pa so tisti, ki izhajajo iz našega bistva, ustvarjalnega potenciala, želje po samoaktualizaciji. Pogosto pa takšno pravo bistvo žal zamenjajo notranji kompleksi in notranja trenja. Verjamem celo, da se največjih kariernih ciljev ljudje lotevajo ravno zaradi notranjih trenj in napetosti, z namenom dokazovanja svojim staršem, okolju, tešenju smrtnih grehov in podobno.

Vendar na tej poti mora podjetnik slej kot prej odkriti druge motive; motive, ki so veliko bolj pristni in čisti. Takrat se podjetnik veliko lažje sooča z neuspehom, ki ga je v podjetništvu veliko, obenem pa neprimerno bolj spoštuje pot, kot cilj. Ko delujemo iz pravih motivov bolečine neuspeha ni, ker niso več tako pomembna realizirana pričakovanja, temveč je v ospredju izkušnja in življenjsko poslanstvo. To ne pomeni, da podjetnik postane bolj mehak in popustljiv do sebe ali drugih, še vedno velja vse prej našteto, pomeni le, da vse to počne iz povsem drugačnih razlogov.

Če pride do takšne tranzicije in posamezniku uspe, pogosto življenje po tem posveti dobrodelnosti in spreminjanju sveta na bolje z ustvarjenim bogastvom. Veliko je visokotehnoloških podjetnikov in investitorjev, ki nato svoje uspehe pretvorijo v tovrstne dobrodelne aktivnosti. V primeru, da ne pride do omenjene tranzicije, pa iščemo več in več zunanjih potrditev, kar vodi k temu, da tečemo hitreje in hitreje, dokler se ne iztečemo; notranjega zadovoljstva pa kar od nikoder. Mogoče smo tudi v tem primeru lahko uspešni podjetniki, vendar nam na koncu prav nič ne pomaga, če cel svet pridobimo, svoje življenje pa pogubimo.

Podjetništvo torej ni za vsakega; zgolj za tiste, ki so pravi mazohisti. Končna nagrada, če nam uspe, je res izjemna, vendar pa je vseeno cena tako velika, da je večina ljudi ni pripravljena plačati. Nenazadnje pa tudi velja pravilo, da če bi bili lahko v življenju vsi podjetniki, kdo bi bil potem zaposlen.

Prav je, da vsak pri sebi poskusi in se prepriča, ali je iz pravega testa za podjetnika, drugače pa najde drugo pot, kako se samoaktualizirati; teh je namreč neskončno. Vse kar počnemo v življenju je prav, če le tako čutimo.

The post Podjetništvo ni za vsakogar appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
https://www.blazkos.com/podjetnistvo-ni-za-vsakogar/feed/ 3
Sreča vs. Pamet https://www.blazkos.com/sreca-vs-pamet/ Sun, 16 Sep 2012 18:19:59 +0000 http://www.blazkos.com/?p=2205 Dolgo časa sem se spraševal, kakšen je odnos med srečo in pametjo. Potrebuješ za uspeh v življenju več sreče, ali več pameti. Najbolj smiselno izhodišče sem našel v knjigi Lucky or Smart, ki jo je napisal uspešen serijski podjetnik Bo Peabody. Smiseln odgovor na zastavljeno vprašanje torej je: Moraš biti dovolj pameten, da spoznaš, kdaj […]

The post Sreča vs. Pamet appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Dolgo časa sem se spraševal, kakšen je odnos med srečo in pametjo. Potrebuješ za uspeh v življenju več sreče, ali več pameti. Najbolj smiselno izhodišče sem našel v knjigi Lucky or Smart, ki jo je napisal uspešen serijski podjetnik Bo Peabody. Smiseln odgovor na zastavljeno vprašanje torej je: Moraš biti dovolj pameten, da spoznaš, kdaj se ti je začela dogajati sreča.

Sreča je pomemben element uspeha v podjetništvu in karieri. Pogosto podjetniki (in drugi uspešni poslovneži, lahko pa to apliciramo na vsako delovno mesto) prepisujejo bistveno več zaslug svojim kompetencam, kot so te v resnici prispevale k uspehu. V mnogih primerih bistveno večjo vlogo igra »biti na pravem mestu ob pravem času«, torej imeti srečo.

Ko govorimo o sreči in pameti sta pomembni še dve dejstvi. Prvo dejstvo je, da je veliko ljudi na pravem mestu ob pravem času, pa ne izkoristijo priložnosti do mere, kot bi jo lahko. Nekateri sploh ne izkoristijo priložnosti. Lahko bi rekli, da premalo uporabijo svoj analitični um, s katerim bi identificirali srečno dogajanje in ga izkoristili do zadnjega kančka; raje začetne uspehe pripišejo svojemu egu, s tem pa tudi do neke mere ubijejo potencial srečne pozicije, ker zanemarijo vlogo časa/trenda. Lekcija torej je, da ne smemo imeti prenapihnjenega ega, ki omeji potencial sreče, prav tako pa ne prešibak ego, ki običajno vodi do tega, da sreče sploh ne opazimo in izkoristimo. Torej nujno je, da smo dovolj pametni in spoznamo, kdaj se nam je začela dogajati sreča; takrat lahko izkoristimo celoten potencial nasmeha, ki nam ga je poklonila Fortuna.

Drugo dejstvo pa je, da se s pametjo (analitičnim umom) lahko postaviš na točko, kjer si močno povečaš verjetnost, da se ti bo začela dogajati sreča. V poslu lahko s svojimi odločitvami bistveno pripomoreš k temu, da srečaš na svoji poti srečo. To pomeni, da namesto zgolj trdega dela, delaš tudi pametno. Lahko bi rekli, bolj pametno in trdo kot delaš, več imaš sreče.

Enako, kot se lahko postaviš v pozicijo, da se ti začne dogajati sreča, se lahko s svojimi odločitvami postaviš tudi v pozicijo, kjer se ti močno poveča verjetnost nesreče. To sem občutil tudi sam na svoji koži. V začetku finančne krize sem se postavil s podjetjem na trg, ki je bil leta 2009 najbolj prizadet in je v letu 2012 še kar v drastičnem upadu. Proti trgu pa se je praktično nemogoče boriti.

