Ampak

Beseda ampak je največja ovira pri osebnem napredku, prav tako največja prepreka na poti do dolgoročne sreče ter kakovosti življenja. Človeštvo je razvilo povsem dovolj znanja, da skoraj na vseh področjih življenja dobro poznamo osnovne zakonitosti, ki vodijo do želenega stanja. Na vseh področjih kot osnovno pravilo velja, kar seješ to žanješ. Ampak ni lahko. Če bi bilo lahko, bi to naredil vsak. Ampak ne. Malo je ljudi, ki besedo ampak izbrišejo iz svojega besednjaka in se raje lotijo akcije. Počasi, korak za korakom, vendar na poti do želenega.

Ampak je v resnici največji osebni notranji boj, ki ga mora zmagati vsak izmed nas, dokler se ne oblikujejo nove navade. Ampak je tisti, ki ovira popolno odkritost do samega sebe, priznanje resničnega stanja, rušenje starih vzorcev, možnost napredka, postavljanje novega, izkoreninjenje lenobe, zdravo soočenje samwga s sabo in pot do življenja, ki si ga resnično želimo. Ampak obstaja zato, da nagrado dobijo zgolj tisti, kateri se zanjo dovolj močno borijo; in si jo zaslužijo. Pokažejo, iz kakšnega testa so.

Saj bi varčeval, ampak so moji prihodki prenizki. Saj bi se redno gibal, ampak nimam časa. Saj bi skušal napredovati v službi, ampak nimam možnosti. Saj bi končal diplomo, ampak je fakulteta brez veze. Saj bi srečal sanjskega partnerja, ampak ta verjetno ne obstaja. Saj bi izboljšal odnos s punco/fantom, ampak je kakršna oseba je in ne vem, če je to to. Saj bi potoval, ampak nimam denarja. Saj bi bil danes bolj srečen, ampak sem zopet vstal z levo nogo. Saj bi si našel delo, ampak je s socialno podporo s pivom in cigareto v roki pred televizijo čisto ok.

Beseda ampak izraža nemoč, šibkost karakterja, vdanost v usodo, neznanje, lenobo, pomanjkanje psihološkega kapitala, navidezno prelaganje individualne in družbene odgovornosti; namreč iz rok lahko damo samo moč, nikoli pa odgovornosti. Ne koncu smo še vedno sami tisti, ki sprejmamo odločitev – ampak ali akcija. Beseda ampak gleda kratkoročno, kjer takoj dobimo zadovoljstvo cone udobja, dolgoročno pa živimo v lastni čustveno-mentalni kletki, ki nam preprečuje, da bi živeli sanjsko življenje in realizirali celotni svoj potencial.

Bolje kot izreči ampak si je odkrito priznati, da nam nekaj v določenem trenutku življenja ni prioriteta. In sprejeti posledice, ki pridejo s tako odločitvijo.

Ko izrečemo ampak, se odločimo za nemoč. Res pa je, da je moč odločanja vedno v sedanjem trenutku. Vedno se lahko znova odločimo. Lahko se vedno ločimo od ampak. Običajno poteka napredek v življenju po postopku dva koraka naprej, enega nazaj. Zato vsak kdaj pa kdaj izreče ampak. Potem je čas za nova dva koraka naprej, brez ampak, z akcijo. Zmagajte danes v nečem nad seboj in pozabite na besedo ampak. Moč imamo vsi v tem trenutku.

V tem trenutku lahko nakažemo določeno vsoto na varčevalni račun, četudi je 10€. V tem trenutku lahko investiramo v partnerstvo. V tem trenutku lahko naredimo nekaj za svoje zdravje. V vsakem trenutku imamo možnost, da premagamo ampak. In to zahteva življenje od nas, da ga premagamo znova in znova. Ni ga boljšega občutka, kot zmagana bitka nad samim seboj. Jaz : Ampak = 1 : 0.

Namesto besede ampak raje ustvarite čas v svojem urniku. Namesto besede ampak raje z akcijo pokažite, da obvladujete sebe in da znate inteligentno delovati. Namesto besede ampak vsak dan počasi napredujte k svojemu cilju. Vsakič, ko izrečete besedo ampak se tako močno ugriznite v jezik, da je ne boste nikoli več izrekli. Nato pa vzemite moč nazaj v svoje roke.

Če je dovolj velika želja, se vedno najde pot, če ni, se vedno najde nek ampak – izgovor.