Darovanje v času krize

Tako po pošti, kot tudi elektronski pošti prihaja vedno več sporočil različnih dobrodelnih ustanov, s prošnjami za nujno pomoč, saj se pritok donacij močno zmanjšuje, tako po številu, kot tudi v obsegu. To je seveda povsem razumljivo, saj se gospodarstvo sooča s težkimi bitkami na praktično umrlem trgu zaradi finančne krize in recesije, ki zahteva določeno katarzo vrednot (uravnovešanje pohlepa). Vendar, če se postavimo na stran darovalca, ali je kljub težkim časom vredno zmanjšati obseg darovanja?

Darovanje, oziroma vračanje skupnost, ker nas je ta nagradila za naše kompetence, talente in prispevke v obliki dotoka denarja podjetju z nakupom produktov/storitev ali preprosto posredno preko izplačila visoke ali višje plače, je najbolj osnovna dejavnost, ki bi jo moral poznati vsak zemljan. S tem izkažeš hvaležnost, spoštovanje skupnosti ter prispevaš k temu, da imajo tudi drugi ljudje več možnost in kanček lepše življenje. Glede na to, da smo vsi povezani, s tem, ko je nekdo drug bolj srečen, smo lahko tudi sami bolj srečni. Ravno občutek prispevanja skupnosti pa je eden izmed pomembnih faktorjev, ki prispevajo k srečnemu življenju.

Vendar sedaj se podjetja in seveda tudi posamezniki že kar nekaj časa borijo z obdobjem, ki ni najlažje in na računih je lahko vedno manj razpoložljivih sredstev ali pa je do njih priti bistveno težje. Redno darovanje v dobrodelne namene je seveda najlažje ugasniti. Kar se seveda na prvi pogled zdi povsem logično, saj je potrebno zaščititi finančno moč podjetja ali gospodinjstva, drugače lahko nastane še večja socialna katastrofa, vendar je pri tej odločitvi smiselno razmisliti nekoliko bolj podrobno. Zakaj?

Dejstvo je, da se vedno najde nekdo, ki je v slabšem položaju, kot smo mi sami. Vedno! Ne glede na to, s kakšnimi težavami se soočamo. Še posebno otroci, ki so že v osnovi nemočni ter ljudje, ki so jih prizadele hude situacije. S tem, ko ukinemo pomoč nekomu, ki je v določenem trenutku na slabšem položaju, nam ta postane manj pomemben. Ustavimo pretok. Če je nam težje, kako je še težje nekomu, pri katerem je mejna koristnost denarja tako velika, da je vezna na samo golo preživetje. Če je nam težko, kako težje je nekomu, katerega topel obrok je odvisen od dotoka denarja dobrodelnim ustanovam, katerim smo nehali darovati?

Z zakonom fizike, duhovnimi zakoni ali iz katerega koli aspekta pogledate, iz okolja doživimo približno tak odziv, kot ga dajemo sami. Se pravi kar seješ, to žanješ, kar daš, to pridobiš (ne nujno vse v materialnem smislu). Se pravi, če nekdo postane nam nepomemben, zakaj ne bi mi postali nekomu drugemu enostavno nepomembni? Povečanje naše lastne sebičnost enostavno pomeni povečanje sebičnosti drugih do nas. Vsekakor je potrebno najti ustrezno ravnovesje, da na koncu ne ogrozimo sposobnosti, da bi sploh kaj darovali, vendar preden ustavimo pretok se je potrebno resno vprašati, ali je to res potrebno ter kako lahko to ustrezno kompenziramo. Če je delovanje v dobro človeštva naš način življenja, je smiselno najti druge načine prispevanja.

Bistveno je to, da zato, ker smo se znašli v nekoliko težjem položaju, ne ustavimo pretoka energije pomoči sočloveku. Na nekem meta nivoju to deluje tako, kot da bi nehali pomagati sebi, saj smo del celotnega sveta. Se pravi, če je nekdo drug srečen, ne izgubimo mi prav nič, zgolj pridobimo, če je nesrečen, pa vsekakor izgubimo. Torej je edino smiselno, da naredimo ravno obratno, da v času krize povečamo raven našega prispevka (ne nujno finančno) skupnosti. Bistveno je, da se ne zapremo v okove strahu, vendar da zavestno spodbujamo pretok življenjske dobrote. Kaj to pomeni v praksi?

