Blaz Kos

Pozitivne misli kot poceni izhod iz realnosti

5
Sep 2012
Agile Lean Life Blog

Skoraj je ni sodobne knjige namenjene osebnostni rasti, ki ne bi govorila o nujnosti in pomenu pozitivnih misli. Vsekakor se strinjam, tudi na podlagi lastnih izkušenj, da so pozitivne misli izjemnega pomena; vendar veliko ljudi izkoristi koncept pozitivnih misli, kot poceni izhod iz realnosti, ker se ne želijo soočiti z njo. Zato je prav, da postavimo pozitivne misli na tisto mesto, kamor sodijo.

Namen pozitivnih misli ni, da si zakrivamo realno stanje in si govorimo “saj bo že”, pozitivne misli so češnja na samem vrhu delovanja in udejstvovanja posameznika, z namenom, da vidi več opcij, konstruktivno išče rešitve, deluje bolj proaktivno in motivirano, ga spremljajo pozitivna čustva in ima posledično bolj kakovostno življenje na sploh. Če razmišljamo pozitivno zagotovo hitreje dosežemo cilje, dogajajo se nam lepše stvari in življenje ima večjo vrednost.

Na drugi strani negativne misli zagotovo prispevajo k bistveno bolj neugodnim življenjskim okoliščinam, težo vsakdana še okrepijo, botrujejo k nižji stopnji zavesti, nenazadnje pa se tudi težje povežemo z ljudmi. Negativne misli zagotovo nimajo nobene prave funkcije. Manj, kot jih imamo, bolje je. Vendar, ko govorimo o pozitivnih mislih, govorimo zgolj o češnjici na vrhu sadne kupe, oziroma v primeru negativnih misli, dreku, ki zasmradi celotno sadno kupo življenja.

So pa pozitivne misli velika nevarnost, če si posameznik na njih gradi utvaro, da življenje sploh ni tako zahtevno, kot je v resnici. Pozitivne misli so, še enkrat, češnjica na vrhu kupe. Kupa pa je življenje, ki zahteva zdrave vzorce delovanja (vsakodnevne navade), včasih težke odločitve, red in disciplino, ukrepanje in delovanje. Če nimamo te osnove nam pozitivne misli prav nič ne pomagajo. V primeri, da nimamo ladje in je niti ne znamo upravljati nam razmišljanje o tem, kako super bo potovanje prav nič ne pomaga. Lahko celo verjamemo v zakon privlačnosti in da se s pozitivnimi mislimi vse uredi, vendar nenazadnje se moramo tudi skloniti, da poberemo denar, ki nam ga pričarajo pozitivne misli.

Zato je pomembno, da v življenju zelo dobro ločimo med pesimizmom, optimizmom, realizmom, resnico in prikrivanjem resnice. Posledično pa tudi, kdaj so v življenju dovolj pozitivne misli, kdaj pa je nujno potrebno ukrepanje. Če koncept pozitivnih misli uporabimo zgolj kot izgovor za soočanje z realnostjo, je samo še vprašanje, kdaj pristanemo na trdnih tleh.

Poglejmo si konkreten primer. Ekonomsko stanje v današnji državi ni nič kaj rožnato. Nekaj pogovorov je naneslo na to temo in se začnemo pogovarjati o dejstvih. Kmalu se slej kot prej znajde nekdo, ki reče, pa ne smemo biti tako pesimistični, saj se bodo zadeve uredile. Nič ne rečem, lahko da se bodo, lahko da se ne bodo. Vendar nismo daleč od tega, da bomo potrebovali finančno “pomoč”, lahko bi se celo znašli v bankrotu, kot se je Jugoslavija. Zanimivo mi je predvsem to, da se vsi spomnijo, kako dobro je bilo življenje v Jugoslaviji, nihče pa, da je šla naša prejšnja država v bankrot.

Glede na to, da naše gospodarstvo prispeva manj kot polovico odstotka k BDP Evropske unije, res verjetno ne bo večji problem, če bomo potrebovali finančno pomoč. Sicer dolgoročno to ne reši problema, saj imamo tukaj še staranje prebivalstva, nevzdržen socialni, pokojninski in zdravstveni sistem, premajhno inovativnost, podjetnost ipd., ampak razmišljajmo pozitivno – namesto, da bi ukrepali? To bi bilo zatiskanje oči.

“Razmišljati pozitivno”, v smislu zatiskanja oči je presneto enostavno, ukrepati je bistveno težje. Žal smo ljudje nagnjeni k temu, da si radi zatiskamo oči, vse dokler bolečina ni tako velika, da nam prekipi; ko zmanjka kruha, vinca in iger. Hlapec je tisti, ki skloni glavo, zvrne čašo vinca in sanjari. Gospodar je tisti, ki se sooči s problemom in najde rešitve. Če zraven razmišlja pozitivno, še toliko boljše.

“Razmišljajte pozitivno” o računalnikih in se naučite novega računalniškega programa. “Razmišljajte pozitivno” o svojem zdravju in se nažirajte s hrano, obenem pa prav nič ne gibajte. “Razmišljajte pozitivno” o denarnem stanju na vašem računu, pa zapravite vse, kar zaslužite in se zakreditirajte do vratu. “Razmišljajte pozitivno” in bodite neskrbni in konstantno nesramni do svojega partnerja. Vsi vemo, kakšni bodo rezultati. Če pozitivne misli niso podkrepljene z dejanji, so sanjarjenja.

Včasih se problem zdi bistveno večji, kot so naše sposobnosti, da ga rešimo. Takrat se še toliko bolj zatečemo k zatiskanju oči. Dober primer je država. Pa kaj lahko naredi posameznik? Naredi lahko izjemno veliko, le težko je… ker mora delati na sebi in svojih odločitvah… od tega da skrbno pazi koga voli in pozabi že enkrat na leve in desne ter da glas tistim, ki imajo rešitve in rezultate. Če takih ni, se nenazadnje lahko posameznik tudi sam politično udejstvuje. Potem je tukaj varčevanje, podpora spremembam, povečanje dodane vrednosti, prijava vseh koruptivnih dejanj, postopna odprava osebne zadolženosti, izboljšanje poslovanja podjetja, darovanje ipd. V krizi smo, ker na kreditih živimo standard, ki si ga ne zaslužimo (poleg tega, da smo z izkoriščanjem uničili gospodarstvo), ne zato, ker bi bil zato kriv kdor koli drug.

Dejanja so tista, ki nas bodo peljala k rešitvam. Prav je, da upamo na najboljše, pripraviti pa se moramo na najslabše. Pozitivne misli nas morajo gnati k rešitvam, ne smejo pa biti izgovor, da si ne priznamo dejanskega stanja in da ne ukrepamo – tako na ravni individualne odgovornosti, kot tudi družbeni odgovornosti.

No Comments

No comments yet.

Sorry, the comment form is closed at this time.