Finančna in druge oblike po-moči za vas
mar 2012
Velik del mojega kariernega delovanja zajema tako delo s podjetniki, kot tudi posamezniki, ki željo izboljšati kakovost svojega življenja. Lahko bi rekel, da se veliko ljudi, predvsem pa mladih podjetnikov, obrnem name po pomoč. Vendar je pomoč absolutno napačna beseda in kadar koli nekdo pride po pomoč, mu praktično ni pomoči.
Če greš k nekomu po pomoč, to pomeni, da sam nimaš moči. Zato greš nekomu drugemu po – MOČ. Ampak v enakem trenutku, ko greš k nekomu po pomoč to pomeni, da si se avtomatično odrekel svoji moči. Vsak, ki gre k nekomu drugemu po moč, se postavi v izjemno neugodno pozicijo, saj si sam z napačnim pogledom vzame moč iz svojih rok.
Vse skupaj okoli takšne pomoči je žal popolnoma napačna perspektiva. Vsak ima popolno moč nad svojim življenjem, tako osebno, kot tudi poslovno. Vsak se lahko v vsakem trenutku odloči, kaj bo naredil s svojim časom, kakšne odločitve bo sprejel in po kakšnih vzorcih bo deloval. Zato v bistvu večina ljudi sploh ne potrebuje pomoči. Najpogosteje se ljudje odrečejo svoji moči zaradi lenobe, nizke ravni zavesti ali pomanjkanja znanja.
Redke so situacije v razvitem svetu, ko nekdo resnično rabi pomoč. Vsekakor so to otroci, ki živijo v nesprejemljivih razmerah, ljudje s posebnimi potrebami in situacije, ko se človeku zgodi nesreča, ki vpliva na fizično in psihično stanje. Nikakor ne želim podcenjevati, koliko dobrega in pomoči je še potrebno na svetu za več kot 4 milijarde ljudi. Nikakor ne želim podcenjevati grozote, ki se dogajajo po svetu, revščino in neverjetno veliko število ljudi, ki nimajo možnosti. To so ljudje, ki resnično potrebujejo moč in sicer tako, da jim je dana možnost za dostojno življenje. Mi v razvitem svetu imamo moč, da jim vsaj pomagamo korak k bolj dosojenemu življenju. Pa kaj, če bomo zato imeli česa manj. V bistvu pa to večine ljudi v razvitem svetu ne zanima, raje zavijejo v nakupovalni center in jamrajo, kako težko je življenje, ko moraš izbirati med 50 pari različnih čevljev.
Če imamo mi vsaj malo moči nad revščino, potem smo v povsem drugačni poziciji. Vsak v razvitem svetu, ki ima dokaj zdravo telo, delujoče možgane in voljo do življenja mora prevzeti odgovornost za življenje v svoje roke in uporabljati svojo moč, ne pa, da hodi komur koli drugemu po – moč. Problem socialnih sistemov je predvsem ta, ker v izhodišču obravnava vsakega posameznika kot reveža, malo ubogo dušo, ki pa že ne bo zmogel poskrbeti zase. Tako se posamezniku iz roke vzame moč, moč nad njegovim življenjem pa ima nato nekdo drug. Od tega pa seveda tudi neko korist. Takšen socialni sistem je z družbo znanja, kjer mora vsak zacveteti s svojimi talenti, povsem skregan. Najbolje lahko razumemo zakaj, če se vprašamo, iz kje izhaja moč posameznika.
Prva in najbolj splošno priznana moč izhaja iz zunanjih virov. Moč iz zunanjih virov je lahko denar, formalna pozicija, veze in poznanstva ali kateri koli drugi element, ki omogoča posamezniku, da s svojo odločitvijo vpliva na domensko okolje. Ta moč je tudi najbolj zanimiva za tiste, ki ocenjujejo, da nimajo moči. Če bi pogledali v SSKJ, bi lahko rekli da tovrstna moč pomeni, da nekdo nekomu nekaj »podari«, z namenom da pride iz neugodnega položaja.
