Blaz Kos

Prvi vtis in govorica telesa

6
sep 2007

Nekaj dni nazaj sem v neki reviji bral intervju z Zdravkom Župančičem, ki je dobro poznan retorik in tudi vodja lastne šole retorike. Njegova predavanja sem večkrat obiskal, prav tako sem bil na enemu izmed tečajev, ki jih ponuja v okviru šole. Vsekakor je tečaj vreden obiska, saj dobiš marsikateri koristni napotek.

V sklopu intervjuja pa se mi je zdelo izjemno zanimivo predvsem naslednje. Verjetno vsi dobro poznate zelo popularno pravilo Alberta Melhrabiana, ki pravi, da ima na komunikacijo kar 55% vpliva govorica telesa, 38% ton govora in zgolj 7% besede, ki jih izgovorimo.

No, vsekakor se zavedam pomembnosti govorice telesa, vendar se mi je vedno zdelo nekoliko pretirano, da bi imela sama vsebina tako minimalen pomen. In v intervjuju Zdravko Zupančič pove, da ima po njihovih izkušnjah vsebina, ki jo povemo okoli 50% vpliva, ostalo pa je govorica telesa. Če zadevo raziščemo bolj natančno, se izkaže, da imajo veliko vlogo v temu, kako velik je ta odstotek okoliščine, v katerih poteka komunikacija.

S tem sem želel poudariti dve stvari. Prva je ta, da ne glede na to, kolikšen je točen odstotek vpliva govorice telesa v sklopu komunikacije je ta zelo velik in zato je smiselno posvetiti kar nekaj energije v analizo in razvoj naše telesne govorice. Druga pomembna stvar pa se mi zdi ta, da ne verjamemo slepo kar vsem ugotovitvam in napotkom, še posebno tistim ne, ki so brez trdne raziskovalne podlage ali pa so ugotovitve vzete iz konteksta.

Kljub vsemu, če se vrnemo nazaj na dejstvo, da ima telesna govorica okoli 50% ali celo več vpliva na to, kako nas ljudje zaznavajo, je smiselno pogledati, kaj so elementi pozitivne telesne govorice. Strokovnjaki pravijo, da so nasmeh, sproščenost, spontanost in pozitivna energija tisti glavni elementi, ki prispevajo k pozitivni komunikaciji in pristnim medčloveškim odnosom v komunikaciji.

Poleg nasmeha naj bi bil pomemben tudi kontakt z očmi, ravno prav močan stisk roke, obleka in naše geste. Če se vrnem na nasvete Zdravka Župančiča, je pomembno v tem kontekstu, predvsem to, da smo pristni, razvijemo povsem svoj stil in da nismo in ne delujemo naučeni. Seveda to ne izvzema tega, da je dobro vaditi, trenirati in načrtno razvijati svoj stil. Tako kot pri ostalih veščinah velja tudi pri komunikaciji modrost »vaja dela mojstra in mojster dela vajo«. Kot zanimivost naj omenim tudi to, da igra pri spolni privlačnosti med dvema človekoma zelo pomembno vlogo telesna govorica.

Pomembnost telesne govorice pa pripelje še do enega pomembnega elementa komunikacije, ki ga strokovnjaki zelo poudarjajo. To je prvi vtis. Značilnost prvega vtisa je ta, da pride do njega že ob prvem stiku z določeno osebo, ali prvih informacijah, ki jih dobimo o tej osebi. In tako dokaj hitro dobimo lastno kompleksno predstavo o tej osebi, ki ni nujno resnična. Načeloma naj bi veljalo, da si izoblikujemo prvi vtis v času od 30 sekund do 3 minut, ko prvič srečamo to osebo.

Prav tako je značilnost prvega vtisa ta, da se ohrani in kot učinek predhodnosti še naprej vpliva na oceno določene osebe. In nenazadnje deluje prvi vtis kot pričakovanje, da se bodo naše sodbe o drugi osebi v poznejših srečanjih potrdile. To pomeni, da ob drugem ali vseh kasnejših stikih ne težimo k preoblikovanju in dopolnjevanju slike, ki smo jo dobili na podlagi prvega vtisa, ampak prvi vtis vztraja in ponavadi oblikuje kasnejše interakcije z drugo osebo.

Torej prvi vtis je pomemben, dejansko pa je vprašanje, koliko je pomemben in koliko lahko vplivamo na to prvotno oceno, ki je mnogokrat do določene mere napačna. Oziroma, če zadevo obrnemo še nekoliko drugače, kolikokrat sami sodimo na podlagi prvega vtisa in ostanemo v kalupu tega vzorca ali misli (pri tem je lahko naš prvi vtis tako preveč negativen, kot tudi pozitiven).

Meni se je seveda že zgodilo, da sem si ustvaril določen prvi vtis, pa niti nisem dopuščal možnosti, da bi se ta prvi vtis spremenil. In tudi nekajkrat se mi je zgodilo, da sem na podlagi prvega vtisa povsem napačno ocenil osebo. In nenazadnje tudi napačno sem bil že sojen na podlagi prvega vtisa.

