Blaz Kos

Podjetja z največjo verjetnostjo uspeha na trgu ter primerna za investicijo

24
Apr 2012
Agile Lean Life Blog

Veliko podjetnikov ni povsem prepričanih, če imajo primerno podjetje za investicijo tveganega kapitala. Dva ključna dejavnika, ki vplivata na verjetnost potencialne investicije sta trg in tim, kljub vsemu pa je še mnogo drugih faktorjev, ki imajo vpliv na to, ali bo podjetniku uspelo pridobiti tvegani kapital ali ne.

V nadaljevanju je kontrolna lista, ki lahko vsakemu podjetniku pomaga pri oceni, kakšne možnosti ima podjetnik za pridobitev tveganega kapitala. Več, kot je kljukic pri bistvenih stvareh, večja je verjetnost. Ko gremo skozi seznam, pa ne smemo nikoli pozabiti na to, da nobeno podjetje ni popolno in eden izmed namenov investicij je, da se z dodatnim denarjem med drugim tudi odpravi šibkosti podjetja. Gre za bistveno bolj razdelano in razširjeno listo z desetimi elementi perspektivnih podjetij.

Kontrolna lista pa ni primerna zgolj za podjetnike, ki iščejo tvegani kapital. Elementi v nadaljevanju so tiste stvari, ki so ključne za podjetniški uspeh – z investitorjem ali brez. S pomočjo liste tako lahko podjetnik identificira močne in šibke strani svojega podjetja in slednje začne čim prej odpravljati. Lista je nastala na podlagi dela z več kot 500 startup podjetij.

 

Ideja.

Bolečina/Problem/Potreba: Podjetje s svojo rešitvijo odpravlja nep problem oziroma zadovoljuje neko potrebo ciljni skupini. Posledično podjetje  svojim kupcem poveča kakovost življenja, zniža stroške, poveča prihodke, ipd. Dodana vrednost oziroma ponudba vrednosti je jasna. S svojo rešitvijo podjetje potencialnim kupcem ne povzroči novih dodatnih preglavic (npr. prevelika sprememba proizvodnega procesa, ki odnese več sredstev, kot jih prinese).

Diferenciator: Podjetje ima jasen diferenciator, kar pomeni, da bolečino rešuje na drugače način od vseh ostalih. Diferenciator izhaja iz kompetence podjetja in (bo) na trgu predstavlja jasno razlikovanje od konkurence. Na podlagi diferenciatorja se bodo kupci raje odločili za produkt podjetja kot konkurentov. Diferenciator je lahko izražen v obliki edinstvene prodajne prednosti, pri čemer gre za eno ključno prednost, ki je konkurenca ne mora dosegati.

Jasnost namena obstoja – poslanstvo: Podjetje lahko svoj namen obstoja opiše v nekaj stavkih. Podjetniki znajo jasno opisati svojo poslovno idejo. V pogovoru s podjetnikom je takoj jasno, kaj počnejo in znajo razložiti dodano vrednost za svoje stranke. Podjetnik ima jasnost namena obstoja napisano na zadnji strani vizitke.

Osredotočenost: Podjetje in podjetniki so osredotočeni. Glede na to, da imajo na voljo malo sredstev, lahko rešujejo zgolj en problem hkrati. Podjetje je ostro osredotočeno na jasno rešitev, ima definirano svojo nišo. Podjetniki  so predani in prepričani, da lahko na dolgi rok postanejo vodilni v tej niši. Velik problem podjetnikov je, da imajo desetine idej in počnejo desetine stvari. Dokler nimaš dovolj sredstev je to formula za propad. Investitorji nikoli ne investirajo v “svaštarnice”, ki počnejo mnogo različnih stvari, pa nobene izjemno.

Segmenti kupcev: Podjetje ima jasno definirano, katerim potencialnim skupinam kupcev rešuje potrebo. Podjetniki so skrbno razmislili o segmentaciji in jo definirali. Kupce lahko naštejejo s konkretnimi imeni oziroma demografskimi, psihološkimi in drugimi opisi. Kupce imajo jasno segmentirane in se zavedajo prioritetnih segmentov (velikost, vrednost).

Konkurenca: Napaka je, če podjetniki trdijo, da ni konkurence. Pravi podjetniki se dobro zavedajo svoje direktne in indirektne konkurence ter potencialne konkurence. Prav tako se zavedajo možnosti pojava substitutov. Najbolje je, da imajo izdelan temeljit načrt, kako bodo dolgoročno branili svojo konkurenčno prednost. Če ni konkurence, ni trga.

