Blaz Kos

Kaj si želim, da bi vedel pri svojih dvajsetih letih?

19
Jun 2014

Na samem začetku odrasle življenjske poti, v zgodnjih dvajsetih letih, je človek poln elana, motivacije, energije, pričakovanj in zanosa. Vendar mlademu človeku žal v večini primerov primanjkuje znanja in izkušenj, da bi ustrezno usmeril in osredotočil svojo energijo za maksimalni razvoj svojih potencialov. Čeprav si je v mladosti to izjemno težko priznati.

Zelo malo rosno mladih zemljanov na tem svetu ima to srečo, da znajo starši, učitelji, mentorji ali drugi dopolniti energijo in zanos z dovolj modrosti ter razumevanjem sveta za sprejemanje bolj smotrnih odločitev.

Pri tem ne govorim o splošnih življenjskih resnicah, ki veljajo ne glede na starost, in na katere se marsikdaj spomnimo, obenem pa smo često preveč leni, da bi sledili svojim lastnim nasvetom. Pa naj bo to: Čim več potuj; prihrani nekaj denarja; sprosti se v trenutku; od vsakega se lahko kaj naučiš v življenju; poskrbi za svoje zdravje; naredi dober prvi vtis; preživi več časa z ljudmi, ki jih imaš rad; najpomembnejša je ljubezen; in tako naprej.

Govorim predvsem o težjih življenjskih spoznanjih in lekcijah, ki so tiste najbolj prvinske izkušnje in nas včasih delajo močnejše, drugič brezkompromisno ubijajo naše sanje in potenciale ter vodijo v življenjska razočaranja. Poglejmo si nekaj težjih spoznanj o svetu in življenju; tista spoznanja, ki bi mi resnično koristila, če bi jih vedel že v zgodnjih dvajsetih letih.

1. Biti dober pomeni biti dober in čisto nič več

Bodi dober človek in dobro se ti bo vrnilo. Res je. Vendar ljudje to pogosto zamešamo in poenostavimo; sebi v prid seveda. To pa kasneje vodi v razočaranja. Govorim o razmišljanju, ki gre v smeri bodi dober človek in življenje te bo nagradilo z dobro službo, veliko denarja, srečo v ljubezni ipd. Ni res.

Bodi dober človek in dobro se ti bo vrnilo; da, v tem kontekstu življenja. Ljudje bodo v večini bolj dobri do tebe (ne vsi). Boljše se boš počutil v svoji koži (načeloma). Mirnejši bo tvoj svet. Pridobil boš tudi nekaj socialnega kapitala. Nagrajen boš z dodatnimi duhovnimi/karma točkami. Vendar pa ima to minimalno povezavo s količino prisluženega denarja, srečo v ljubezni in dobro službo.

Veliko denarja imajo slabi in dobri ljudje. Količina denarja je povezana predvsem z veščinami, ki so vezane na denar, če odštejemo loterijo in dedovanje. Sreča v ljubezni je bolj odvisna od naše dodane vrednosti in investicije v partnerstvo, prej pa vloženega truda v iskanje najbolj primernega partnerja, kot pa od tega, da smo na splošno dobra oseba (razen, če je to našemu partnerju pomembna vrednota). Včasih je biti dober celo kontra produktivno. Npr. psihološko dokazano je, da biti zgolj prijazen (prijaznost spada pod biti dober) ni najbolj pametna moška strategija osvajanja, pri ženskah pa moškim kaj hitro daje napačne signale.

Absolutno je prav, da smo v življenju dobri – imamo integriteto, smo prijazni, sočutni, ne škodujemo drugim, pomagamo, povezujemo, sodelujemo itn. Seveda je tudi to čisto sebični interes, ki prinaša koristi, individuumu in celotnemu človeštvu. Napačno pa je pričakovanje, da nas bo zato življenje nagradilo kar samo od sebe in da se nam zato ni potrebno potruditi na drugih področjih življenja.