Najboljši investitorji se tega zavedajo. Pravijo, da imaš lahko najboljši tim na svetu in trg, ki je v padanju in krčenju, pa bo zmagal trg. Lahko pa imaš povprečno ekipo, ki je na prvem trgu ob pravem času, pa bo zopet zmagal trg; vse kar mora v slednjem primeru narediti ekipa je, da se prepusti sreči, ki se jim dogaja. Zavedanje pomena sreče bistveno pripomore k uspehu na dolgi rok, saj se sama sreča slej kot prej konča in takrat so kompetence tiste, ki poskrbijo, da ostaneš med glavnimi igralci na trgu. Sreča in pamet se tako zoper uravnovesita.

Ravno zaradi faktorja sreče je v poslovnem svetu poleg sanjskega tima tako pomembna izbira trga. In enako velja na vseh kariernih področjih življenja; poleg ljudi, ki te obkrožajo so izjemnega pomena panoge, ki si jih izbereš za tekmovalne discipline – pa naj gre za znanost, umetnost, podjetništvo, kariero ali katero koli drugo področje, kjer veljajo tržne zakonitosti. Ko trg pada, kosi vse pred sabo in takrat se lahko dogaja zgolj nesreča. Ko trg raste, je neomejeno možnosti za uspeh.

Ni težko ugotoviti, da je Slovenija po 20 letih debelih krav prišla v obdobje suhih krav. V najboljšem primeru bo takšno obdobje trajalo še nekaj let, v najslabšem nekaj desetletij. Zagotovo pa bo minimalno priložnosti, da se ti v karieri začne dogajati sreča. Na srečo je svet naš dom.

Kot omejeno, z analitičnim razmišljanjem lahko ocenimo, kam se je vredno postaviti v prihodnosti, da se nam bo začela dogajati sreča. Kateri bodo tisti poklici, trgi, geografska področja ipd., ki bodo v prihodnosti cveteli in katere bodo tiste lokacije, kjer se bo začelo ali nadaljevalo krvavo klanje. Bolj, kot zadenemo trg, več možnosti imamo, da se nam začnejo dogajati srečni trenutki.

Ko pa smo na pravem trgu velja preprosto pravilo. Ustreliti morami čim več puščic, da lahko zadenemo tarčo. Osrednja naloga podjetnika je, da izbere pravo panogo, ustvari okolje, kjer se zbirajo pravi ljudje, izstreli čim več puščic, nato pa pusti, da se začne dogajati sreča. Ni pa dovolj, da izberemo področje, ki je v rasti, do izbranega področja moramo čutiti tudi močno strast; le ta je lahko gonilo od srečnega trenutka do srečnega trenutka; vmes pa so kilometri in kilometri znoja ter solz.

Sveti gral podjetništva je torej v tem, da (1) služimo denar z nečem, kar je (2) naša strast.

Tako kot avtor knjige tudi sam dodatno verjamem v mantro, da bolj kot počnemo pozitivne stvari, več verjetnosti je, da nas bo obiskala sreča, pri čemer sta izpolnjena prejšnja dva pogoja. Če ustvarjamo, namesto izkoriščamo, če delujemo pozitivno, namesto negativno, če ohranimo integriteto in nismo lopovi, imamo na dolgi rok veliko več možnosti, da se postavimo na točko, kjer se bo dogajala sreča. Dobre stvari se dogajajo dobrim ljudem.

Integriteta je še toliko bolj pomembna v današnjih časih, ko pluje svet v kreativni kapitalizem, kjer imajo osrednjo vlogo inovacije, ustvarjanje, transparentnost, dodana vrednost in osebna odgovornost. Še so čudne države, kjer prosperirajo izkoriščevalci (verjetno je med njimi tudi Slovenija), vendar sreča teh nebodijihtreba je zelo omejena, saj trgi postajajo skrajno transparentni in izločajo vse, ki živijo po principu pijavkarstva.

Torej, če povzamemo še enkrat, najprej moramo biti dovolj pametni, da se postavimo na točko, kjer je največja verjetnost sreče, ko nas pa ta obišče, moramo to čim prej spoznati in s pametjo izkoristiti obisk le-te do zadnjega kančka. Pri tem pa moramo biti pazljivi na ego in precenjevanje svojih sposobnosti, saj je poslovno okolje tako dinamično, da se sreča lahko hitro prelevi v krvavo konkurenčno klanje, kjer je potencial naših spodobnosti bistveno bolj omejen. Vsakič moramo biti korak pred tem, kar se dogaja v poslovnem okolju. Takrat smo lahko v podjetništvu pravi srečneži.

Še nekaj zanimivih misli iz knjige:

Avtor knjige Lucky or Smart verjame, da so podjetniki rojeni in da se podjetništva ne da priučiti. Trdi, da se oseba ne odloči postati podjetnik, ampak oseba je podjetnik po svoji naravi. Če se odloči postati podjetnik, sprejme eno izmed prvih mnogih napačnih odločitev v svojem življenju.

Zaradi dinamičnosti sodobnega okolja poudari nujnost agilnosti, fleksibilnosti in lateralnega mišljenja. Prav tako pa trdi, da pravi podjetniki želijo takojšnje rezultate. Managerji so tisti, ki lahko čakajo na dolgi rok, prepričani vase in v svoje odločitve, da bo izbrana strategija čez nekaj časa prinesla rezultate; podjetniki pa zaradi pomanjkanja virov in ustvarjanja nekaj povsem novega potrebujejo takojšnje rezultate. Bistvo sodobnega podjetništva je v hitrosti. Zato so dobre hitre odločitve veliko boljše, kot počasne izjemne odločitve. Pač je že tako, da so startupi kot ekstremno smučanje. Zmaga tisti, ki naredi najmanj napak in na poti do cilje ne umre.

Še ena takšna zanimiva misel. Glavna naloga podjetnika je, da se kot povprečen učenec v šoli nauči navdušiti, zbrati na kup, in voditi najboljše učence iz različnih področij. Pri tem se mora zavedati, da je v startup podjetništvo nemogoče privabiti običajne ljudi. Običajni ljudje si najdejo običajne službe. Samo malo nori ljudje, pa gredo delati v startup podjetja. Zato se dober podjetnik zelo zgodaj nauči delati z drugačnimi, malo norimi ljudmi. Če želiš znati delati z drugačnimi ljudmi, pa moraš biti tudi sam malo drugačen. Vendar ne preveč drugačen, zgolj toliko, da znaš delati z drugačnimi ljudmi, še vedno pa te drugi ne smatrajo za preveč drugačnega. Tako te drugačni ljudje potrebujejo, ti pa njih.