Poslovni načrt: Podjetje ima izdelan profesionalni poslovni načrt, tako vsebinsko, kot tudi oblikovno. Z oddajo poslovnega načrta so pokazali svojo profesionalnost, strokovnost, poznavanje panoge, prav tako pa, da so pred stikom z investitorji naredili domačo nalogo in pridobili znanje o trgu in svojih možnostih pa tudi o zakonitostih delovanja kapitala. Na vsa dodatna vprašanja so odgovorili temeljito, premišljeno. Zapisana je strategija rasti in nadaljnjega razvoja podjetja, ki jo bo mogoče vključiti v pogodbene odnose. Poslovni načrt, je lahko narejen tudi v obliki prezentacije, kratkega operativnega plana, ali kako drugače, izkazuje pa predvsem to, da so podjetniki temeljito razmislili, kako se bodo lotili realizacije ideje in razvoja, na podlagi filozofije vitkega podjetja. Podjetniki razumejo, da je bolj kot poslovni načrt pomemben proces planiranja.

Mednarodna orientiranost: Zaželeno je, da je podjetje je od prvega dne mednarodno orientirano, želi delovati na mednarodnih trgih in se to v celoti odraža (prezentacije v angleščini, ustrezni poslovni načrt ipd.). Izjema so podjetja, ki izkoriščajo dovolj velike lokalne potenciale.

Dokaz hipoteze vrednosti na podlagi minimalno sprejemljivega produkta: Podjetje se je lotilo razvoja svojega produkta ali storitve na podlagi filozofije minimalno sprejemljivega produkta, s katerim so dokazali hipotezo vrednosti na trgu in nato skupaj s strankami na podlagi mehanizma zbiranja povratnih informacij začeli razvijati dodatne funkcionalnosti.

 

Tehnologija.

MVP (glej prej) ali prototip in prvi kupci: Podjetje ima prototip in prve kupce, ki so impulz s trga, da potreba po rešitvi dejansko obstaja. Investiranje zgolj v poslovne načrte, kjer še ni prototipa ali prvih strank, je preveč tvegano. Najmanj, kar mora imeti podjetje je prvih nekaj testnih strank,  s pomočjo katerih dokončno razvije svojo poslovno strategijo ter nato začne komunicirati množično s potencialnimi strankami. Tak pristop je primeren zgolj za nekatere panoge, kjer so dolgi razvojni cikli na področju visoke tehnologije.

Podjetje ima jasno izpostavljene kompetence: Kompetenca podjetja je tisti element ideje, s katerim bo podjetje delalo denar na dolgi rok, pa ga ni povsem lahko skopirati. Če ti prava kompetenca lahko pade na noge, ni več prava kompetenca. Kompetenca se meri v znanju in času, ki ga po oceni potrebuje konkurenca, da razvije sorodno rešitev. Podjetje ima jasno kompetenco, ki jim zagotavlja nepošteno prednost pred konkurenti na trgu. Sestavljajo jih viri (npr. patenti, know-how, znanja, baza strank, ugled, blagovne znamke,…) in sposobnost, da te vire izkoristi učinkoviteje od konkurence (npr. da so hitrejši, bolj kakovostni, …). Skratka, gre za komponento, ki je vgrajena v poslovne procese, se ne da jasno dokumentirati in jo je zato težko skopirati.  Podjetje ima jasno kompetenco, ki jim zagotavlja veliko in pošteno prednost pred konkurenti na trgu.

Kompetenca podjetja lahko izhaja iz šestih nivojev: Ustvarjanje vrednosti / Tehnologija, uporabnost tehnologije in čustveno inoviranje ali iz naslova Dostavljanja vrednosti / Poslovni model, organizacija in vrednote ali superiorno komuniciranje. Lahko gre za kombinacijo več kompetenc.

Dobavitelji: Podjetje je skrbno pregledalo in izbralo dobavitelje, tako doma kot v tujini. Dobavitelji so izbrani na podlagi kakovosti in cene. V primeru proizvodne narave posla se ekipa zaveda kritičnih polizdelkov in možnih zapletov pri dobavi. Podjetje ima tudi seznam alternativnih možnosti dobaviteljev in neprestano išče možnosti na različnih trgih z namenom znižanja proizvodnje cene.