Problem tovrstne pomoči je pač v tem, da se prejemnik pomoči običajno kaj hitro znajde nazaj v neugodnem položaju. Pregovor, da je nekoga bistveno bolj smotrno naučiti loviti ribe, kot mu dati ribo, jasno opisuje zakaj. Če je nekdo deležen pomoči, ki izhaja iz zunanjih virov, se mora zavedati, da gre za kratkoročno rešitev. Ta je smiselna, če dano moč spremlja še podarjena druga vrsta moči.
Druga vrsta moči izhaja iz notranjih virov, se pravi iz kompetentnosti posameznika. Za to vrsto moči ne potrebuješ formalnega naziva, denarja, pomembne pozicije ali kar koli drugega. Gre za neformalno avtoriteto, ki izhaja iz znanja, veščin, izkušenj, vrednot ipd. To je moč, ki jo lahko prav vsak posameznik razvija v vsakem trenutku. To je tista moč, s katero v družbi znanja lahko ustvarjaš tudi zunanje vire. Danes je prava moč tista moč, ki izhaja iz notranjosti posameznika; ta je tudi orodje za ustvarjanje zunanje moči v družbi znanja.
Notranje moči pa nam nihče ne mora dati. Sami jo moramo zavestno razvijati. Vsak dan moramo večati svojo cono udobja, s čemer narašča tudi naša moč.
Poglejmo si dva primerov napačnega razumevanja po – moči:
Iščete investicijo za podjetje? Investitorji tveganega kapitala se v angleščini imenujejo »venutre capitalists«. V samem nazivu je beseda kapitalist. Ne vem, kako lahko kdo dobi idejo, da bi šel nekomu, ki je kapitalist (to beseda naj se nikakor ne bere slabšalno) po pomoč? Edina naloga nekoga, ki upravlja sklad tveganega kapitala je zagotovitev donosa svojim investitorjem, ne pa finančna pomoč podjetjem. Kako bo upravljavec sklada prišel do tega donosa, pa je druga zadeva. Večina kapitalistov zagotavlja podjetnikom dodano vrednost v različnih oblikah (kontakti ipd.), z namenom da dosežejo večji donos, ne pa zato, ker so dobri po srcu. Kar ne pomeni, da niso, samo to ni njihov temelja naloga v poslu.
Vsak pravi investitor tveganega kapitala pa bo zagotovo investiral zgolj v ljudi, ki imajo notranjo moč. Če kdo pride po finančno pomoč, trka na napačna vrata. Ko pa je notranja moč združena z zunanjo močjo, nastane še več notranje in zunanje moči. Žal je tako, da uspeh rojeva uspeh, revščina pa revščino; dobro je le to, da družba znanja omogoča več ljudem, da se iz revščine prebijejo v uspeh.
Iščete službo? Če gremo do nekoga po pomoč, da nam pomaga do službe, to pomeni, da ne zaupamo vase in v svoje sposobnosti, da lahko dobimo neko službo. Popolnoma nepošteno je, da od nekoga pričakujemo pomoč, če ne zaupamo vase, da delo lahko opravljamo dovolj dobro, da bi sami dobili službo. To so prvi koraki h korupciji in družbenemu pijavkarstvu. Najprej moramo sami nekaj dati, da lahko potem, kaj dobimo.
Če pa pridemo do nekoga z močjo in mu rečemo, izjemen sem v tem in tem, tukaj so moje reference, rad bi delal v tem in tem podjetju, vem, da imaš tam kontakte, me lahko z njimi povežeš, da jim osebno predstavim, kakšno dodano vrednost jim lahko zagotovim. V tem primeru je zopet notranja moč združena z zunanjo močjo. In to je pomoč, ki ima dejansko dodano vrednost in predstavlja zmago za vse udeležence. Prejšnja oblika pomoči pa je samo potuha za nekoga, ki išče službo in verjetno očrnitev imena tistega, ki bo priporočal.
Po kaj pa naj gremo k nekomu, če ne po moč?