Če se je stanje našega podjetja ali nas osebno v času krize izboljšalo, ker zagotavljamo pomembno dodano vrednost za krizni čas, postanimo zato globoko hvaležni in začnimo podarjati skupnosti, v primeru, da še nismo ali naš prispevek enostavno povečamo. Če je na drugi strani naše podjetje prizadela kriza, razmislimo, ali ustavimo vsa darovanja ali jih le nekoliko zmanjšamo. Če jih zmanjšamo, razmislimo, kako bi lahko nadomestili to zmanjšanje. Mogoče v obliki prispevanja dela, znanja, materialnih dobrin ipd. Mogoče lahko organiziramo dražbo, brezplačno delavnico, napišemo članek ipd. Lahko pa se naše podjetje sooča s tolikšnimi težavami, da resnično ne moremo več darovati. Povsem razumljivo. Najslabše je, če sebe privedemo do točke, ko ne moremo narediti resnično nič več v tem okviru. Vse, kar želimo dati, moramo najprej imeti. Vendar enako kot prej, razmislimo, če lahko kako drugače prispevamo k skupnosti. Vedno se najde pot, srce jo vedno vidi. Ko pa pridejo prvi prilivi na račun, pa ne pozabimo na hvaležnost in potrebne prispevke.

Pomembno je, da se v vsakem trenutku zavedamo, kako bogato nas je življenje nagradilo, če nam ni potrebno razmišljati, kako bomo jutri spali in kaj bomo jedli. Seveda je pomembno, da stremimo k še večjemu napredku (pomaga lahko samo tisti, ki ima nekaj – denar, srečo ipd.), vendar nikoli ne smemo pozabiti na hvaležnost, za situacijo, ki nam jo je prineslo življenje ter imeti toliko dobrote v srcu, da pomagamo drugim, ki imajo veliko večje izzive na fizični, finančni ali drugih ravneh. To bi moral postati način življenja vsakega posameznika, pomembno je, da si ljudje med seboj pomagamo. Več kot daš, več na koncu imaš, oziroma več imamo na koncu prav vsi.

To je koncept, ki ga je mogoče malce težje razumeti, ampak je še kako bistven. Dobrodelna transakcija, ki se je zgodila med dvema osebama, ki jih sam ne poznam, posredno poveča kakovost mojega življenja, zaradi tega, ker smo vsi eno. Na primer oseba, ki je nekaj dobila, ima več možnosti, da se razvije in prispeva k svetu. Mogoče bom v prihodnosti zato lahko kaj od te osebe kupil, mogoče bo delala v mojem podjetju, mogoče bo postala moj dober prijatelj zaradi hvaležnosti. Sreča nekoga, za nas vse zemljane pomeni samo dobro, nesreča pa lahko bistveno vpliva tudi na našo nesrečo (nasilje, terorizem, vojne ipd.). Oseba, ki je darovala se mogoče lahko počuti boljše, zato ima doma boljše odnose, čustva imajo učinek domine, ker ima oseba dobre odnose z nekom, ima ta z nekom drugim, ta drugi pa je mogoče moj prijatelj in mene pozdravi z nasmehom.

Seveda gledati celotno zadevo iz koristoljubja nima največjega smisla, saj dobimo bistveno manj, predvsem na čustveni ravni. Darovati moramo zato, ker čutimo, ker je to naš način življenja, ker smo dober človek, ne zgolj zato, ker bi radi imeli več. Če se kaj lahko čuti, je iskrenost namena posameznika, predvsem pa se tako počutimo bistveno bolj povezane s svetom.

Vseeno pa, tudi če darujemo zgolj zato, da bi imeli več, s tem ni nič narobe. Vse, kar vsak od nas počne, običajno počne z razlogom občutka lasnega zadovoljstva. In konec koncev nič ni narobe s tem, da imamo sami veliko, pomembno pa je, da drugim pomagamo, da bodo prav tako imeli veliko. Na koncu želimo, da smo vsi bogati v vseh smislih, ne da z našim razdajanjem sami postanemo revni. Več kot daš, več imamo na koncu od tega vsi. Seveda, če je vse skupaj v zdravem ravnovesju. Sreča in kakovost življenja ni »zero sum« igra, vendar je igra, kjer iz nič lahko nastane bistveno več, ravno zaradi tega, ker smo vsi eno. Zato več kot daš, več imamo na koncu imamo prav vsi in prav je, da to tudi pričakujemo, drugače dobrodelnost ne bi imela nobenega smisla.

S tem konceptom lahko naredimo še korak dlje, na podlagi pregovora, da je veliko bolj človeka naučiti loviti ribo, kot mu jo podariti. Če pa nekoga celo naučimo, kako lahko druge uči loviti ribe pa smo naredili resnično veliko za celotno človeštvo.

Kriza je običajno obdobje, ko nam omogoča neke vrste katarzo tudi v tem smislu. Bistveno bolj se zavedamo, kako hitro se lahko znajdemo v slabši situaciji. Lahko se bolj začnemo zavedati naše lastne minljivosti. Vendar to lahko sproži dva odziva in sicer kriza nas lahko prisili, da se zapremo ali odpremo. Kriza nas lahko navdihne ali pademo v protekcionistični obup. Se pravi na eni strani lahko postanemo še bolj egoistični ali pa po drugi strani končno razumemo povezanost z vsem svetom.

Prvi odziv, da se zapremo, je povsem nagonski in tudi logičen na prvi pogled. Manj imam zato bom manj dal naprej, se pravi mi bo ostalo več. Vendar če tako razmišljajo tudi ostali, kjer imamo odprte dotoke denarja do nas (delodajalec, kupci ipd.), vprašanje, če bomo res na boljšem. Kaj če nekdo ravno v tem trenutku razmišlja o tem, da bi ustavil denarni tok do nas? V poslu v času krize pomeni, da moramo za stranko narediti še več. Zakaj ne bi v osebnem življenju ali kot podjetje, za ljudi, ki jim je težje naredili še več ter tako prispevali k spremembi celotnega sveta na bolje? Ne pozabite, s tem, ko pomagate drugim, pomagate sebi, saj smo vsi eno.

Druga opcija pa je, da se v krizi še bolj odprete. S tem na nek način priznate svojo ranljivost, povsem človeško plat narave, ki jo imamo prav vsi. Lahko naredimo neko analizo, koliko dejansko pomagamo drugim, koliko še lahko prispevamo v materialu, predvsem pa v svojem času, ali spremembi odnosa, da na primer večkrat podarimo nasmeh. Kriza lahko ozavesti našo šibkost in nepomembnost ter zato lahko začnemo vlagati več v tiste stvari, ki so v življenju pomembne.

Ste kdaj pomislili, da je kriza največja priložnost, da postanemo boljša oseba? Ne zamudite je!

Nekaj idej, kako lahko prispevate k lepšemu svetu:

• Izboljšajte svoje odnose, pokažite ljudem in svojim bližnjim več ljubezni. Z nasmehom in toplim srcem lahko naredite daleč največ za lepše življenje vseh na svetu. Bodite hvaležni, prijazni in pokažite ljubezen.
• Obiščite ljudi, ki ste jih zanemarjali, popravite krivice, ki ste jih storili drugim, odpustite ljudem, pokličite prijatelja, ki ga niste videli že dolgo časa. Pomagajte kolegu, ki je v težkih časih in se sooča z resnimi problemi. Iskren pogovor lahko dela čudeže.
• Vzemite si čas in se pridružite kakšnemu dobrodelnemu društvu. S svojim časom, toplino, znanjem prispevajte k lepšemu življenju drugih.
• Darujte v dobrodelne namene. Vedno se najde kdo, ki je v hujših finančnih težavah, kot ste vi sami. Osredotočite se predvsem na tiste, ki nimajo možnost, kot so otroci in ljudje, ki jih je življenje soočilo s težkimi krizami. Vsak evro, vsak dodaten pretok ima lahko svetovno pomemben pomen.
• Pomagajte drugim s svojim znanjem in izkušnjami. Napišite članek, s katerim prispevate ljudem in ga razpošljite po svoji e-bazi in medijih. Organizirajte brezplačno delavnico. Začnite pisati blog.
• Pomagajte podjetjem v težavah ali mladim podjetjem. Če imate veliko znanja, začnite prostovoljno svetovati kakšnemu mlademu podjetju. Če vam finančno stanje omogoča, postanite neke vrste poslovni angel ali pa kakšne druge vrste angel. Delajte dobro.
• Poskrbite za okolje. Začnite v podjetju ali doma ločevati odpadke. Pojejte manj mesa ali postanite vegetarijanec. Začnite gojiti lastne ekološke pridelke.
• Naredite nekaj zase in na sebi. Identificirajte kakšne negativen vzorec in ga spremenite v pozitivnega. Samo če sebe spreminjate, lahko svet spreminjate!