Zaloge: V primeru, da ima podjetje zaloge, z njimi upravlja profesionalno. Nujno je, da ima podjetje narejen popis zalog, urejene procese in upravlja z minimalno potrebnimi zalogami. Pripravljene imajo tudi ustrezne kazalnike, informacijsko podporo ipd. Če z njimi ne upravljajo profesionalno, je slab znak. Marsikatero podjetje je pokopalo ravno slabo upravljanje z zalogami.

Proizvodnji proces: V sklopu širjenja (proizvodnega) podjetja se podjetniki zavedajo potrebe po profesionalizaciji proizvodnega procesa, smiselnosti vključitve zunanjih strokovnjakov ipd. Prav tako poznajo standarde industrije, ki jih je potrebno doseči. Ne glede na to, ali gre za garažni posel, kažejo zametke in zasnovo, ki bo vodila v profesionalizacijo proizvodnje.

Intelektualna lastnina: Podjetje ima ustrezno zaščiteno intelektualno lastnino oziroma ustrezen plan zaščite intelektualne lastnine. Podjetniki so s tega področja pridobili potrebno znanje. V primeru, da je del intelektualne lastnine tudi patent, imajo ustreznega patentnega zastopnika, so ustrezno izdelali patentno prijavo, se zavedajo časovnih rokov in stroškov, prijavnih rokov niso zamudili, vsi stroški pa so ustrezno vpisani v finančnem planu. Pri pripravi patentne dokumentacije so jim pomagali ustrezni strokovnjaki.

Časovno tempiranje (zakaj zdaj?): Časovno tempiranje tehnologije, ki jo bo podjetje ponudilo na trgu je smotrno ocenjeno. Če bo podjetje prehitro na trgu, bodo proizvod kupili zgolj “early adopterji”, kar bo premalo za rast in razvoj podjetja. Če je podjetje prepočasno, pobira na trgu drobtinice. Nujno je, da je podjetje časovno pravilno napovedalo paradigmo, s čimer se strinjajo tudi investitorji.

Dolgoročni razvoj: Podjetje ima izdelan razvojni “pipeline”. Podjetniki imajo konkretne predloge, kako se bo podjetje razvijalo dolgoročno, kako bo potekala izboljšava proizvodov, razvoj novih proizvodov in s tem ohranjanje konkurenčne prednosti na trgu. Prav tako bo podjetje na začetku na trgu ponudilo ravno dovolj tehnološko napreden proizvod ali obseg storitve, da ne bo samo sebi spodkopavalo trga.

 

Tim.

Vizija: Podjetniki imajo močno vizijo in poslanstvo ter v poslu niso zgolj zaradi denarja. Vizija se odraža skozi njihovo navdušenje in jasno je, da je njihova vizija tako močna, da bo premagala vse ovire na podjetniški poti. Podjetniki jasno vidijo, kako bodo s svojo idejo spremenili svet.

Strast:  Podjetniki izžarevajo strast do ustvarjanja, grajenja podjetja ter želijo biti podjetniki. Jasno je vidna njihova pripravljenost na trdo delo. Zjutraj se zbudijo z mislijo o realizaciji vizije in gredo pozno ponoči spat v pričakovanju novega dne, da bodo lahko zopet ustvarjali.

Odprtost in toleranca: Podjetniška ekipa izkazuje veliko mero tolerance, predvsem do novih stvari in novih tehnologij, so odprti do novih možnosti in opcij, kar je osnova za fleksibilnost. Podjetniška ekipa je lahko netolerantna zgolj do zagotavljanja dogovorjenih rezultatov.

Strateško razmišljanje: Podjetniki imajo sposobnost strateškega razmišljanja. Imajo strategijo, kako bodo strateško pozicionirani podjetje, imajo načrt strateških partnerstev, prav tako pa se sposobnost strateškega razmišljanja odraža v poslovnem načrtu.

Omejen podjetniški optimizem: Poleg velike vizije imajo realen strateški načrt, kako bodo to vizijo dosegli. To je bistvena razlika med vizijo in iluzijo. Podjetniški optimizem je omejen z realnim pogledom, ki se kaže tako v pogovoru, kot tudi v finančnih projekcijah.

Vodenje: Podjetje ima direktorja, ki je odgovoren za poslovanje podjetja in pridobivanje ključnih strank ter tehničnega direktorja, ki je odgovoren za to, da se zagotovi ponudba vrednosti, ki je bila predstavljena trgu. Odgovornost ni parcialno porazdeljena. Jasno je s kom se komunicira, v podjetju so jasno razdeljene odgovornosti. Podjetje ni društvo, kjer dela vsakdo toliko kot in kar se mu zdi.