K nekomu gremo lahko po to, da nas posluša in nam je lažje, nasvet, usmeritev ali dodatne informacije za modeliranje. En pogovor s človekom, ki je že izkusil situacijo, skozi katero gremo sami, nam lahko prihrani na desetine ur in stotine sivih las. Kljub vsemu pa nam usmeritve drugih ne pomagajo veliko, če tega potem sami ne izkusimo še na lastni koži. Nauki konec koncev za nas nimajo nobene vrednosti, sami pri sebi se moramo učiti. Se pravi, ko nam da nekdo neko usmeritev, je potem na nas, da to integriramo v svoje življenje. Za to pa zopet potrebujemo notranjo moč.
Kakor koli obračamo, dokler smo brez notranje moči, je kakršna koli zunanja pomoč zelo kratkoročna rešitev, potuha in podpiranje lenobe. Ko pa imamo notranjo moč, je smiselno iti k nekomu po usmeritev, nasvet ali z njim aktivno delamo na rešitvi problema. Še več, ko imamo notranjo moč, z zunanjo po – močjo lahko nastane fuzija še večje moči, uspeha, dviga zavesti ipd.
Zato moramo izjemno paziti, da ne dajemo lastne moči zaradi neodgovornosti ali lenobe v roke komur koli drugemu. S tem se mu popolnoma podredimo. Kako? Običajno gre nekdo k nekomu po pomoč, ko ima nek problem. Tako imamo problem in nekoga, ki bi lahko z enim klicem, nakazilom, investicijo svojega časa ali kakor koli že, rešil ta problem. Prvo kot prvo, ta človek lahko odgovori kar koli želi (ima moč, nima pa od tega kakršne koli koristi) in kot drugo, potem smo temu človeku bolj kot ne nekaj (moralno) dolžni. Se pravi ima potem neko moč nad življenjem in verjetno slej kot prej pride račun, ki ga je potrebno plačati. In za konec je samo vprašanje časa, kdaj bo prejemnik pomoči na istem kot je bil in bo zopet od nekoga potreboval pomoč.
Poglejmo drugačen pristop. Prvi korak je, da o problemu preberemo praktično »vse«, kar obstaja. V knjižnici si sposodimo knjige, začnemo brskati po internetu ipd. Najprej se moramo vedno oborožiti z znanjem. Hitro ugotovimo, da je izjemno veliko ljudi po svetu, ki so bili v enaki situaciji, kot smo mi sami, problem pa so rešili na več načinov.
Znanje sistematično zberemo, nato pa je potrebna akcija. Moč izhaja iz naših dejanj. Namesto jamranja in smiljenja samemu sebi, se oborožimo z znanjem in naredimo načrt iz problematične situacije ter ga nato tudi realiziramo. Ko smo v akciji, na poti do rešitve, kjer izkazujemo notranjo moč, pa je zunanja po – moč več kot dobrodošla. Predstavljamo si jo lahko kot tisto zadnjo piko na i, preden stopimo na zmagovalno stopnico.
Ko prejmemo upravičeno pomoč, na podlagi naše notranje moči, pa ne smemo pozabiti tudi na milijarde ljudi, ki so v bistveno slabši poziciji, kot smo mi sami; v tako neugodno poziciji, v kateri niti nimajo možnosti, da bi razvili svojo notranjo moč. Zato, ker se morajo vsako jutro znova vprašati, kaj bodo jedli, kako bodo preživeli družino in če jih ne bo mogoče kdo posilil, jim odsekal roko ali jih prisili v vojskovanje.
Potem so tu še ljudje, ki so se jim zgodile nesreče, tragedije, naravne katastrofe ipd. To pa so ljudje, ki resnično potrebujejo pomoč. Vsak evro namenjen pomoči, ki ne gre direktno ljudem, ki potrebujejo to pomoč, je vzdrževanje nekih drugih ljudi, ki se ne zavedajo svoje moči; ta je, da lahko ustvarijo za svoje preživetje kje drugje, v dobrodelnih organizacijah pa delajo brezplačno. Vendar to je težja pot, ki zahteva, da v rokah obdržiš svojo moč.
Moč je odgovornost. Vso moč imate vedno v svojih rokah. Če želite biti v življenju na katerem koli področju uspešni, morate razvijati in se zavedati svoje moči. Vedno in v vsakem trenutku obdržite moč v svojih rokah. Imate jo, zaslužite si jo, izkoristite jo. Brez izgovorov.
