Blaz Kos

Stari dobri časi

28
Apr 2011
Agile Lean Life Blog

Psihologija delovanja človeških možganov me vedno znova preseneča. Eden izmed takšnih fenomenov je dojemanje preteklosti, kot enega izmed treh časovnih trakov v človekovem življenju. Ljudje se velikokrat v preteklosti naslanjamo na negativne stvari, ki so se nam zgodile, namesto, da bi bili hvaležni za vse, kar nam poklanja življenje in se naslanjali na naše pretekle dosežke. Velikokrat, ko se lotimo kakšne (nove) aktivnosti, si rečemo, pa saj jez tega ne znam/zmorem, predvsem na podlagi spominov, kako se nam je v naši zgodovini zgodilo nekaj negativnega.

Vendar, ko spremenimo sliko preteklosti na ptičjo perspektivo in se postavimo na makro nivo, velikokrat doživimo kontradiktoren preskok pesimizma, ki nas omejuje pri uživanju sedanjega trenutka. Ta pesimizem bi lahko strnili v stavek »Stari dobri časi«. Enostavno se pogosto zgodi, da ko se ljudje uzremo v preteklost, si rečemo, to pa so bili dobri časi. Ko pa te dobre stare čase potrebujemo, da bi v njih našli moč za doseganje ciljev v prihodnosti, raje izberemo izolirane negativne trenutke, ki nam zbijejo samozavest.

Dobra stran tega pojava je, da se življenjska obzorja odprejo šele, ko mi prevzamemo kontrolo nad umom. Dokler ima um popolno kontrolo nad nami, se enostavno ne moremo izogniti marsikateremu mehanizmu (strah ipd.), katerega namen je bil preživetje v džungli ali širjenje genov za vsako ceno. Sedaj smo z znanjem resnično prišli do točke in razumevanja, ko lahko z močjo zavesti in počasnega prevzemanja kontrole nad umom takšne mehanizme obvladujemo.

Dojemanje preteklosti je zato potrebno postaviti v pravi kontekst. Vsako obdobje ima svoje prednosti in slabosti. Vendar generalno gledano človeštvo napreduje v vse bolj pozitivne čase. Če se ozremo hitro skozi zgodovino… V pradavnini je bila velika verjetnost, da si postal malica za kakšno zver, povprečna življenjska doba pa je bila le nekaj deset let. V času rima je bila velika verjetnost, da si se borili v vojni, bil posiljeni s strani mimoidočega vojščaka, ali pa si bil zažgani na križu. V srednjem veku pa na grmadi. Potem se je začel tehnološki razvoj in dobili smo še dve svetovni vojni.

Kljub vsemu, da je bilo prejšnje stoletje še zelo burno in nasilno, statistike kažejo, da živimo vedno bolj v civiliziranih časih ter je vedno manj nasilja.

Potem pa gremo naprej. Življenjska doba posameznika se močno povečuje. To pomeni, da boste lahko uživali izkustvo na zemlji še desetletja. Vedno več je ljudi na zemlji in se bo v naslednjih desetletjih povzpelo na 20 mrd, kjer naj bi se tudi stabiliziralo. Pri toliko ljudeh na zemlji pa res ne moraš biti več osamljen. Tehnologija drastično napreduje, tako lahko prepotujete svet s sodobnimi transportnimi sredstvi ali pa z enim klikom doživite povsem nove kulture. Še malo, pa boste lahko uzrli pogled na zemljo iz daljnega vesolja. V Sloveniji je celo razporeditev dohodka bolj enakomerna, kot je bila pred osamosvojitvijo. Kar pomeni, da sploh ni res, da bogati postajajo vedno bolj bogati in revni vedno bolj revni.

Tako da gledano iz makro vidika, je kakovost življenja na našem lepem planetu vedno boljša in boljša. Sedaj pa poglejmo še nivo posameznika. Tukaj sta pomembna dva elementa. Prvo je izhodišče, se pravi s koliko denarja, zdravja, znanja, veščin ipd. smo začeli. Drugi element je, ali vsak dan na posameznem področju življenja napredujemo ali ne. Čisto malo. Za milimeter. Za minimalne korae, ki se nato seštevajo. To je tudi skrivnostna formula za uspeh na vsakem področju življenja.

Če nam je bilo dano ugodno izhodišče in ne vlagamo v svojo življenjsko situacijo, temveč zgolj jemljemo, slej kot prej pridemo do točke, ko občutimo, da pa so stari časi bili resnično dobri. Vendar smo si za to krivi povsem sami, zaradi lastnega stagniranja. In v tem primeru ne bi moralo biti čisto nič drugače, saj je človeku dano, da čim več ustvari iz dane situacije, ne pa da jo izkorišča.