Podobno škodljivo prepričanje je, samo iz druge smeri, da so uspešni/bogati ljudje slabi ljudje. Ni res. Bogati ljudje so lahko dobri ljudje ali slabi ljudje, tako kot revni ali tisti s povprečnim premoženjem. Ni zahodnega materialističnega sveta in vzhodnega duhovnega. Če gre človek v cerkev, to še ne pomeni, da živi vrednote te religije. Vsak človek je individuum in vsak se sam odloči po kakšnih načelih bo živel in kaj bo v življenju dosegel. Biti dober ne prinaša avtomatsko uspeha na drugih področjih življenja.

2. Vloga biologije je bistveno močnejša, kot si upamo priznati

Nadaljujmo z zmotnimi prepričanji. Pomembna je notranja lepota. Ljudje smo v osnovi monogamna bitja. Prava ljubezen nima nobene veze s statusom in denarjem. Zaslužim si ljubezen, ker sem dober človek. Dolžina ni pomembna. Usojen mi je partner, s katerim bom srečen do konca življenja.

Vsekakor so vse to zelo lepe misli in ideali, ki imajo svoj smisel in vlogo v življenju. In prav je, da se za njih borimo, če nam v življenju veliko pomenijo. Absolutno pa je boleča napaka, če iz enačbe v celoti odštejemo vlogo biologije, ali še bolje evolucije. Smo živali in smo duhovna bitja. Zanikati en ali drugi svet je lahko zelo boleče. Pri tem nam prav nič ne pomagajo mediji. Na eni strani gradijo naša nerealna pričakovanja z večno ljubeznijo na prvi pogled, na drugi strani pa nam servirajo obdelane slike golih lepotcev in lepotic.

To, da je del nas žival, pomeni da delno delujemo iz čistega biološkega aspekta, zapisanega v naših genih, ki je povsem neposreden in jasen: Čim širše, in v čim boljših kombinacijah za naše potomce, razširiti gene. Z namenom dosega teh dveh ciljev pozna narava (biologija) dva mehanizma, prvi je pohota in drugi je zaljubljenost. Vloga prvega je kvantiteta (vse kar ustreza našemu genskemu/psihološkemu zapisu) in drugega kvaliteta (skupno življenje do produkcije potomca in osnovne vzgoje tega). Že iz tega je jasno, da v osnovi nismo monogamna bitja, vsekakor pa gre pri monogamnosti za smiselno socialno inovacijo, ki lahko prinaša v življenje veliko lepega (“pravo ljubezen”); če imamo realna pričakovanja in smo pripravljeni neprestano vlagati v razmerje.

Kar pa je še bolj pomembno, oba mehanizma (pohota, zaljubljenost) imata pomembno vlogo pri tem, da sploh pridemo do ljubezni, naše prave ljubezni; saj je v vrsti pred ljubeznijo v večini primerov spolna privlačnost, poleg te pa vmes pogosto še zaljubljenost, sploh v mladih letih.

Seksualna sila je poleg želje preživetja ena najmočnejših sil človeštva; ta kot omenjeno izhaja iz čiste primarne biologije in je zato izjemno pomembna v naših življenjih. Na podlagi te sile namreč vsak posameznik poseduje določen seksualni kapital. En del seksualnega kapitala je dan, to je izgled in kakovost genov nasploh, velik del seksualnega kapitala pa je pridobljen. Večji, kot je seksualni kapital, večja je izbira potencialnih partnerjev, prav tako je lahko kakovostnejše naše razmerje.

Seksualni kapital je lahko pridobljen na tri načine, na biološkega, sociološkega ali psihološkega. Prvi biološki je enostavno biti fit. Najbolj vidno biti ne-fit pomeni imeti prekomerno telesno težo. Ne zgolj, da prekomerna telesna teža zniža naš seksualni kapital, prinaša še mnogo drugih nevšečnosti in potencialnih zapletov. Torej biti fit in poskrbeti za svoje zdravje je izjemno pomembno, ne zgolj z vidika energije in fizične zmogljivosti, vendar tudi (seksualnega) statusa v družbi. Pod biološki vidik seksualnega kapitala lahko štejemo še urejenost, negovanost, skrb zase, motorične sposobnosti ipd.

