Deset možnosti za izboljšavo

V življenju sta samo dve možnosti – ali rasteš ali pa stagniraš (ne padaš!). Napreduješ lahko tako skozi vzpone in zmage, kot tudi skozi padce in poraze. V bistvu se v praksi običajno skozi padce naučimo še bistveno več, kot ko smo na vrhu. Ne glede na to, kako težke izkušnje nam življenje ponuja za rast, pa niti ni pomembno, kako hitro napredujemo, važno pač je, da napredujemo in da se ne ustavimo.

Največja tragedija, ki nas lahko doleti v življenju pa je, da stagniramo. Dalj časa, kot se naši dnevi po intenzivnosti in zahtevnosti ponavljajo, več verjetnosti je, da stagniramo. Če ni napredka na bančnem računu, če ni napredka v službi, če kar naprej po enakih vzorcih trpijo naši odnosi, če se še kar počasi nabirajo kilogrami, če še kar presedimo večino življenja pred televizijo, ipd. pomeni, da stagniramo.

Ko stagniraš pa v bistvu umiraš. Umiraš na obroke.

Glavni razlog za stagnacijo je običajno preprost. Posameznik ne ve, kaj bi s svojim življenjem, zato sprejme merila povprečja in se preda zunanjim silnica, da ga odnesejo skozi življenja do samega konca. Pot je definirana kot povprečje vseh drugih. Pomanjkanje jasnosti, kaj si nekdo želi v življenju, je glavni razlog stagnacije. Za jasnost, kaj si želimo v življenju pa je potrebna velika mera introspekcije.

Žal pa je marsikomu izjemno težko iz svoje najgloblje notranjosti, iz svojega bistva ugotoviti, kaj si želi v življenju. Jasnosti enostavno ni in je težko do nje. Mnogo je razlogov, ki so lahko vzrok pomanjkanja jasnosti, največkrat pa je seme tega problema zasejano že v zgodnjem otroštvu, s prenosom vzorcev.

Ne glede na to, kako ekstremno težko ali pa na drugi strani lahko je bilo (ali je) naše življenje nam to še ne daje pravice, da v življenju stagniramo.

Če nimamo ideje, kako bi iz svojega notranjega bistva potegnili jasno vizijo življenja, ki nas bi motivirala, da napredujemo in da rastemo, obstaja enostaven način, kako se lahko brcnemo iz cone udobja, v kateri prijetno in leno stagniramo. Vaja je sila enostavna.

Vzamemo list papirja in pisalo. Vprašamo se: »Kako se lahko izboljšam kot oseba?« Napišemo vse odgovore, ki nam padejo na pamet. Nato se še vprašamo: »Kako lahko izboljšam svoje življenje?« Zopet enako, ne razmišljamo preveč, vendar enostavno iz podzavesti zapišemo vse odgovore. Z malo truda brez večjega problema pridemo do nekaj deset odgovorov.

Iz popisanega lista izberemo deset odgovorov, za katere se nam zdi, da bi najbolj prispevali našemu napredku, h kakovosti našega življenja in k dobremu počutju. Nato teh deset odgovorov rangiramo, od tistega najbolj ključnega naprej. Ko to naredimo, obkrožimo prve tri odgovore in jih prepišemo na nov list. Celoten proces nam ne bi smel vzeti več kot 1 uro.

Zapisane stvari so ključ do našega osebnostnega napredovanja, ne glede na to, kako jasni sta vizija in poslanstvo našega življenja. Če začnemo delati na zapisanih stvareh lahko nehamo stagnirati. Nehamo umirati po obrokih. Naše življenje lahko zopet dobi vrednost.

Izjemno pomembno je, da se zapisanih osebnostnih izboljšav pravilno lotimo. Prav pristop je strateški pristop do spreminjanja navad. Prava ravnilovka za prvi tri spremembe je obdobje vsaj enega leta. Ne smemo biti zaletavi. Ljudje velikokrat precenjujemo, kaj lahko dosežemo v enem mesecu in podcenjujemo, kaj lahko dosežemo v enem letu.

Torej tri izboljšave, dvanajst mesecev. Štirje meseci za vsako. Začnem s prvo, najpomembnejšo. Se ji posvetimo in vsak dan delamo na izboljšavi. Z vsakim dnem tako napredujemo. Počasi in vztrajno. Tik pred samo spremembo je najtežje. Takrat moramo dati še piko na i. Tako spremenimo prvi vzorec. Prvi bo najtežji, vendar bo imel potem tudi največjo vrednost. Ker bo jasno, da zmoremo. Dvigne se raven samozavesti. Nato sledi druga izboljšava in tretja in tako naprej.

Ko pa enkrat pridemo v pogon, se težko ustavimo. Če pa že, imamo enostavno tehniko, kako naprej.

Ne umirajte po obrokih. Živite življenje!