Izkušnje: Vsaj en član ekipe ima konkretne daljše delovne izkušnje, zaželeno so predvsem izkušnje iz podjetništva. Podjetniški tim se je formiral skozi čas. Več izkušenj kot jih imajo člani tima in dalj časa, kot so sodelovali skupaj in že pokazali rezultate, več verjetnosti je, da bodo realizirali vizijo. V primeru, da izkušenega človeka ni, na tehničnem in/ali poslovnem področju, morajo biti takšnega človeka pripravljeni zaposliti.

Vsaj en neuspeh: Člani podjetniške ekipe imajo za sabo vsaj en neuspeh. Ta neuspeh jim je izkušnja, iz katere so se veliko naučili, predvsem pa skromnosti, načrtnosti, postopnosti in vztrajnosti. Nič velikega ni bilo zgrajenega čez noč, brez trdega dela, veliko odrekanja in serije neuspehov (če so te neupehi »validated learning«), ki vodijo do uspeha.

Profesionalno vodenje podjetja: Podjetje je profesionalno in ne obrtniško vodeno ali vsaj imeti take nastavke. Urejena je administracija, osnovni procesi, podpora strank ipd. Podjetje ne deluje kot razmetana mehanična delavnica, kjer nihče ne najde ničesar. Za hitro rast mora biti podjetje čim bolj urejeno, seveda z viri, ki jih ima na voljo. Podjetje nima nobenih odvečnih kilogramov, vodstvo je odrezelo stvari in ljudi, ki ne prispevajo k ustvarjanju ali dostavljanju dodane vrednosti.

Mednarodne izkušnje in tujina: Podjetniki so pripravljeni potovati v tujino in delati v tujini. Obvladajo angleščino. Po potrebi so se pripravljeni tudi preseliti v tujino. Imajo mednarodno vizijo. Svet je dom.

Tehnološko znanje: Ekipa ima ustrezno tehnološko znanje. V preteklosti so se že dokazali na razvoju, predvsem pri pripravi prototipa in bodo kos prihodnjim razvojnim nalogam. Podjetniki so že dalj časa v panogi in zelo dobro poznajo panogo, njene specifike, trende, ključna podjetja, ljudi ipd. Ekipa ima inženirske kompetence, ki bodo pripeljale od prototipa do masovne prozivodnje oziroma bodo omogočile ustrezno skalabilnost proizvoda ali storitve.

Osnovna podjetniška logika: Podjetniki ne gradijo podjetja, ker je to trend, vendar razumejo osnove poslovanja. Namen podjetja je večanje vrednosti premoženja lastnikov, razumejo, da mora v podjetje priteči več denarja, kot ga odteče ipd. Podjetniki se znajo pogajati, ravnati z denarjem ipd. Razumejo osnovno bistvo posla, ki je prikazan v oddajah, kot sta Dragons’ Den in Shark Tank. Podjetniki imajo občutek za trg in generiranje denarja. Imajo več kompetenc, kot notranji podjetniki.

Napredno podjetniško in poslovno znanje: Ekipa ima ustrezno (osnovno) poslovno znanje, ki zajema ključne poslovne funkcije, to so nabava, proizvodnja, marketing, prodaja, finance, itn. V ekipi niso zgolj tehnični strokovnjaki, vendar imajo tudi ekonomista oziroma ljudi s poslovnimi izkušnjami. Podjetniška ekipa kompetentno odgovarja na vprašanja investitorjev; kjer nimajo odgovorov, to odkrito priznajo.

Ego: V primeru, da podjetniški ekipi  manjka določeno ključno znanje, so pripravljeni zaposliti ustrezne strokovnjake, kasneje tudi ustrezen menedžment. Prav tako so pripravljeni poslušati in se učiti. Noben ego ni večji od tega, kar je dobro za podjetje.

 

Operativne kompetence tima.

Izvršnost: Podjetniki so jasno pokazali izvršnost. Niso »talk-erji«, temveč so »do-erji«. Znajo si postaviti prioritete, cenijo svoj čas, niso na vsakem dogodku (razumejo pravo mreženje), osredotočeni so na pridobivanje strank, predvsem pa so stvari narejene. Zavedajo se, da je vsaka minuta, ki je ne porabijo na ustvarjanju vrednosti in dostavljanju vrednosti do potencialnih kupcev, zapravljena minuta. Test izvršnosti je zelo enostaven, članu tima daš nalogo in vidiš kako hitro in kakovostno jo naredi. Če te je razočaral prvič, obstaja velika verjetnost, da te bo razočaral še drugič.