Prav tako je izjemo pomembno, da podjetnik vedno ostane osredotočen na svoj produkt in svoje stranke. Takoj, ko začne gledati okoli za drugimi priložnostmi, brati kaj pišejo o njem mediji, si beliti lase s konkurenco ter se ukvarjati z drugimi distraktorji, ima bistveno manjšo možnost uspeha na trgu. Osredotočenost na produkt in stranke je bistvena za uspeh v poslu. S takšnim pristopom si podjetnik poveča stopnjo sreče. Najbolj nevaren distraktor pa so dnevne novice. Novice opisujejo preteklost. Bolj, kot našo glavo polnimo s preteklostjo, manj je prostora, da lahko razmišljamo o prihodnosti.

In še za konec, čeprav je življenje podjetnika pogosto stresno in napeto, bolj kot ostanemo mirni in hvaležni, večja je naša možnost dolgoročnega uspeha. Kot podjetnik moraš preko veliko zavrnitev in ne-jev, kar zahteva tako veliko vztrajnosti, kot tudi mirne krvi, da ne ponoriš. Boljši vtis, kot naredimo na ljudi in močnejša, kot je naša integriteta, bolj se nam to obrestuje na dolgi rok. Svet je nenazadnje zelo majhen prostor.

The post Sreča vs. Pamet appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Pozitivne misli kot poceni izhod iz realnosti https://www.blazkos.com/pozitivne-misli-kot-poceni-izhod-iz-realnosti/ Wed, 05 Sep 2012 17:23:55 +0000 http://www.blazkos.com/?p=2201 Skoraj je ni sodobne knjige namenjene osebnostni rasti, ki ne bi govorila o nujnosti in pomenu pozitivnih misli. Vsekakor se strinjam, tudi na podlagi lastnih izkušenj, da so pozitivne misli izjemnega pomena; vendar veliko ljudi izkoristi koncept pozitivnih misli, kot poceni izhod iz realnosti, ker se ne želijo soočiti z njo. Zato je prav, da […]

The post Pozitivne misli kot poceni izhod iz realnosti appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Skoraj je ni sodobne knjige namenjene osebnostni rasti, ki ne bi govorila o nujnosti in pomenu pozitivnih misli. Vsekakor se strinjam, tudi na podlagi lastnih izkušenj, da so pozitivne misli izjemnega pomena; vendar veliko ljudi izkoristi koncept pozitivnih misli, kot poceni izhod iz realnosti, ker se ne želijo soočiti z njo. Zato je prav, da postavimo pozitivne misli na tisto mesto, kamor sodijo.

Namen pozitivnih misli ni, da si zakrivamo realno stanje in si govorimo “saj bo že”, pozitivne misli so češnja na samem vrhu delovanja in udejstvovanja posameznika, z namenom, da vidi več opcij, konstruktivno išče rešitve, deluje bolj proaktivno in motivirano, ga spremljajo pozitivna čustva in ima posledično bolj kakovostno življenje na sploh. Če razmišljamo pozitivno zagotovo hitreje dosežemo cilje, dogajajo se nam lepše stvari in življenje ima večjo vrednost.

Na drugi strani negativne misli zagotovo prispevajo k bistveno bolj neugodnim življenjskim okoliščinam, težo vsakdana še okrepijo, botrujejo k nižji stopnji zavesti, nenazadnje pa se tudi težje povežemo z ljudmi. Negativne misli zagotovo nimajo nobene prave funkcije. Manj, kot jih imamo, bolje je. Vendar, ko govorimo o pozitivnih mislih, govorimo zgolj o češnjici na vrhu sadne kupe, oziroma v primeru negativnih misli, dreku, ki zasmradi celotno sadno kupo življenja.

So pa pozitivne misli velika nevarnost, če si posameznik na njih gradi utvaro, da življenje sploh ni tako zahtevno, kot je v resnici. Pozitivne misli so, še enkrat, češnjica na vrhu kupe. Kupa pa je življenje, ki zahteva zdrave vzorce delovanja (vsakodnevne navade), včasih težke odločitve, red in disciplino, ukrepanje in delovanje. Če nimamo te osnove nam pozitivne misli prav nič ne pomagajo. V primeri, da nimamo ladje in je niti ne znamo upravljati nam razmišljanje o tem, kako super bo potovanje prav nič ne pomaga. Lahko celo verjamemo v zakon privlačnosti in da se s pozitivnimi mislimi vse uredi, vendar nenazadnje se moramo tudi skloniti, da poberemo denar, ki nam ga pričarajo pozitivne misli.

Zato je pomembno, da v življenju zelo dobro ločimo med pesimizmom, optimizmom, realizmom, resnico in prikrivanjem resnice. Posledično pa tudi, kdaj so v življenju dovolj pozitivne misli, kdaj pa je nujno potrebno ukrepanje. Če koncept pozitivnih misli uporabimo zgolj kot izgovor za soočanje z realnostjo, je samo še vprašanje, kdaj pristanemo na trdnih tleh.

Poglejmo si konkreten primer. Ekonomsko stanje v današnji državi ni nič kaj rožnato. Nekaj pogovorov je naneslo na to temo in se začnemo pogovarjati o dejstvih. Kmalu se slej kot prej znajde nekdo, ki reče, pa ne smemo biti tako pesimistični, saj se bodo zadeve uredile. Nič ne rečem, lahko da se bodo, lahko da se ne bodo. Vendar nismo daleč od tega, da bomo potrebovali finančno “pomoč”, lahko bi se celo znašli v bankrotu, kot se je Jugoslavija. Zanimivo mi je predvsem to, da se vsi spomnijo, kako dobro je bilo življenje v Jugoslaviji, nihče pa, da je šla naša prejšnja država v bankrot.

Glede na to, da naše gospodarstvo prispeva manj kot polovico odstotka k BDP Evropske unije, res verjetno ne bo večji problem, če bomo potrebovali finančno pomoč. Sicer dolgoročno to ne reši problema, saj imamo tukaj še staranje prebivalstva, nevzdržen socialni, pokojninski in zdravstveni sistem, premajhno inovativnost, podjetnost ipd., ampak razmišljajmo pozitivno – namesto, da bi ukrepali? To bi bilo zatiskanje oči.

“Razmišljati pozitivno”, v smislu zatiskanja oči je presneto enostavno, ukrepati je bistveno težje. Žal smo ljudje nagnjeni k temu, da si radi zatiskamo oči, vse dokler bolečina ni tako velika, da nam prekipi; ko zmanjka kruha, vinca in iger. Hlapec je tisti, ki skloni glavo, zvrne čašo vinca in sanjari. Gospodar je tisti, ki se sooči s problemom in najde rešitve. Če zraven razmišlja pozitivno, še toliko boljše.