Če nam je zaupano veliko je to z razlogom, da iz tega ustvarimo še več. Če zgolj izkoriščano ugodno situacijo, ki nam jo je dalo življenje, je seveda logično, da se bo situacija zgolj slabšala. Kako bi sploh lahko bilo drugače? In če se mogoč dotaknemo dna, da nas življenje prisili, da začnemo ustvarjati, smo v življenju resnično napredovali. Nekateri ljudje desetletja izkoriščajo dano situacijo, se dotaknejo dna, potem pa nekaj malega ustvarijo. In v tem obdobju, ko nekaj malega ustvarijo, napredujejo neskončno bolj, kot v obdobju, ko so zgolj izkoriščali.

Potem je druga možnost, da imamo dobro izhodišče in da napredujemo. Seveda je to najboljša možnost v življenju, za katero moramo biti hvaležni. Zaupano nam je bilo veliko in sicer z namenom, da ustvarimo še več ter to kar ustvarimo delimo z drugimi. Žal pa se velikokrat zgodi, da morajo iti ugodno situirani posamezniki s strani same pozicije družine po prej omenjeni poti. Ne pa vedno.

Druga možnost je, da imamo neugodno izhodišče. Nekdo je postavljen v neugodno situacijo, doma nimajo veliko denarja, pozicije, malo možnosti je za izobrazbo ipd. Vendar zopet sta možna samo dva pristopa. Posameznik lahko vsak dan počasi dodaja k vsakemu področju življenja ali pa samo tistemu, ki mu resnično pomeni. In na tisto, kar se osredotočimo, tisto rase in se razvija. Z dolgoročnim pogledom lahko svojo življenjsko situacijo drastično izboljšamo.

Zadnja možnost pa je, da smo postavljeni v neugodno situacijo in stagniramo. V neugodno situacijo smo postavljeni z določenim razlogom. Življenje želi, da se nekaj naučimo. Mogoče bolj zdravega odnosa do posameznega področja življenja, mogoče več discipline, mogoče več samozavesti, mogoče da spoznamo, da nismo produkt okolja, temveč da mi sami lahko s svojo močjo volje ustvarimo okolje, kot si ga želimo. Vendar se moramo zato boriti, se osebnostno razvijati.

Če se pa osredotočimo na to, kar nam je bilo dano in da gre zgolj na slabše, na vse negativne stvari, ki so se nam zgodile ipd. stagniramo, oziroma še več. Zgolj nazadujemo. Namesto, da bi izkoristili tisto malo, kar nam je bilo dano, da razvijemo svoje življenje in zacvetimo to izžamemo do konca in se nato predamo tokovom življenja. Te pa običajno ne vodijo v smer, kamor bi si želeli sami.

Torej če imamo vsaj malo pravega pristopa k življenju in ne zgolj izkoriščamo, kar nam je bilo danega, ne spimo na lovorikah, temveč vsak dan čisto malo vsak dan vlagamo vase in svoja področja življenja, potem stari dobri časi ne obstajajo. Potem so časi lahko le boljši in boljši. Prihodnost pa tako svetla, da si je smiselno nadeti sončna očala. Čisto malo je potrebno za to, čisto mala sprememba v odnosu do življenja. Čisto majhen prispevek vsak dan, ki ima dolgoročno neverjeten vpliv na to, kje se bomo nahajali v prihodnosti.

Na svetu smo zato, da ustvarimo več in nekaj novega iz tega, kar nam je bilo dano ter to delimo z drugimi in celotnim svetom. Ne glede na to, koliko malo nam je bilo dano. Če pa zgolj izkoriščamo to, kar nam je bilo dano ali ne, pa bi verjetno lahko govorili o starih dobrih časih, vendar bi bili močno krivični, tako do sebe, ko življenja in okolja.

Če imamo pravi pristop do življenja, stari dobri časi ne obstajajo, temveč le svetla prihodnost.

Za konec pa še to. Seveda so nihanja. V življenju se vse giblje v ciklih. Vendar tudi če gre cikel navzdol, kot je šel v tej recesiji, lahko nekatera področja življenja napredujejo, čeprav druga strmo padajo. Veliko je ljudi, ki je v recesiji izgubilo veliko denarja, vendar je pridobili dragocena nova znanja. Nova znanja pa so novi notranji viri, s katerimi lahko zopet ustvarimo zunanje vire. Zato nikoli ne smemo gledati našega napredka na posameznem področju izolirano od ostalih področij, temveč holistično, iz širše perspektive.

Veselite se svoje prihodnosti, ki jo boste sami ustvarili!

Print Friendly, PDF & Email

No Comments

No comments yet.

Sorry, the comment form is closed at this time.