Seksualni kapital si lahko povečamo tudi s pomočjo sociološkega in psihološkega pristopa. Sem lahko štejemo vse od materialnega statusa, socialnih veščin, vrednot posameznika, drugačnosti, samozavesti ipd. Vse naštete stvari večajo ali socialni kapital posameznika ali psihološki kapital posameznika, posledično pa tudi seksualnega. Torej tudi če nismo rojeni za manekena, imamo kar nekaj možnosti, kako lahko povečamo svoj seksualni kapital.

Če gremo še korak dlje, na ravni biologije in sociologije, sta v osnovi dve poti, kako se povzpeti na družbeni lestvici. Prva temelji na dominanci v najširšem pomenu, ki vključuje zastraševanje, podreditev drugih ljudi, agresijo in diktaturo. Ta strategija deluje predvsem v kriznih oziroma bojnih časih in preživetvenih situacijah; to pa je žal večji del poznane zgodovine človeštva. Ta strategija deluje torej pri osvajanju ter branjenju osvojenega. Drugi sledijo, v upanju, da bodo z agresivnim pristopom zagotovljeni viri tudi za njih. Na teh temeljih je zgrajen koncept “alfa samca” in pot do večjega seksualnega kapitala na podlagi fizične/biološke predvlade (biti fit, imeti mišice, dobre športne sposobnosti ipd).

V današnjih, vedno manj nasilnih časih, pa je posledično tudi ta strategija vedno manj učinkovita. Namreč biti alfa samec je mogoče vedno zgolj v nekem kontekstu in v določeni situaciji. V neki drugi situaciji in drugem kontekstu postane tudi alfa samec beta samec (npr. ugledni profesor, ki bi se znašel v zaporu). Glede na to, da je vedno manj na življenje ali smrt nasilnih situacij, se manjša tudi kontekst in priložnosti za uspešnost strategije dominance. Prav tako je dostop do virov vedno bolj pogojen z ustvarjanjem vrednosti, kot z nasilnim jemanjem.

Tako se je razvila še druga pot do vrha socialne lestvice, ki pa ne temelji na dominanci, vendar na prestižu posameznika. Ta še vedno vključuje določene kvaliteta “alfa samca” in sicer visoko raven samozavesti, ambicij in trdnosti, vendar v kombinaciji s sočutjem, skrbjo za druge, empatičnostjo, prijaznostjo in lahkotno naravo. Takšna strategija je učinkovita v bistveno več socialnih situacijah kot dominanca. Če je dominanca učinkovita v bojnih situacijah in tekmovanjih, je strategija prestiža učinkovita v večini aspektov življenja, ki vključuje upravljanje skupnosti. To pa še ne pomeni, da je dominanca slaba, prestiž pa dober pristop.

Najbolj optimalna strategija z vidika družbene lestvice in učinkovitosti delovanja je kombinacija gradnje na prestižu, ki izkazuje skrb za skupino, ob uporabi dominance zgolj v situacijah, ko je to nujno potrebno. V naših genih je zapisano, da imajo takšni posamezniki prednost v družbi, s tem pa dostop do več resursov, moči in potencialnih partnerjev. 

Skratka, nikakor ne želim teptati pomena prave ljubezni in lepih idealov. Vendar dejstvo je, da je seksualni kapital izhajajoč iz bioloških dispozicij pomembna kategorija, poleg intelektualnega, socialnega, duhovnega in čustvenega kapitala, ki vodi do večje izbire potencialih partnerjev, višjega statusa v družbi in posledično lahko tudi do bolj ustreznega partnerja.

Glavna lekcija je, da upanje na pravo ljubezen pomeni dati moč iz svojih rok. To pa nikoli ni dobro. Večji kot je naš seksualni kapitala, večja je možnost, da najdemo pravega partnerja. Zato je prav, da se posvetimo svojemu seksualnemu kapitalu in razvoju le tega. Pa konec koncev ne zgolj z vidika partnerstva, vendar tudi z vidika razvoja naše moči, kotacija na družbeni lestvici in potencialnega (pozitivnega) vpliva v družbi.

Na drugi strani pa absolutno ne velja poveličevati seksualnega kapitala; tudi ta ima svoje meje, sploh, če se osredotočimo zgolj na partnerstvo. Nenazadnje tudi ljudje z nizkim seksualnim kapitalom najdejo partnerja. Zakaj? Zato, ker obstaja še ena kategorija in to je edinstvenost posameznika.