PDF 
Related posts:
Resnične slabosti tveganega kapitala
mar 2012
Obstaja veliko mitov o tveganem kapitalu, ki krožijo med podjetniki. Te miti so nastali še v obdobjih, ko so se investitorji tveganega kapitala intenzivno učili, panoga pa se je šele dodobra razvijala. Danes je takšnih scenarijev, ki jih opisujejo miti (kraja ideja, prevzem podjetja ipd.) izjemno malo. To pa še ne pomeni, da tvegani kapital nima svojih slabosti. Ima jih, tako kot vsaka stvar v življenju. Poglejmo si nekatere največje slabosti tveganega kapitala.
Čas trajanja investicijskega procesa
Prva in največja slabost je gotovo čas pridobivanja lastniških virov financiranja, ki lahko traja od nekaj mesecev pa tudi do enega leta. Vsak investitor ima določene svoje postopke in procese, skozi katere izvaja selekcijo, spoznava podjetnika, naredi skrbni pregled podjetja, uskladi vizijo in strategijo rasti s podjetnikom itn.
Najprej običajno podjetnik pošlje materiale investitorju. Te čakajo do internega investicijskega sestanka (brez podjetnika), če so seveda primerni, kjer se obravnava investicijske predloge. Običajno sestanki investicijskega tima zaradi potovanj in drugih obveznosti niso vsak teden in tako začne počasi čas minevati. Nobena investicijska dokumentacija ni popolna in podjetnik mora pripraviti ustrezne dopolnitve. Naslednji korak je osebna predstavitev, kjer si investitorji ustvarijo prvo mnenje o podjetniku. Če je to skladno z njihovimi pričakovanji, potem sledi obisk firme, pogovor z dobavitelji, kupci ipd. Ko si investitor izdela jasno sliko o podjetju, je naslednji korak skupno usklajevanje vizije in strategije. Skozi proces investitor dodobra spozna podjetnika, prav tako pa, če obstaja ustrezna kemija, enaka vizija in podobno. Potem sledijo še pogajanja, usklajevanje pogojev, priprava pravnih dokumentov ipd.
Pri vsaki investiciji minevajo tako tedni in kaj hitro lahko preštejemo nekaj mesecev. Zato je nujno, da se podjetnik, ki išče tvegani kapital pripravi, da bo čas do investicije trajal bistveno več, kot si predstavlja, prav tako bo moral alocirati dobršen del svojega časa za pridobivanje investicije. To je zagotovo velik vložek, na katerega mora podjetnik računati.
Majhna verjetnost uspeha
Druga slabost je gotovo ta, da mora podjetnik v pridobivanje investicije vložiti veliko energije in časa (razen nekaj srečnežev), na koncu pa obstaja majhna verjetnost, da bo podjetnik dejansko pridobil sredstva. Namreč na približno sto pregledanih podjetij se investira v eno do dve. Verjetnost uspeha je tako izjemno majhna.
Čas, ki ga podjetnik porabi za iskanje investicije je tako lahko celo vržen stran. Namesto tega bi podjetnik lahko raje iskal stranke in se posvečal rasti podjetja. Zato je izjemno pomembno za podjetnika, da izkoristi maksimalno od investitorja v fazi investicijskega procesa. Investitor bo tak pristop izjemno spoštoval. To pomeni, pridobiti od investitorja čim več uporabnih informacij, znanj, kontaktov in drugih stvari, ki bodo koristile podjetju, če ne pride do investicije. Zelo naduto bi bilo od podjetnika, če smatra, da mnenje investitorja ni pomembno; če tako misli, bolje da investicije sploh ne išče, ali pa jo ne išče pri pravih investitorjih.
Pravi podjetniki se prav tako zavedajo dejstva, da če ne poskusiš, sploh nimaš možnosti. Energija začetnega vložka pa ni tako velika. Pridobitev prvih povratnih informacij ne zahteva veliko truda.