Psihološki kapital: Ekipa ima dovolj močan psihološki kapital. Znajo komunicirati, se pogovarjati in pogajati. Kritik ne jemljejo osebno, vendar kot informacije za možnost izboljšanja poslovanje. Jasno je, da bodo ustrezno upravljali s stresom. Ko dobijo pogodbo o investiranju, se je ne ustrašijo, vendar se pogajajo.

Marketinški načrt: Podjetje ima izdelan konkreten marketinški načrt, ki vključuje cenovno strategijo, strategijo distribucije in tržnega komuniciranja. Izdelano imajo celostno grafično podobo in izbrane medije za tržno komuniciranje. V primeru reklamnega materiala so te ustrezno narejeni.

Prodaja: Vsaj en član ekipe ima konkretne prodajne izkušnje. V primeru, da prodajnih izkušenj ekipa nima, so pripravljeni zaposliti prodajnega strokovnjaka. Prodaja je najpomembnejši del posla. Investitorji so bili skupaj s podjetnikom na prodajnem sestanku, kjer se je dokazal podjetnik, kot dober prodajalec.

Prodajni lijak: Podjetje ima izdelan konkretni prodajni lijak, ki ga lahko pošlje v pregled investitorjem. Prodajni lijak vsebuje potencialne stranke, stranke s katerimi so v dogovarjanjih ter podpisane pogodbe. Kontakti v realiziranem prodajnem lijaku pomenijo možnost konkretne preveritve stopnje zadovoljstva strank s podjetjem.

Reklamacije: Podjetje ima v primeru produktov jasen pregled nad reklamacijami in kako se upravlja z njimi. Identificirano je, zakaj pride do reklamacij in morebitnih serijskih napak. Te napake odpravijo dovolj hitro, še v sklopu prvih kupcev. Preveliko število reklamacij in neustrezno spremljanje je lahko usodno za posel.

Načrt pridobivanja kadrov: Podjetje ima realen načrt pridobivanja in zaposlovanje kadrov. Pri kadrih ne sprejemajo kompromisov. Kultura podjetja je privlačna za najboljše kadre. Podjetje ne bo prehitro zaposlilo preveč ljudi. Njihova strategija je zaposluj počasi, odpuščaj hitro.

 

Podjetniške finance.

Poslovni model: Podjetje ima jasno izoblikovan poslovni in prihodkovni model. Ekipa zna utemeljiti, zakaj so izbrali določen poslovni model. Po potrebi lahko pokažejo kalkulacije za različne poslovne modele. Izbran poslovni model omogoča dovolj hitro rast podjetja.

Cenovna strategija: Cenovna strategija rasti podjetja, skupaj s politiko popustov je jasno izdelana. Podjetje ima izdelan cenik ter v finančnem načrtu izračunano proizvodno ceno, lastno ceno in prodajno ceno. Podjetniška ekipa zna utemeljiti cene.

Velik in pravi trg: Poleg velike marže je za hitro rast za podjetje nujno, da ima velik trg. Podjetniki razumejo pomen izbire pravega trga, ki hitro raste in kje se paradigme spreminjajo do te mere, da se pojavljajo nove niše, ki jih podjetje lahko izkorišča. Podjetje od samega začetka cilja na mednarodne trge, tako da na majhnem trgu ne bi postalo samo sebi v napoto, ali pa bi padajoči trg pokopal pod sabo mlado podjetje.

Dovolj velika dodana vrednost (marža): Poslovni model in cenovna strategija kot del poslovnega modela zagotavljata dovolj veliko maržo, ki bo podjetju omogočala hitro rast tudi po porabi investicije.

Finančni načrt: Podjetje ima izdelan finančni načrt, ki je realen. Finančni načrt je izdelan v skladu s standardi. Finančni načrt jasno prikazuje potencial podjetja, potrebna sredstva za financiranje rasti ter druge pomembne finančne podatke za možnost odločitve o investiciji. Finančni načrt je narejen dovolj natančno, da lahko predstavlja vhodne podatke za ureditev pogodbenega razmerja z investitorjem, sploh če gre za podjetja v kasnejših fazah rasti. Podjetniki v starup fazi pa se zavedajo, da je edino glede finančnega načrta kar drži to, da je napisan napačno; ampak je dobra vaja.

Varčnost: Podjetje je že od začetka varčno, podjetniki si ne izplačujejo velikih plač in si jih tudi ne bojo po investiciji. Plače so v višini higienika in se zvišujejo z rezultati podjetja. Podjetniki pazijo na stroške, tako pri zaposlenih, kot tudi pri prostorih ter vseh drugih stroških. Podjetniki so v podjetje investirali tudi svoja lastna sredstva. Podjetniki se zavedajo, da je prvih nekaj let v startup podjetju pekel.

Razumevanje virov financiranja in lastniškega financiranja: Podjetniki so preučili konept tveganega kapitala. Razumejo razliko med dolžniškim in lastniškim načinom financiranja. Podjetniki imajo pripravljeno ustrezno finančno konstrukcijo. Za potrebe tveganega kapitala so pripravili ustrezno investicijsko dokumentacijo, predvsem pa izjemno predstavitev poslovnega načrta.

Vrednotenje: Podjetniki imajo realno vrednotenje podjetja. Jasno je, da več, kot sami vložijo podjetniki, več kot podjetniki naredijo z lastnim trudom in iznajdljivostjo ter več kot ima podjetje konkretnih strank ter prihodkov, večja je vrednost podjetja. Ne glede na to morajo biti podjetniki pripravljeni, da v vsaki investicijski rundi dobijo novega lastnika, ki pridobi okoli tretjine podjetja.

Izhod: Podjetniška ekipa je pripravljena na prodajo podjetja v petih do sedmih letih. Na podjetje ne gledajo čustveno, kot na svojega “otroka”. Podjetniške ekipa se zaveda, da je za investiranje tveganega kapitala izhod nujen in da so v pogodbah vsi vzvodi, da se prodaja podjetja realizira. Odkup podjetnikov deleža investitorja pri tem ni najbolj zaželena opcija. Izhod se planira že ob vstopu investitorja.

Donos: Izhod iz podjetja mora investitorjem zagotoviti dovolj velik donos glede na majhno likvidnost in visoko tveganje. Osnovno pravilo je trikratnik povratek denarja v treh letih, petkratnik povratek denarja v petih letih. Za dosego takšnega donosa je nujno, da ima podjetje potencial hitre rasti. Podjetnik razume in zna razložiti potencialno donosnost svojega posla.

Skrbni pregled: Podjetje se zaveda, da je v primeru interesa investitorja korak pred izvedbo investicije skrbni pregled. Ta zajema pregled tako finančnega kot pravnega dela. Pregled dokumentov mora utemeljiti vse, kar je zapisano v poslovnem načrtu. Pred izvedbo investicije je potrebno razkriti vse prodajne pogodbe, kreditne pogodbe, patentne prijave ipd. Za resničnost podatkov so podjetniki osebno odgovorni. To pomeni, da so podjetniki od prvega sestanka naprej iskreni.

Sporazum o varovanju poslovnih skrivnosti: Pravi podjetniki se zavedajo, kdaj je nujno potrebno podpisati Sporazum o varovanju poslovnih skrivnosti in to je, ko so z investitorji že daleč v pogovorih in sicer pred razkritjem celotne dokumentacije. Pred tem, podjetje nima prave kompetence, če se podjetniki bojijo, da jo bo nekdo skopiral v enem dnevu. Ključ pri tveganem kapitalu pa je zaupanje.

 

(Ne)Popolnost.

Nobeno podjetje ni popolno. Nobene podjetje ne mora ustrezati vsem navedenim kriterijem. Ključno pa je, da se vsako podjetje, prav tako pa investitorji zavedajo prednosti in slabosti podjetja ter kje so kritične točke, zaradi katerih lahko podjetje potone.

Zato je nujno, da so podjetniki iskreni, z identifikacijo šibkosti pa se skupaj z investitorji izdela strategija, kako se bodo tiste potencialne usodne šibkosti čim prej odpravile. To je tudi bistvo “pametnega denarja”, ki ga doprinesejo poslovni angeli in skladi tveganega kapitala. Poleg denarja, potencialni strank, moralne spodbude in še bi lahko naštevali.

Veliko uspeha pri gradnji mladega podjetja! Če še niste tako daleč in imate zgolj poslovno idejo, si preberite 10 korakov, kako realizirati poslovno idejo.

No Comments

No comments yet.

Sorry, the comment form is closed at this time.