“Razmišljajte pozitivno” o računalnikih in se naučite novega računalniškega programa. “Razmišljajte pozitivno” o svojem zdravju in se nažirajte s hrano, obenem pa prav nič ne gibajte. “Razmišljajte pozitivno” o denarnem stanju na vašem računu, pa zapravite vse, kar zaslužite in se zakreditirajte do vratu. “Razmišljajte pozitivno” in bodite neskrbni in konstantno nesramni do svojega partnerja. Vsi vemo, kakšni bodo rezultati. Če pozitivne misli niso podkrepljene z dejanji, so sanjarjenja.

Včasih se problem zdi bistveno večji, kot so naše sposobnosti, da ga rešimo. Takrat se še toliko bolj zatečemo k zatiskanju oči. Dober primer je država. Pa kaj lahko naredi posameznik? Naredi lahko izjemno veliko, le težko je… ker mora delati na sebi in svojih odločitvah… od tega da skrbno pazi koga voli in pozabi že enkrat na leve in desne ter da glas tistim, ki imajo rešitve in rezultate. Če takih ni, se nenazadnje lahko posameznik tudi sam politično udejstvuje. Potem je tukaj varčevanje, podpora spremembam, povečanje dodane vrednosti, prijava vseh koruptivnih dejanj, postopna odprava osebne zadolženosti, izboljšanje poslovanja podjetja, darovanje ipd. V krizi smo, ker na kreditih živimo standard, ki si ga ne zaslužimo (poleg tega, da smo z izkoriščanjem uničili gospodarstvo), ne zato, ker bi bil zato kriv kdor koli drug.

Dejanja so tista, ki nas bodo peljala k rešitvam. Prav je, da upamo na najboljše, pripraviti pa se moramo na najslabše. Pozitivne misli nas morajo gnati k rešitvam, ne smejo pa biti izgovor, da si ne priznamo dejanskega stanja in da ne ukrepamo – tako na ravni individualne odgovornosti, kot tudi družbeni odgovornosti.

The post Pozitivne misli kot poceni izhod iz realnosti appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Reševanje sveta https://www.blazkos.com/resevanje-sveta/ Thu, 30 Aug 2012 17:19:08 +0000 http://www.blazkos.com/?p=2197 Pred leti, na enem izmed poslovnih dogodkov, je uspešen podjetnik Janez Škrabec iz podjetja Riko dejal nekaj v smislu, da če nisi po duši socialist pri svojih dvajsetih, je nekaj narobe s tabo, vendar če si še vedno socialist pri svojih tridesetih, je tudi nekaj narobe s tabo. Izjava bi bila sicer lahko zelo hitro […]

The post Reševanje sveta appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>
Pred leti, na enem izmed poslovnih dogodkov, je uspešen podjetnik Janez Škrabec iz podjetja Riko dejal nekaj v smislu, da če nisi po duši socialist pri svojih dvajsetih, je nekaj narobe s tabo, vendar če si še vedno socialist pri svojih tridesetih, je tudi nekaj narobe s tabo. Izjava bi bila sicer lahko zelo hitro izrabljena v smeri, da te sistem in življenje silita, da s starostjo postajaš egoističen materialist, vendar daleč od tega, bistvo je nekje drugje. Danes se namreč s to izjavo močno strinjam, predvsem zaradi dejstva, ker na koncu pod črto naredimo več dobrega za družbo, če prej poskrbimo zase.

Individualna odgovornost je vedno pred družbeno odgovornostjo; težko je nekdo družbeno odgovoren, če ne zna poskrbeti zase, ali skrbi zase na način, da izkorišča druge, namesto, da ustvarja dodano vrednost s svojimi talenti. Nikoli ne smemo pozabiti, da če ne ustvarimo sami, mora za nas ustvariti nekdo drug (ali se moramo zakreditirati). Do takšnega pojava pridemo zelo hitro in sicer zato, ker se je veliko lažje ukvarjati z drugimi, sistemom, družbo, kot pa sami s seboj. Veliko lažje je kriviti sistem, druge ljudi, okoliščine, kot pa samega sebe, za stanje, v katerem se nahajamo, tako sami, kot tudi družba.

Vsekakor se strinjam, da v rani mladosti, ko vstopamo v svet odraslih, nujno potrebujemo idealistične težnje, ki nas ženejo naprej, ženejo k spremembam, družbenemu udejstvovanju in iskanju samega sebe. Gre za pustolovščino, skozi katero odkrivamo delovanje sveta, motivacijo ljudi, meje našega vpliva ipd., na koncu pa seveda velikokrat prispevamo tudi pozitivno družbi.

Nujno pa moramo paziti, da z neskončnim slepim idealizmom na koncu ne naredimo več škode, kot koristi.  Ne smemo pozabiti, da je pogosto pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Če na primer v svojem pretiranem družbenem udejstvovanju pozabimo nase, dolgoročno lahko od družbe več vzamemo, kot prispevamo. Še več, lahko dopustimo, da frustracije kompleksnosti in zahtevnosti problema, začnejo greniti naše življenje, s tem pa tudi našo notranjost.

Prvi koraki pri družbenem udejstvovanju namreč hitro pokažejo, da je preveč revščine na svetu za moč enega človeka. Če potujete po Aziji ali Indiji, pa še kakšnem drugem kontinentu, vidite na milijone in milijone revežev; kar stisne te pri srcu, kako velik problem je revščina in bistveno večji, kot posameznik, pa naj bo ta še tako vpliven in bogat. Tudi, če bi na primer Bill Gates razdelil vso svoje premoženje med ljudi, ki živijo v revščini, bi vsak dobil mogoče nekaj deset evrov, kar ne bi niti slučajno rešilo problema. Pa četudi bi enakomerno porazdelili premoženje, je zgolj vprašanje časa, kdaj bi bilo približno enako nesorazmerno porazdeljeno, saj ima denar to lastnost, da se koncentrira.

Lahko poskušamo tudi drugače, z dobrodelnimi projekti, akcijami in udejstvovanjem. Tudi tukaj zelo hitro ugotovimo, da je svet poln hinavcev, ki nimajo nobene želje ali namena, da bi se stanje duha človeštva spremenilo. Še več, toliko je nekih interesov, struj in posameznikov, ki te lahko blokirajo, da vodenje dobrodelnih projektov postane bistveno težje in zahtevnejše, kot si v rani mladosti, še v idealističnih mislih, to predstavljamo. Ne trdim, da dobrodelni projekti niso pomembni, vsekakor so in kapo dol vsakemu, ki jih izvaja, govorim le o tem, da jih je potrebno izvajati pravilno (več o nadaljevanju) in da ne bodo rešili sveta sami po sebi; so pa vsekakor pomembna sestavljanka v celotni sliki.

Na dolgi rok lahko človeštvo rešimo zgolj na dva načina (pogoj sta oba), tudi v kontekstu, da bo revščina zgolj še kategorija v muzejih – in to nikakor ni prerazporeditev premoženja. Najprej je tukaj (1) tehnologija, potem (2) dvig ravni zavesti posameznika in človeštva v najširšem smislu. Brez hitrega razvoja tehnologije človeštvo nima upanja. Prebivalstvo narašča s tako hitrostjo, da se bomo poklali za vodo in hrano v roku 50 let, če ne bomo uspešno nadaljevali tehnološkega razvoja. Glede na momentom oziroma zakon singularnosti verjamem, da bomo našli ustrezne rešitve.

Strinjam se, da prinaša tehnološki razvoj tudi svoje slabosti, kot so na primer informacijska preobremenjenost, hitrejši razvoj nekaterih držav, ukinjanje fizičnih del ipd., vendar so to slabosti, ki se jih moramo naučiti obvladovati. Opcija, da bi upočasnili tehnološki razvoj je nesmiselna in verjetno tudi ni možna, saj bi bili potem kmalu prisiljeni v najhujša dejanja, kar jih pomni človeštvo. Vsi se moramo dobro zavedati, da če nimaš kaj jesti, težko razmišljaš o smislu življenja in stopnji zavesti.

Tehnološki razvoj bo omogočil, enako kot do sedaj, cenejšo proizvodnjo hrane, večje produkcijske zmožnosti, večjo produktivnost, cenejšo energijo, hitrejše širjenje znanja in kompetenc, boljša zdravila, večjo povezanost ljudi, transparentno delovanje trgov s tem pa nižje cene ipd. Zato vsak, ki z novimi tehnološkimi rešitvami prispeva na teh področjih počne velika dobrodelna dejanja za človeštvo.

Drugo področje je dvig zavesti. Že tehnologijo se lahko uporabi za dobre ali zle namene. Znanje Alberta Einsteina je prispevalo v obe smeri, pri tem, da so bili brez dvoma njegovi nameni najboljši. Vendar je bila njegova zavest bistveno višje, kot zavest človeštva v tistem času. Zato ni pomembno zgolj stanje zavesti posameznika, vendar celotne družbe – to stanje pa se odraža predvsem v politiki. Torej, višja, kot je naša raven zavesti (kontekst življenja) in bolj, kot pomagamo drugim do takšnega preskoka, več naredimo za družbo. Moramo biti pa sami zgled pri vsem tem.

Če vas zanima vaše stanje zavesti, se vprašajte zgolj dve vprašanji, prvo je koliko v vsakem dnevu trpite, v smislu negativnih misli, negativnih čustev, jamranja, nesamoaktualizacije ter kako ste zadovoljni z ljudmi, ki nam vladajo. Oboje lepo odseva povprečno stanje zavesti posameznika pri nas.

Pri dvigu zavesti je odgovornost za lastno življenje pred odgovornostjo za družbo. Kot pravi uspešen podjetnik Mark Pleško iz podjetja Cosylab, državi boš najboljše tako pomagal, da čim bolje poskrbiš zase. Če dodam, in bolje, kot boš poskrbel sam zase, več boš imel možnosti, da poskrbiš tudi za družbo. Reševanje sveta torej poteka skozi evolucijski proces razvoja novih tehnologij in dvigovanja stopnje zavesti celotnega človeštva, kar se posledično odraža v zakonih, pravicah posameznika, medsebojnem spoštovanju ipd.

Če smo v zgodnjih dvajsetih lahko trdno prepričani, da bomo rešili svet z idealističnimi potezami, pa si poglejmo, kaj dejansko lahko naredimo in kaj je nujno pri tem upoštevati, da vsak dan prispevamo nekaj k lepši prihodnosti vseh nas. Brez naivnosti in idealističnih pričakovanj. Prispevki družbi so razdeljeni od najlažjih pa vse do tistih najtežjih, ki pa imajo lahko na koncu tudi največji prispevek.

(1) Darovanje materialnih dobrin – Najbolj preprosta in enostavna oblika reševanja sveta je, da podarimo materialne dobrine. Namesto, da jih prodamo, ali vržemo strani, jih podarimo. Raziskave so pokazale, da največ ljudi prispeva tako, da darujejo obleke. Pri tem imam zgolj en komentar in sicer, da se niti malo ne smemo počutiti dobrodelne, če je vse kar damo od sebe to, da darujemo nekaj, kar ne potrebujemo več, sploh, ker imamo občutek, da za nas ni več dobro. Vsekakor je prav, da darujemo materialne dobrine, mora biti pa to zgolj začetek našega prispevka k reševanju sveta.

Korak dlje naredimo že, če postanemo veliko bolj zmerni pri nakupovanju in trošenju materialnih dobrin. Ni nobene potrebe, da ima majhen odstotek zemljanov “polno rit vsega”, velik del sveta pa se valja v bedi. Dvajset parov čevljev v omari nima nobenega smisla. Če poleg dajanja začnemo delati na sebi in razmišljamo čim bolj minimalistično, smo naredili velik korak naprej. Namreč z vsemi resursi moramo ravnati skrbno previdno.

(2) Darovanje denarja – Korak dlje na poti reševanja sveta je, da darujemo denar. Darovanje denarja se mi zdi lepa gesta, vseeno pa se pri tovrstnem reševanju sveta skrivna nekaj pasti. Če podarimo denar znanim dobrodelnim organizacijam, upravičenci – se pravi prave žrtve življenja, dobijo zelo majhen odstotek darovane vsote. Pri največjih organizacijah celo manj kot pet odstotkov. Vse ostalo se porabi za administracijo, družbene parazite, marketing ipd. Se pravi, če darujemo denar, se moramo najprej zavedati, da je smiselno najti organizacijo, ki skoraj vse daruje tistim, ki pomoč resnično potrebujejo. Še bolje je, če darujemo kar direktno in nekomu, ki ne more ali nima sistematično pomagamo v življenju.

Prav tako si ne smemo delati utvar, da lahko zgolj z darovanjem ali prerazporejenem denarja rešimo svet. Veliko ljudi poudarja bogate ljudi, kot glavni vir bede in ekonomske neenakosti. To nikakor ne drži. Glede na to, da sem spoznal veliko bogatih ljudi, bi rekel, da je med povprečno premožnimi več škrtuhov in pohlepnih, kot med bogatimi. Denar ima to karakteristiko, da se koncentrira in če je nekdo bogat, ni kriv za revščino ljudi, kaj šele v primeru, ko daruje velik del svojega premoženja. Izjema so seveda diktature, kraje, politične privatizacije in drugi primeri, kjer bogati ne obogatijo z ustvarjanjem temveč izkoriščanjem. Pa četudi bi materialno stanje “resetirali” je zgolj vprašanje časa, kdaj bi bilo zopet neenakomerno porazdeljeno.

To pomeni, da reševanje materialne revščine zahteva povsem drug pristop. Tega sem že omenil. Tehnologijo, ki bo omogočila vsakemu dostop do dobrin za dostojno življenje, dvig raven zavesti, ki bo uzakonil vsakemu možnosti za razcvet, na koncu pa dostop do znanja in možnosti večanja kompetenc, da se lahko vsak povzpne na višje materialno stopničko, če je za to pripravljen ustvariti več dodane vrednosti.

Če se vrnemo nazaj na darovanje denarja. Prav je, da darujemo denar. Vendar moramo skrbno izbrati, kam in kako darujemo – če nas ne zanima, kam je šel denar, bo šel ta zagotovo v napačen žep. Predvsem pa ne smemo imeti občutka, da smo, če vsake toliko časa darujemo, naredili vse, kar je v naši moči, da rešimo svet. Smiselno pa je tudi razmisliti, ali ne bi namesto darovanja raje investirali v kakšen profiten ali neprofiten projekt, ki bo imel potencialno vzvodno pozitivne učinke na življenje vseh nas.

(3) Darovanje časa – Bistveno bolj dragocen, kot materialne dobrine in denar, je naš čas. Čeprav se redko zavedamo, je čas, ki ga imamo najbolj vredna kategorija v našem življenju. Ljudje se pogosto ne lotimo stvari zgolj zato, ker imamo utvaro, da je še dovolj časa. Vendar ga ni. Na srečo pa je v naših genih nekaj drugega in sicer, da si med seboj pomagamo v času nesreč, nezgod ipd., prav tako pa radi pomagamo tistim ljudem, ki jim je življenje prineslo najtežje izkušnje (invalidnost, bolezni…). Z darovanjem časa lahko resnično polepšamo ljudem življenje.

Nekateri ljudje darujejo drugim kar svoje celotno življenje. Odločijo se, da bodo opravljali poklic, ki drugim pomaga iz nesrečnih situacij. Reševalci, zdravniki, gasilci, kirurgi ipd. Verjamem, da so takšni ljudje “poklicani” in ni ga lepšega, kot ko vidiš osebo, ki svoj poklic opravlja s srcem in zadovoljstvom. Sam ob kapljici krvi skoraj padem skupaj, občudujem pa ljudi, ki instinktivno vedo kaj in kako v urgentnih situacijah. Če so nam dani talenti v tej smeri je nujno, da prispevamo svetu, saj takih pogumnih ljudi primanjkuje. Razlika med tem, koliko dobrega lahko naredimo, če realiziramo svoj talent v primerjavi s tem, da naš talent zgnije, pa je enormna. Tudi, če nam sistem ni naklonjen (izbor na fakulteto, dopuščanje ničvrednežev v socialnih sistemih ipd.), je prav, da najdemo lastno pot do tega, da takšen talent spravimo k življenju. Tako lahko največ prispevamo k svetu.

(4) Darovanje znanja – Korak naprej je, da ne darujemo zgolj svojega časa, v smislu, da nekomu ponudimo prijazne besede in toplo roko, vendar da darujemo svoje znanje. Seveda v primeru nesreč ipd. to redko bolj koristi, kot urgentna in moralna opora, vendar pa je veliko življenjskih situacij, kjer ljudje drug drugemu ponudimo tolažbo in ramo, bi pa veliko bolj koristilo znanje ter širjenje kompetenc. Govorimo seveda o filozofiji, da nekoga raje naučimo loviti ribe, kot da mu ribo podarimo. Izkušnja, ki smo jo sami premagali, nam običajno pusti zakladnico znanja in če to znanje delimo z drugim, lahko spremenimo življenja mnogih.

Več zadovoljnih in srečnih ljudi na svetu pomeni višjo raven zavesti. Na srečo informacijske tehnologije omogočajo, da se znanje s svetlobno hitrostjo širi po vsem svetu in zelo hitro vpliva na tok zavesti človeštva, s tem pa tudi na smer prihodnjega razvoja. Če nekaj izkusimo na svoji koži, je na nek način naša dolžnost, da delimo s svetom in pomagamo drugim, da lažje premagujejo podobne ovire. Seveda se pri tem lahko odločimo, ali znanje delimo brezplačno, če nam to materialno stanje in naši materialni cilji omogočajo, prav nič pa ni narobe, če za znanje tudi računamo. Več, kot zaslužimo, načeloma več vrednosti ustvarimo in takrat vemo, da smo resnično koristni. Nič ni boljšega, kot “zmagam – zmagaš” situacija, kjer pomagamo svetu, obenem pa krepimo svoje finančne vire, s katerimi lahko dosežemo še več dobrega za nas in svet.

(5) Dobrodelni projekti in organizacije – Tako, kot podjetništvo predstavlja vzvod naprav službi v kariernem smislu, so dobrodelni projekti in organizacije vzvod naprav darovanju časa in denarja v kontekstu reševanja sveta. S pametno zastavljenim dobrodelnim projektom lahko zelo vidno prispevamo k lepšemu svetu. Pri tem sta dve nevarni pasti. Prva past je, da se veliko ljudi loti dobrodelnih projektov, ker ne vedo točno, kaj bi počeli v življenju ali bežijo od sebe in svojih pravih izzivov v materialnem svetu. Namesto, da bi poskrbeli za sebe, skušajo najprej najti prostor pod soncem tako, da skušajo poskrbeti za druge. Tisti nebodjihtreba se celo hinavsko pretvarjajo, da jim je mar za druge, z namenom, da imajo od tega koristi. Med takimi lahko najdemo celo zdravnike in profesorje.