Cena kapitala
Tretja slabost tveganega kapitala je zagotovo njegova cena. Lastništvo je najdražja oblika plačila za dodatni denar, ki ga potrebuje podjetje. Vendar je zaradi velikega tveganja in majhne likvidnosti zahtevan donos pač toliko večji, skladno s pravili investiranja.
Tukaj je ključna nekoliko drugačna perspektiva. Če podjetje ne potrebuje tveganega kapitala in lahko rase organsko, je to več kot super. Za mnoga podjetja pa to ni mogoče, drugih zunanjih virov pa pač ni na voljo, sploh ne takih, kjer ne bi podjetnik zastavili celotnega svojega premoženja.
Tvegani kapital je tako za marsikoga vstopnica, da lahko začne resno tekmovati v svetu podjetništva. Če je pač nekdo pripravljen tvegati, ko nihče drug ni, si ta resnično zasluži toliko večji donos. Sploh, če je investitor dodajal tudi druge vrednosti. Tako je cena denarja lahko kaj hitro razumljiva. Vseeno pa je seveda naloga vsakega podjetnika, da skuša dobiti ustrezno obliko investicije pri čim boljših pogojih.
Največja napaka, ki jo lahko naredi podjetnik pa je, če dobi občutek, da ima investitor preveč in izhaja iz situacije, ko je podjetje enkrat uspešno. Podjetnik se mora vedno vprašati, kje je bil, ko je investicijo prejel.
Related posts:
Miti o investitorjih tveganega kapitala
feb 2012
Obstaja več mitov glede investitorjev tveganega kapitala, ki podjetnike velikokrat odvrnejo, da bi se bolj pozanimali o tovrstnih virih financiranja. Sicer lahko z veliko gotovostjo rečem, da je med podjetniki vedno več znanja in zavedanja o konceptu tveganega kapitala, kljub vsemu pa srečam še veliko podjetnikov, ki imajo napačno predstavo, kaj pomeni lastniško financiranje.
Investitor mi bo ukradel idejo
Prvi takšen mit je, da bo poslovni angel ali investitor tveganega kapitala ukradel idejo podjetniku ali sam začel konkurenčno podjetje. To enostavno ne drži. Realizacija vsake podjetniške ideje zahteva jasen fokus in tisoč odstotno predanost. Ideje samo po sebi niso vredne popolnoma nič, veliko bolj ključna je izvršnost, ki pa zahteva čas, sprejemanje težkih odločitev in energijo. Če ne verjamete, poskusite nekoga prepričati, da realizira vašo idejo, pa boste videli, kako težko je.
Za investitorje tveganega kapitala že upravljanje samega sklada zahteva popolno predanost, poslovni angeli pa imajo običajno več svojih podjetij, predvsem pa bistveno več idej, ki jih bodo lahko kdaj koli realizirali. Zato ne razmišljajo o tem, kako bo nekomu ukradli idejo. Poleg tega si vsak investitor težko privošči, da bi prišel na slab glas, glede ravnanja z zaupnimi informacijami, saj bi to lahko bilo usodno.
Nenazadnje tudi podjetje ni v pravi fazi, če ima podjetnik zgolj idejo. Najboljša zaščita pred krajo ideje je, da si korak pred konkurenco. Ko stopiš do investitorja moraš imeti že prototip, prve stranke ipd., skratka vidno mora biti, da si korak pred ostalimi. To je edini način, da ti veliko težje ukradejo idejo. Vseeno mora biti podjetnik pripravljen na to, da bo zelo hitro dobil sledilce.
Če se vseeno podjetnik ne počuti ugodno, ker ima neko inovativno tehnologijo, večina investitorjev pri nas, z razliko od večine zahodnih investitorjev, podpisujejo sporazume o varovanju poslovnih skrivnosti. V primeru visoke tehnologije pa bo vsaj v prvih fazah investitorje bolj zanimalo, kaj so same koristi rešitve, kot pa same specifikacije in način, kako se do teh koristi pride.
Investitor bo prevzel celotno podjetje
Drugi veliki mit, ki pogosto kraljuje med podjetniki je, da bodo investitorji prevzeli celotno podjetje in podjetnika izrinili, ali kot direktorja ali celo iz solastništva. Res je, da so pogodbe pri tovrstnih investicijah običajno izjemno zahtevne, vendar temeljijo predvsem na zaščiti realizacije ciljev, kapitala in donosa investitorja.