Rešitev je verjetno v tem, da se ne zapremo v kalup na podlagi prve sodbe in damo vsakemu človeku možnost, da se pokaže v svojem bistvu. In na drugi strani, da skrbimo, da je naš prvi vtis v skladu z našo esenco, jazom in karakterjem – v lastnem seksi stilu. Slednje pa velja tudi za medsebojno komunikacijo.

Kako velik pomen pa prvemu vtisu prepisujete vi?

Share

No related posts.

4 Komentarjev

  1. Peter
    19:28 on september 10th, 2007

    ženske (in otroci) posebej so zelo zelo občutljive na neverbalno govorico…ženske so 10x boljše v zaznavanju neverbalnih znakov…

    še posebej pri osvajanju (če si že sliko prpopal) vsebina ima najmanjši pomen…ampak to je že druga zgodba…če boš pa kdaj imel kakih 5 minut viška časa pa lahko greva probat eno zadevo v praksi… :D govorica telesa in vsebina…

    prvi vtis…jaz ga ne zapišem v kamen…

    drugače pa se vedno poskušam obnašat tako kot sem vedno in kot se vedno obnašam…ni dobro, če se na začetku poskušam prikazat v dobri ali boljši luči, in med tem požrem marsikaj kar mi ne bi bilo treba…in pozneje obrnem ploščo…kar pa ima ravno kontra učinek…kot prvo je tako vedenje neskladno in vzbuja nezaupljivost…

    zato bodi to kar si, VEDNO… :D

  2. Jerneja
    17:17 on september 12th, 2007

    Kako mi je to vsec, da si pristas tudi tega, da mora biti clovek vedno tudi ravno prav sexy! :-D Pa ne zato, ker bi te zdaj razumela kot nekoga, ki bo padel pod spicaki z 20 cm petko, ultra mini krilom in dolgimi blont lasmi, ampak zato, ker … TO JE TO. But then again – to imas ali pa nimas. Tudi v tej smeri te popolnoma razumem.

  3. Peter
    06:58 on september 13th, 2007

    jaz pa vseeno verjamem, da če nimaš se pa lahko naučiš. :D

  4. RokG
    23:11 on maj 1st, 2011

    Prvi vtis je sklop vsega! Doživel sem izjemen job intervju, kjer so me že takoj vzeli za svojega. Nakar po 14 dneh dela da mogoče nisem tak kot so me ocenili… Seveda sem se zgolj prehitro udomačil in spustil nivo na nekoliko preveč prijateljski kar so razumelli kot neustreznost in seveda imajo prav. Moja naloga da se zlijem z okoljem ni bila pravilno izvedena. Če se vrnem na prvi vtis. Zgodil se je z razlogom. Pripravil sem se na intervju tako kot se zagre. Odtenek mape življenjepisa temno modra kot diploma, trde platnice preprosto odpiranje… Življenjepis napisan lastnoročno na izjemno kakovosten papir, individualen ker ni printan. Vstop v podjetje katero mi je bilo tarča je bil podkovan z večtedensko raziskavo o podjetju. Kdo so kupci, kdo zaposleni, kdo so ex zaposleni, vse kar sem lahko izvedel. Google everything! Potem pa soočenje brez najave direkt na vrata. Primeren stisk roke(dlan obrnjena navzgor), prijazen nasmeh(zakasnitev 3-4sekunde), urejenost videza, stil ki izžareva kar izžareva vizija podjetja. Mladosten videz, trendovstvo, hi-tech itd…. Na razgovoru pa spoštovanje pravil sedenja, praskanja in dotikanja obraza, brez prekrižanih nog(prva polovica), pogled v oči, neizraznost obraza ob občutljivih temah, umirjen počasen in jasen govor, kot da je časa na pretek sporoča da imam/imaš situacijo pod kontrolo. O tem kako se opravi mega vtis na prvem job intervjuju bi lahko spisal knjigo. Za seboj jih imam precej (če štejem tudi projekte poleg zaposlitev) in vse tiste katere sem želel dobiti, sem jih dobil. Prepričan sem da ne s svojim znanjem, ne s poznavanjem problematike, ne z referencami pač pa zgolj in samo s prvim vtisom, ki po dveh urah ni puščal nobenega dvoma več. Seveda se pa lahko zgodi, da se to od tebe pričakuje vsak dan, kar posledično pomeni da postaviš pričakovanja delodajalca tako visoko, da jih potem težko izpolniš. Iz tega zadnjega intervjuja sem se naučil, da ni pametno pretiravati v ničemer. Se pa strinjam da je dober načrt bodi to kar si, vedno. Razen ko si želiš zmage nad ostalimi, ki so kar so vedno :) lp

Komentiraj

RSS feed for comments on this post