Seksualni kapital (dominanca, prestiž) ima pomembno vlogo pri prvem vtisu, v začetku, v splošni socialni kotaciji, na dolgi rok pa v kontekstu iskanja idealnega partnerja seksualni kapital izgubi vrednost ter začne pridobivati na vrednosti edinstvenost posameznika. Takrat odigra svojo vlogo še zaljubljenost; iz kvantitete preidemo na kvaliteto.

Se moramo pa zavedati, da je veliko lažje delati na svoji edinstvenosti, ker je pač ta do velike mere že dana. Vsak od nas je edinstven in moramo zgolj izostriti poteze. Razvoj seksualnega kapitala pa zahteva veliko več truda, vendar je ta v mladosti še kako pomemben. Več možnosti, večja svoboda.

Torej dominanca je pomembna socialna kategorija pri pridobivanju in branjenju resursov in situacijah, kjer je skupina ogrožena oziroma člani le te. Prestiž je bistveno bolj pomembna socialna kategorija pri upravljanju skupnosti in vključuje poleg dominance tudi čustveno ter socialno inteligenco. Dominanca in prestiž sestavljata seksulani kapital in socialno kotiranje posameznika. Večji, kot je seksualni kapital ter večje kot je družbeno kotiranje posameznika, več ima posameznik na izbiro partnerjev ter vzvod delovanja (moč, vpliv). Večja izbira namre pomeni možnost pritegniti bolj ustreznega partnerja. Večja izbira sicer pomeni tudi večji riziko za partnerja z vidika varanja, glede na to, da nismo v osnovi monogamna bitja, vendar to posledično tudi zniža prestiž tistega, ki vara. Na dolgi rok pa pomembnost seksualnega kapitala pada in pridobiva na vlogi edinstvenost posameznika (trenutek, ko preskočijo iskrice med dvema, ki se ujemata). Vseeno si želimo, da preskočijo iskrice s čim bolj optimalno osebo, zato je pomembna širša izbira, ki pa temelji na seksualnem kapitalu. Ta je poleg izbire partnerja pomemben tudi pri dostopu do virov.

3. Mehko in naivno niso kvalitete, ki jih išče ta svet

Naivnost je verjetno najbolj boleče zaznamovana lastnost mladosti. Življenje je izjemno lepo in polno dogodivščin, vendar tudi zelo zahtevno in težko; najtežje lekcije se žal pogosto skrivajo ravno v odnosih z drugimi ljudmi.

Enako kot na ravni biologije, je pomembno v življenju tudi poznavanje osnov psihologije delovanja človeka, predvsem tistega najbolj globoko zakoreninjenega dela, ki temelji na evoluciji in naši dolgi zgodovini. Namreč to so vzorci, ki jih človeštvo najtežje spreminja.

Že od samega začetka se ljudje borimo za vire (materialne dobrine, znanje/tehnologije, ipd.). Osnovni pristop je s čim manj energije dobiti čim več virov. Včasih je to tekmovanje temeljilo predvsem na fizični nadvladi, danes vedno bolj na intelektualni, tehnološki in sistemski nadvladi.

Zato sta pohlep in lenoba pomemben dejavnik delovanja človeka (tudi napredka), pa verjetno lahko dodamo še požrešnost in kakšen drugi smrtni greh. Tudi višje kvalitete, kot so sodelovanje, pomoč drugim, integriteta, empatija ipd. so se razvile izključno iz sebičnih interesov – večje verjetnosti ali lažjega preživetja. Nihče na svetu ne preživi, ali uspe sam.

Res je, da obstaja Maslowa hierarhija potreb, ki kaže na to, da ko ljudje zadovoljimo določen sklop potreb (fiziološke, biološke,…), začnemo zadovoljevati višje vrednote (socialne, aktualizacija,…), vendar pa ni potrebno veliko, da se človeka pahne navzdol po piramidi.