Glede na to, da gre za partnerstvo, kjer imata tako investitor kot podjetnik ključno vlogo, bi bilo od investitorja nesmiselno, da izrine podjetnika, saj je običajno dolgo časa zgolj podjetnik motor podjetja. Je pa v realnosti tako, da gredo stvari pri razvoju podjetja redko v skladu z načrti in najpogostejši razlog za to je podjetniški tim.
Z desetletnimi izkušnjami so tako investitorji razvili določene mehanizme, s katerimi želijo tudi tveganje na ravni podjetniškega tima znižati. Torej, če podjetnik razvija podjetniško zgodbo v skladu z načrti, naj načeloma ne bi bilo nobenega problema.
Problemi pa nastanejo, če podjetnik želi zgodbo zapeljati drugače, kot dogovorjeno, pa investitor v to ne verjame, ali bi na primer rad zapustil podjetje in je ključnega pomena za podjetniški uspeh. Za takšne in podobne scenarije so se razvili mehanizmi, da investitorji zaščitijo svoj kapital.
Odgovor torej je, če se podjetnik drži pravnega dogovora in obenem izpolnjuje vsaj približno začrtane cilje oziroma se tudi investitor strinja s spremembami smeri podjetja (»pivoti«), ni bojazni, da bi investitor povečal kontrolo v podjetju. Vsaj pri večini investitorjev ne. Zopet pa je naloga podjetnika, da preveri ozadje investitorja in kakšni do vzorci obnašanja v drugih podjetjih. Tako, kot lahko investitor izbere slabo investicijo, lahko tudi podjetnik izbere slabega investitorja.
Edini, ki bo zaslužil v zgodbi je investitor
Tretji pogosti mit o tveganem kapitalu je, da bo edini v zgodbi zaslužil investitor. Enostavnega odgovora na ta mit ni, gre pa nekako tako: Investitor bo vsekakor naredil vse, da bo maksimiziral svoj donos, saj je to bistvo njegovega posla, ne izključuje pa to tudi velikega zaslužka za podjetnike. Če gre vse po planih, bi morali zaslužiti vsi udeleženi v zgodbi.
Dokaz za to je na tisoče znanih zgodb, kot so na primer Google, Facebook, Amazon, kjer so podjetja ustvarila na tisoče milijonarjev in so bili investitorji zgolj eni izmed mnogih lastnikov, ki so naredili izjemen donos na investicijo. Če je podjetje zgodba o uspehu, potem običajno zaslužijo vsi, celo obogatijo.
Veliko bolj problematično je, ko gredo stvari srednje dobro ali celo slabo. Investitor bo v tem primeru seveda naredil vse, da zaščiti svojo investicijo. Kako mora biti podjetniku kristalno jasno, ko podpiše pogodbo o investiranju. Tvegani kapital ima svoja pravila, tako kot kreditno financiranje, nepovratna sredstva ali katera koli druga oblika financiranja. Investitor mora ta pravila zelo dobro poznati.
Najboljše je, da si podjetnik naredi različne scenarije, kaj pri različnih izhodnih vrednostih to pomeni za posamezne lastnike. Pred vstopom investitorja je naloga podjetnika, da je čim boljši pogajalec. Včasih je boljše, da ne pride do investicije, kot pa da podjetnik želi denar za vsako ceno. Ne glede na to, pa se mora podjetnik zavedati, da če ne bo dobrega izhoda, bo večino realiziranega izhoda pripadalo investitorju.
Ni se zgodilo, kar je bilo načrtovano, investitor pa mora zaščititi donos za vsako ceno, drugače ne bo nikoli zbral naslednjega sklada. Vendar še enkrat, to so pravila financiranja, ki jih mora podjetnik že od začetka dodobra poznati. Malo nenavadno je, če podjetnik reče ob izhodu, sem mislil, da bomo dobili več. To pomeni lahko le, da ne ve, kaj dela.
Related posts:
