Brazgotine vaših osebnih bojev

Življenje lahko živimo na dva načina. Prvi način je, da se varno zavijemo v vato in prepustimo toku življenja, da nas ta počasi vodi proti in nato po povprečju. Tako naše življenje dnevno mineva bolj ali manj po urniku, kot si ga zamislijo drugi; naš partner, naš šef, družba, mediji, oglaševalci in še marsikdo drug. V povprečju lahko najdemo neko zadovoljstvo, saj je tam najbolj udobno. V coni udobja se počutimo daleč najboljše. In največ, kar naredimo je, da komu, ki se poda iz cone udobja, podamo kakšen »moder« nasvet.

Drugi način življenja je, da sledimo svojim sanjam. V tem primeru se moramo slej kot prej podati iz cone udobja v cono učenja. Tam pa ni lagodja povprečja. Potrebno se je boriti. Vsak dan, znova in znova. Ko stopimo iz cone udobja je potrebno tvegati in tveganje se pogosto ne obrestuje. Vendar, če vztrajamo in se ne predamo, lahko živimo sanjsko življenje; to ni življenje v konzervi povprečja, temveč življenje, kot smo si ga zamislili in ustvarili sami. Življenje polno samoaktualizacije.

Kateri način ste izbrali vi?

S prvim načinom ni verjetno nič narobe, vendar zgolj, če smo se za to sami zavestno odločili. Tu in tam lahko kakšno življenje v samsari izkoristimo tudi za to, da počivamo ali smo na uslugo drugim. Nenazdanje se večina ljudi odloči, da bodo tako živeli. Pri tem načinu je pomembno zgolj to, da delamo dobro in da ne jamramo preveč.

Obstaja pa tudi drugi, veliko bolj moder način. In samo če ste izbrali drugi način, ima smisel, da berete naprej.

Verjamem, da ste se mnogokrat podali iz cone udobja. Tvegali, pa se tveganje ni izšlo. Ste se polomili, vstali in začeli znova. Vlagate in vlagate, rezultati pa se zelo počasi akumulirajo.

Ravno to je bistvo. Nihče ni rekel, da bo lahko. Uspešni ljudje počnejo znova in znova tiste stvari, ki jih neuspešni nočejo. Rezultati sledenja svojim sanjam se poznajo šele na dolgi rok. Dolgoročni pogled je zato pri tem ključen, prav tako pa zavedanje, da ni pomemben cilj, temveč sama pot. Ravno pot je tista, ki bogati naše življenje in ga naredi vrednega. V najlepših ter najtežjih trenutkih.

Se še ne vidijo vsi sadovi vašega trda. Nič hudega. Pokažite mi vaše brazgotine! Tudi te si zaslužijo največje spoštovanje. Propadlo podjetje ali projekt. Razmerje v katerega ste toliko vlagali, pa se ni izšlo. Investicija, ki ste jo naredili, pa je bila povsem zgrešena. Dieta, ki vam ni prinesla nič kaj dobrega. Potovanje, ki ni bilo nič kaj tako sanjsko, kot ste načrtovali. Vse negativne odgovore pri vašem kreativnem iskanju službe. Knjigo, ki ste jo napisali, pa jo noben založnik noče. Drevo, ki ste ga zasadili, pa seme ni vzklilo. Pokažite vaše brazgotine, ko se znova in znova podajate iz cone udobja.

Višja, kot je zavest človeka, bolj mu je pomembno stanje duha, raven zavesti, zlato srce ter pozitivna dejanja, kot pa materializirani sadovi določeni na podlagi meril marketinškega ali kapitalističnega sveta. Tega pa sicer ne smemo pomešati s tem, da smo v coni udobja in ni nobenih rezultatov. Namreč brazgotine so pomembne izkušnje in rezultat je, da smo v naši zemeljski izkušnji doživeli nekaj več kot drugi. Nekaj, kar nam je bilo dano, da izkusimo.

Namreč vsi, ki izberejo, da bodo življenje živeli na ta drugi polni način, tako da sledijo svojim sanjam, se zavedajo, da je pot trnjeva. Ker se tega zavedajo in ker so čez to šli tudi sami, bodo taki ljudje vedno veseli, če lahko tudi vam pomagajo doseči vaše sanje ter realizirati pot. Ponosni bodo na vaše brazgotine in vam pomagali, da boste uspešno nadaljevali na drzni poti. In to so pravi prijatelji.

Prav vsak, ki se je podal na to drugo pot je poln brazgotin. In prav užitek je srečati sočloveka, s katerim se lahko nasmejiš ob pripovedih, kako je nastala kakšna brazgotina. Kot v filmih. J Ostali iz cone udobja pa se običajno kopajo v zavisti in zgolj pripomnijo kakšno nepotrebno, da zavzame prostor in napolni njihov ego.

Zato ponosno pokažite svoje brazgotine, ki ste jih dobili na nepredvidljivi avanturi samoaktualizacije vašega življenja. Neuspeh je integrali del uspeha. In uspeh čez noč pride po desetletjih trdega dela.

Namreč če ni brazgotin, ni sanjskega življenja.