Družine, ki se še tako dobro razumejo, se kar naenkrat skregajo pri delitvi premoženja (materialni viri z malo vložka). Če boste nekomu dajali po sto evrov na mesec nekaj časa in nato nehali, bo prej sovražen zakaj ne prejema več denarja, kot pa hvaležen za pretekle darove (izguba vira). Tudi če človek osebnostno ni nagnjen k varanju, še ne pomeni, da se ne mora znajti v situaciji, kjer je skušnjava večja od volje (širjenje genov).

Pri vsem tem ljudje veliko raje lažejo sebi in drugim, kot da bi si zadeve odkrito priznali. Življenje iz tega vidika pač ni lahko, ljudje smo težko kritični do sebe in do svoje narave, zato malo celofana pride izjemno prav.

Svet torej funkcionira na bioloških silnicah (strategija preživetja, širjenje genov) ter na dodanih vrednostih oziroma koristih. Stremimo k tistemu, kar nam prinaša užitek in bežimo od tistega, kar nam zadaja bolečino. Pri tem gre za obojestransko cesto, dodane vrednosti tako iščemo, kot tudi ponujamo. Več koristi in vrednosti, kot lahko ponudimo (med to sodi tudi seksualni kapital, materialno stanje ipd.), boljše smo načeloma pozicionirani na socialni lestvici. Boljša pozicija na socialni lestvici pa pomeni še več pridobljenih koristi. S tem pridemo do spiralnega delovanja in pomembnega vzvoda življenja.

Na tej točki pa pridemo tudi do naivnosti. Naivnost lahko izhaja iz vere, da (1) niso odnosi izključno zaradi koristi in drug vir naivnosti je, da (2) je naša korist v odnosih tako velika, da se bodo ljudje vedno ravnali skladno z našimi pričakovanji. Skušnjava, ki izhaja predvsem iz bioloških silnic, pri večini ljudi kaj hitro premaga tako dodano vrednost odnosa (prijateljstvo, partnerstvo, družina,…), kot tudi dodatne socialne pritiske (neodobravanja varanja, kraje ipd.).

Če v enačbo dodamo še to, da naša dodana vrednost niha (se zdi v nekem trenutku nekomu nizka), enostavno pridemo do situacije, ko sta se mož in žena skregala, je imel mož poslovno potovanje in je pač tam počel neumnosti; ali pa se družina krega pri delitvi premoženja. Seveda to ne opravičuje dejanja, prav tako ne trdim, da se to dogaja vsakič v odnosih, izjemno pomembno pa je razumevanje človeške narave – brez naivne vere v odnose, ne glede na njihov tip. Vsekakor imamo lahko zdrava in ljubeča razmerja ter lepe odnose v življenju, se pa moramo za njih izjemno potruditi, pa še takrat ni nobene garancije – ne na naši, ne na drugi strani.

Lekcija tega spoznanja je, da moramo imeti realna pričakovanja do ljudi in razumeti skušnjave človeštva. Prav tako se moramo zavedati, da ni vse zlato, kar se sveti in da nam ljudje pogosto prikažejo stvari lepše, kot pa je resnica.

Slej kot prej nas bo kdo okradel, se nam zlagal, nas prevaral, izkoristil, se znesel nad nami ali kar koli negativnega pač že. To je prej pravilo odnosov, kot izjema. Zato je izjemno pomembno, da čim prej v življenju postavimo realna pričakovanja do ljudi, predvsem pa razvijemo socialne veščine do te mere, da učinkovito upravljamo odnose tudi takrat, ko stvari ne gredo kot planirano. In seveda, da imamo v življenju trdno jedro in ne živimo v mehurčku naivnosti.

4. Politika je velik sestavni del življenja

Kaj se zgodi v situaciji, ko želi nekdo preživeti, se pozicionirati na socialni/materialni lestvici, ni pa pripravljen vložiti energije v zagotavljanje prave realne dodane vrednosti, pošteno tekmovanje ali pa mogoče niti nima priložnost za to zaradi deprivilegirane situacije.

To vodi do politike (pomen besede v negativnem smislu), manipulacije in izkoriščanja, v skrajnih primerih pa tudi do nasilja in celo vojn za naravne vire. Politika, manipulacija in izkoriščanje so velik del delovanja našega sveta, pogosto kar sistemsko integrirana v šolstvo, zdravstvo, finančni sistem, verske inštitucije in povsod drugod. Ljudje si želijo na vseh nivojih zagotoviti čim bolj monopolne pozicije.

Pri tem gre izpostaviti, da zgornje besede ne letijo na politike (poklic), vendar splošno na človeško naravo. Politika je samo najbolj nazorni prikaz tega dela človeške narave. Diskreditiranje nasprotnika, lažne obljube, zavajanje, izkoriščanje, korupcija, manipuliranje ipd., vse to se nahaja povsod, v vseh panogah človeštva, v politiki se le najbolj nazorno kaže; večina takšnih »političnih« dejanj pač prinaša volilne točke, volilne točke pa dodeljujemo kdo drug kot ljudje. Vodstvo je zgolj odsev ljudstva.

Ko pridemo mladi, zagnani, polni tekmovalnega duha in kompetenc v novo podjetje, se bo v podjetju veliko ljudi ustrašilo za svoje pozicije, pa naj bodo te formalne ali neformalne. Seveda bodo uporabili vzvode (s čim manj energije doseči cilj), da omejijo naše delovanje. Malokdo pa bo rekel, od tega pa se lahko še kaj naučim in skupaj lahko dosežemo več. Tako nastane prostor za politiko.

In samo en razlog je, zakaj je na svetu toliko politike. Zato ker v veliki meri pač deluje. Ne polagaj preveč upanja v prijatelje, nauči se izkoristiti sovražnike. Nikoli ne prikaži svojih pravih namenov. Drugi naj delajo, ti vzemi zasluge. Izogibaj se nesrečnih ljudi. Poskrbi, da so ljudje odvisni od tebe in da smi pridejo k tebi. Popolnoma uniči svojega sovražnika. Naj izgleda, da nizaš dosežke brez posebnega truda. Igraj na čustva ljudi, pričaraj jim lažne obljube. In še bi lahko naštevali.

Takšno delovanje spremljam na vsakem koraku in prej kot se sprijaznimo, da življenje ni pošteno in da je poleg dodanih vrednosti, poštene tekme in sodelovanja v človeški naravi tudi politika, prej lahko začnemo sprejemati boljše odločitve, z upoštevanjem tega dela enačbe. Idealno bi bilo, če bi bila politika res iskreno namenjena urejanju družbenih razmer za skupno dobro, žal pa je politika večkrat namenjena manipulaciji in pridobivanju koristi brez ustvarjanja realne dodane vrednosti.

Vprašanje pri tem je, ali je takšna nemoralna strategija smiselna strategija preživetja. Odvisno od naših vrednot, naših ciljev in okolja. Več dodane vrednosti, kot lahko ustvarimo, bolj bomo cenjeni v okoljih, ki dodano vrednost in zdravo tekmovanje priznavajo. To pa so sistemi, ki stremijo k transparentnosti, integriteti, zdravemu tekmovanju in sodelovanju. V takem sistemu pa ni prostora za korupcijo, izkoriščanje ipd. Ne pomeni pa to, da je v takšnem sistemu človeška narava kaj drugačna, le sistemsko se jo skuša usmeriti v bolj produktivno smer – napredek.

V tem kontekstu je tudi prav, da čim prej sami sebi nalijemo čistega vina, koliko je v nas politika in koliko se nam politično delovanje gabi. Vsekakor pa je politiki v življenju nemogoče uiti, ne na delovnem mestu, ne v družini in ne med prijatelji (govoričenje je npr. tako najbolj osnovno politično dejanje v skupinah prijateljev).

5. Sprejmi ljudi takšne kot so, ali najdi nove

Narediti spremembo pri samem sebi je izjemno težko; najzahtevnejša stvar na svetu. In vsak posameznik je poln pozitivnih in negativnih vedenjskih vzorcev v svojem življenju. Spremeniti en vedenjski vzorec je skoraj nemogoče. Do sedaj sem v življenju srečal le peščico ljudi, ki imajo dovolj zavedanja, samokritičnosti in volje, da spremenijo kakšen svoj vedenjski vzorec.