Zakaj je to tako velik problem? Če ne znamo poskrbeti zase (v materialnem smislu), ne bomo nikoli znali poskrbeti za uspešno izpeljan dobrodelni projekt ali organizacijo. Vse dolgoročno uspešne dobrodelne organizacije niso brez prebite pare, vendar se jim milijoni valjajo po računih. Še Mati Tereza je imela ob smrti na računih svojega reda milijone evrov.

Posledično pa to seveda pomeni, da se okoli teh evrov hitro znajdejo vrane, ki imajo ambicije, nimajo pa kompetenc in jim ne preostane drugega, kot da kradejo in se prisesajo tako ali drugače na območja, kjer se koncentrira denar; dobrodelne organizacije pri tem niso nobene izjema.

Torej pomembna lekcija je sledeča: Če izvajamo dobrodelni projekt, nujno potrebujemo od nekje finančna sredstva – pa naj bo to država, sponzorji, lastna sredstva ali kateri koli drugi vir. Drugače smo sami lahko slej kot prej na bremenih celotne družbe. Videl sem že nešteto dobrodelnih projektov, ki niso imeli dovolj finančnih sredstev in posledično je vse skupaj rezultiralo v skreganem timu, nerealiziranih projektih in mržnjo nad družbo, kako je kapitalistično usmerjena. Če pa imamo vir sredstev in znamo nekomu projekt prodati, stvari tečejo veliko bolj gladko. Ko pa pridemo do preveč denarja, pridejo drugi problemi; omenjene vrane in še marsikaj drugega. Tako pač je, v življenju imamo lahko dva problema, ali premalo ali pa preveč denarja.

(6) Podjetniške rešitve in investiranje denarja v projekte – Opcija, ki jo imamo kot alternativo doniranju denarja, je investiranje denarja. Z investicijo lahko nekomu omogočimo, da se postavi na lastne noge, mogoče razvije produkte, ki spremenijo svet, prispeva k gospodarski rasti, ustvari nova delovna mesta ipd. Res je, da obstaja veliko večji riziko, saj je investicija zelo tvegana, vsekakor pa smiselna alternativa. Če imamo v življenju dovolj denarja, je vsekakor smiselno razmisliti med razmerjem denarja, ki ga doniramo in investiramo. Danes imamo že mnogo spletnih strani, kot je Kiwa, ki omogočajo, da financiramo tako dobrodelne, kot podjetniške projekte.

(7) Socialno podjetništvo – Velik trend, ki se trenutno pojavlja v Evropi je socialno podjetništvo. To še ni povsem definirano, si ga pa ljudje velikokrat napačno interpretirajo; predvsem se debata začne takoj vrteti okoli profitov. V resnici pa gre pri socialnem podjetništvu za koncept, ki je še bistveno bolj zahteven od podjetništva. Posel je že v osnovi intenzivna tekma, pri socialnem podjetništvu pa v celotno enačbo vključimo še zahtevo, da s poslovanjem na ravni produktov, komunikacije, trženja, finančnega poslovanja ipd. odklepamo socialni prispevek družbi. Končni učinek takšnega podjetniškega udejstvovanja ima lahko enormno pozitivne družbene posledice.

Vsekakor pa je bistveno bolj zahtevno, kot klasično podjetništvo. Ustvariti moramo še toliko več dodane vrednosti, da lahko servisiramo deležnike, ki niso v naši direktni verigi vrednosti, potrebujemo še veščine politike, razumevanja birokratskega ustroja, socialnega profila družbe, delovanja socialnih skupin ipd. Socialno podjetništvo torej ni zgolj to, da razdelimo profit družbi, ali smo družbeno odgovorno podjetje. Bistvo socialnega podjetništva je, da najdemo inovativne rešitve v neučinkovitih strukturah. Npr. predstavljajte si potencial, če bi našli rešitev za hitro povečanje učinkovitosti državne uprave. Marsikdo bo rekel, to ni mogoče, je prekompleksno, ampak to velikokrat sliši podjetnik, ko začne svojo podjetniško pot. Ko najde rešitev, pa vsi samo gledajo. Potencial takšne rešitve pa je neprestavljiv.

Verjamem, da bomo imeli v prihodnosti vedno več socialnih podjetnikov, tistih najboljših in najbolj kompetentnih posameznikov, ki bodo poleg svoje podjetnosti znali razviti obenem še takšne nove produkte in storitve, ki bodo v sklop deležnikov vključevale še druge socialne partnerje; namen delovanja podjetja pa bo bistveno več kot zgolj ekonomski. Vendar bo uspelo pri tovrstnem udejstvovanju še manj ljudem, kot jih uspe v podjetništvu. In že slednjih je zelo malo.

Nujno pa se je potrebno znebiti prepričanja, da je socialno podjetništvo lažja oblika podjetništva. Podjetništvo, kjer da država, ali podjetništvo, kjer lahko zaposleni lenarijo ali kaj podobnega. Če ne razumemo golega podjetništva, nima smisla, da se gremo socialno podjetništvo. Verjetno bi bilo socialno podjetništvo smiselno prepovedati vsem, ki nimajo za seboj vsaj enega uspešnega podjetniškega projekta. Enako, kot pri dobrodelnih projektih je tudi tukaj nujno, da se na koncu ne znajdemo na plečih družbe. Namen tovrstnih projektov je namreč prav tako prispevanje družbi, predvsem na področjih kjer trg ali družba pogrne, vendar še vseeno prispevati, ne izkoriščati druge ali jemati. Velja pa tudi obratno. Nima smisla, da se gre nekdo socialno podjetništvo, če nima dokazano empatije do človeštva, prežete z iskrenimi interesi. Dejanja so tista bistvena, ne besede.

(8) Dobro srce in vsakodnevno junaštvo – Prišli smo do višje oktave dejanj reševanja sveta, točke, kjer se lahko osredotočimo na notranji svet posameznika in na njegove karakterne hibe; v smislu, če odpravljamo svoje hibe, odpravljamo hibe sveta. S tem naredimo bistveno več za svet, kot z vsemi prejšnjimi koraki. Zakaj? Veliko tehnologij, ki so jih razvili nacisti nam danes lajša življenje; verjetno so kasneje, po padcu nacizma, še celo rešile na tisoče življenj. Vendar vsi vemo v kateri koš paše Adolf Hitler. In obratno. Mnogo je inštitucij, ki so izkoristile modrost Jezusa Kristusa. Vendar je njegova zapuščina močno prispevala k dvigu zavesti sveta. Dejanja imajo bistveno večjo moč, kot besede. Integriteta karakterja ima bistveno večjo moč, kot dejanja; se pa ta odraža v besedah in dejanjih.

Z vsakim prepirom, vsakim dnem, ko smo slabe volje, z vsakim lenarjenjem, jezo, nasiljem, opravljanjem, izkoriščanjem ipd. prispevamo k nižji (bolj živalski) zavesti človeštva. In vsakič, ko smo dobre volje, žarimo do sreče, smo dobri do sebe in do drugih, delamo pozitivna dejanja ipd., prispevamo k dvigu ravni zavesti človeštva (smo bližje božjemu in imamo dobro srce). Veliko bolje je videti nasmejanega in veselega posameznika, ki ne daruje nič, kot pa brutalnega nasilneža, ki daruje velik del svojega premoženja, na primer zato, da si opere vest. Bolj, kot imamo zdravo jedro, več prispevamo k svetu. Seveda pa je pri tem nujno, da delamo na sebi, svojih potencialih ter odpravljamo svoje karakterne hibe, ki vodijo v nižje stopnje zavesti.

Najvišji nivo, ki ga lahko dosežemo z zlatim srcem, je vsakodnevno junaštvo. Takrat resnično prispevamo svetu največ. Vsakodnevno junaštvo pomeni dvoje, prvo to, da vedno gledamo, kako s svojimi dejanji v vsakodnevnih situacijah pomagamo drugim – od tega, da pokažemo nekomu pot, pozdravimo ljudi v dvigalu, odstopimo sedež, pomagamo starki čez cesto, odgovorimo nekomu, ki potrebuje našo pomoč, širimo nasmeh in dobro voljo ipd. Zagotovo lahko vsak dan najdemo vsaj eno minimalno situacijo, v kateri imamo moč, da se znajdemo kot junaki. Veliko malih junaških dejanj vodi do velikega življenja.

Drugi vidik vsakodnevnega junaštva je, da si ne zatiskamo oči. Nikoli ne smemo pozabiti, da je najtoplejši del pekla rezerviran za tiste, ki zatisnejo oči v trenutkih, ko bi lahko preprečili grozote; pa naj gre za korupcijo, nasilje, krajo ipd. Zlo prevlada, ko dobri ljudje ne ukrepajo.

(9) Vzor in mentoriranje – Dobro srce in vsakodnevno junaštvo lahko popeljemo še korak dlje. To je, da drugim pokažemo, kako lahko živijo kot vsakodnevni junaki. Ko enkrat sami postanemo junaki, je naša naloga, da v družbi razvijamo še več junakov. Seveda absolutno z zgledom. Nikoli nimamo pravice nekoga učiti stvari, ki jih sami ne znamo. Vendar več, kot je junakov na svetu, hitreje se bo dvignila zavest človeštva. Ljudje nenazadnje sledimo junakom in nima smisla, da večina takšnih junakov živi v stripih. Prav je, da občudujemo in se zgledujemo po junakih, ki so tukaj z nami. Najlepše pa je to, da lahko vsakodnevni junak postane vsak.

(10) Sistematično politično in družbeno udejstvovanje – Prišli smo do zadnje stopnice. Politično udejstvovanje je najvišja stopnica reševanja sveta, saj ta omogoča sistematično ter strukturno urejanje družbenih razmer, pri čemer so političnim voditeljem tudi na voljo resursi za najgloblje in najobsežnejše spremembe. Politiki bi morali biti torej najbolj modri, izkušeni in po srcu dobri posamezniki, kar jih premore država. Biti politik bi moral biti najbolj časten poklic, kar jih obstaja, opravljati pa bi ga smeli zgolj ljudje na najvišji stopnji zavesti, ki so se izkazali v vseh naštetih oblikah reševanja sveta, ustvarjanja in prispevanja.

Realnost je seveda v večini primerov bistveno drugačna, vendar skladna s stanjem zavesti človeka. Če bomo napredovali, z enako hitrostjo, kot napredujemo do sedaj, ne vidim razloga, zakaj ne bi v nekaj desetletjih dosegli takšen nivo. Še nekaj 100 let nazaj je bilo življenje na zemlji bistveno bolj kruto in nepravično. Za spremembe je potreben čas, dvig zavesti se dogaja postopoma. Res pa je, da največ prispevajo k dvigu zavesti vsakodnevni junaki, katerih zavest je korak pred družbeno; zato se tudi na različne načine družbeno udejstvujejo, spremembe pa želijo hitreje, kot so možne, ker imajo samo občutek, da ne spadajo v ta svet.

Vendar počasi, korak za korakom. Pomembno je, da razumemo, da smo vsi zgolj kaplja v morju sprememb. Vsekakor je nujno, da vsak dan prispevamo k reševanju sveta, vendar moramo razumeti, da gre za proces evolucije, ne revolucije. Slednje se dogajajo le, kadar je človeštvo prisiljeno v spremembe. Kvantni preskok, ki je posledica navdiha, pa se zgodi, ko imamo kritično maso, nič prej.

Zaključimo. Opazimo lahko, da najbolj osnovna oblika reševanja sveta zajema dajanje, od tistega, kar najmanj boli (ponošene obleke ipd.), do tistega, kar najtežje pogrešamo; danes predvsem čas, kot najbolj redko dobrino. Nato je stopnička višje projektno ter organizacijsko dobrodelno delovanje, kjer je poleg časa, znanja, denarja in drugih resursov potreben še intelektualne napor. Za takšno udejstvovanje je nujno, da imamo vire, drugače lahko sami kar hitro postanemo socialni problem in posledično svetu naredimo več škode, kot koristi. Pogoj za naslednjo stopničko pa je zanimiv preobrat in sicer, da se nehamo ukvarjati z drugimi in se začnemo ukvarjati sami s seboj. Tako lahko naredimo bistveno več za svet, kot če bežimo stran od samih sebe ali iščemo svojo srečo v tem, da pomagamo drugim. Srečo lahko najdemo zgolj v sebi, pomagati drugim pa je naša temeljna dolžnost, ko enkrat najdemo sebe. Zadnja stopnička predstavlja najvišji nivo reševanja sveta, zajema pa tako notranje, kot tudi zunanje delovanje – s tem sledimo k lastnem obilju in obilju drugih.

Pomagajte tudi vi rešiti svet. Ampak na pravi način.

The post Reševanje sveta appeared first on Blaz Kos Consulting.

]]>