Poglejmo banalni stereotipni primer, malo obrnjen. Mlad par. Fanta izjemno moti, če punca pusti spuščeno straniščno školjko; ker je pač to že pri mami motilo očeta. Sedaj so trije možni scenariji: (1) Fant razloži punci, kako je to zanj življenjsko pomembno in jo prosi, da spremeni ona svoj vedenjski vzorec. (2) Fant se sooči sam s samo in ugotovi, da to ni nič takšnega in da lahko tudi on enostavno dvigne pokrov in spremeni svoj čustveni odziv na situacijo. (3) Dnevno potekajo prepiri okoli pokrova za straniščno školjko. Najprej direktno, s časom, ko direkten napad ni več zanimiv, neposredno in vedno bolj pasivno-agresivno.

In žal bo 99% ljudi ostalo pri zadnjem scenariju, pa ne glede na to, ali gre za poslovni ali osebni odnos. Ljudje se zelo težko spreminjamo, če sploh se. Vsekakor se razvijamo, pridobivamo znanja, izkušnje, redko pa se spreminjamo v svojem bistvu in v svojih navadah. Poleg tega smo ljudje pogosto izjemno nekritični do sebe, polni ega in tako zelo enostavno pokažemo na nekoga drugega.

Osnovno pravilo vsakega odnosa je, najprej si vzamemo dovolj časa, brez predsodkov in pričakovanj, da spoznamo osebo. Potem sprejmemo vsakega človeka  v celoti takšnega, kot je. Če nas kaj moti na osebi do te mere, da je »deal-breaker«, ne računamo na to, da se bo oseba spremenila. Pač je “deal-breaker”. Izjema so manjše stvari, pri čemer pa je tudi za takšno majhno spremembo potrebno veliko komunikacije, tolerance in razumevanja. Tudi pri teh manjših stvareh je boljše in bolj pošteno, da najprej skušamo spremeniti sebe, potem šele druge.

Na koncu je absolutno lažje najti nekoga, s katerim si bolj kompatibilen, kot pa nekoga spremeniti. Zato je prav, da sprejmemo ljudi takšne kot so, potem pa se odločimo ali sodijo v naše življenje. Nekatere malenkosti, ki nas resnično motijo tolerantno komuniciramo, pri drugih skušamo spremeniti sebe.

6. Vedno bodi iskren do sebe

Največja škoda, ki jo lahko naredimo sebi (in drugim) je, če nismo iskreni do sebe. Kadar se človek ne posluša vztraja na poti, ki vodi v dolgoročno lastno nezadovoljstvo ter nesrečo v odnosih. Problem je seveda v tem, ker so običajno naša najgloblja hotenja neskladna s pričakovanji družbe ali s pričakovanj ljudi v našem življenju. Drugi problem je ta, da je iskrena pot v začetku običajno veliko težja pot.

Nezadovoljstvo v službi. Nezadovoljstvo s partnerjem. Nova poslovna priložnost. Večerna zabava. Avantura na potovanju. Za kar koli že pač gre. Večja, kot je sprememba in odločitev (poroka, zamenjava službe, vrsta študija, daljša potovanja,…), bolj moramo biti iskreni do sebe, bolj moramo poslušati svoj notranji glas. Pred vsako pomembno odločitvijo si moramo vzeti čas zase in razmisliti, je to nekaj kar res hočemo, si resnično želimo? Se vidimo v tem čez pet let? Ali je to nekaj, kar je del nas in naše narave?

Kadar koli globoko v sebi čutimo, da nekaj ni za nas, pa se vseeno pustimo prepričati, sledi običajno veliko težja situacija v prihodnosti. Nezadovoljstvo in dvomi rasejo. Vsako nezadovoljstvo, vsaka neiskrenost do sebe, mora nekje pokukati na dan in če ta čustva potlačimo, v nas še toliko bolj zrasejo in udarijo ven; lahko na našem zdravju, lahko v nezadovoljstvu, lahko v naših odnosih.

Upoštevanje sebe in svojega notranjega glasu spremljajo pogosto socialni pritiski in pritiski pričakovanj ljudi, s katerimi smo v odnosih; z izbiro prave poti pogosto ljudi razočaramo in ne izpolnimo njihovih pričakovanj. Vendar edino prav je, da smo iskreni do sebe. Enako pa pričakujemo in razumemo tudi pri drugih.

Iskrena pot pa je običajno tudi težja pot. Lahko to pomeni iskanje novega partnerja, nove službe, razvoj novih veščin za zamenjavo panoge ali kar koli pač drugega. Ne glede na to je prav, da se borimo za to, kar si res želimo in čutimo, da je naša prava pot. Obenem pa tudi znamo reči ne.

Kompas je enostaven. Daljše obdobje pozitivnih čustev kaže na to, da gremo v pravo smer, negativna čustva (jeza, nezadovoljstvo, žalost,…), lahko tudi na silo potlačena, nas opozarjajo, da nismo na pravi poti; negativna čustva so smerokaz, da nismo na poti, ki je nam namenjena. Če nas spremljajo negativna čustva, to pomeni, da naša duša trpi. Izjema je strah, ki pa je kazalec, s čem se moramo v življenju še soočiti.

7. Okolje, trendi in makro spremembe imajo izjemen vpliv na življenje

Ljudje smo bistveno bolj produkt okolja, kot si to upamo priznati. Znanstveno dokazano imajo najbolj uspešni ljudje na svetu, v kateri koli življenjski disciplini (šport, posel, umetnost…), poleg talenta in trdega/pametnega dela, tudi enormno pomoč okolja. Država, družina, vera, šolski sistem ipd. vse ima močan vpliv na naše potenciale in do katere mere jih lahko realiziramo. Še najbolj pa na to vplivajo trendi in načrtovane strukturne spremembe.

Ptičji pogled na to, kako funkcionira družba, kje se nahajamo mi, kakšno je naše izhodišče, napoved trendov ter v kakšnem okolju najlažje realiziramo svoje cilje je izjemno pomemben vpogled v optimalno delovanje posameznika. Gre za spoznanje, za katerega si najbolj želim, da bi ga razumel v mladih letih.

»Scati« proti vetru ne gre, ne glede na to, kako daleč ti nese. Bolj kot so tvoje vrednote neskladne z okoljem, bolj kot so trendi obrnjeni proti tebi in ti makroekonomske spremembe otežujejo delovanje, težje dosežeš svoje cilje. Sicer je res, da so dobri časi veliki mehčalci karakterja in ustvarjalci naivnežev, vendar pa je brez pomoči okolja domet uspeha posameznika bistveno omejen. Seveda pri vsem tem ne smemo iskati izgovorov za nedelovanje, ker nam trendi pač niso naklonjeni, vendar se moramo neprestano spraševati, kako lahko obrnemo trende in strukturne spremembe sebi v prid.

Poglejmo si nekaj primerov, najprej pozitivnih. Tržno trend. V začetku moje kariere se je ravno začelo razvijati start-up podjetništvo. Panoga me je močno zanimala in posledično bi lahko rekli, da sem bil na pravem mestu ob pravem času. V zadnjih 10 letih sem lahko močno prispeval k razvoju start-up ekosistema, trend me je sam vodil k razvoju novih produktov, idejam, povezavam in priložnostim.

Strukturna sprememba. V času mojega študija se je ravno začel uvajati bolonjski sistem in vsi, ki smo študirali po starem sistemu smo avtomatsko napredovali v višje letnike ter s tem ohranili status študenta z vsemi bonitetami, ne glede na študijsko prizadevanje.

Okolje. Narava mojega dela je, da delam z najbolj kompetentnim segmentom ljudi, kar tudi od mene zahteva, da neprestano razvijam svoje kompetence. Vse to so trendi, ki so mi pomagali do hitrega kariernega razvoja vse do pričetka finančne in politične krize. Nekje od leta 2009 naprej pa je večina kazalcev Slovenije usmerjenih navzdol, kar seveda otežuje tudi karierni razvoj ljudi.

V svojih dvajsetih letih se nisem zavedal, da jaham zadnji vzdihljaj vala tranzicije; se pa sedaj zelo dobro zavedam trendov, ki čakajo v naslednjem desetletju ali dveh Slovenijo in posledično lahko tudi mene. Vsi kazalci konkurenčnosti strmo padajo, stopnja korupcije se povečuje, država se nenormalno hitro zadolžuje (dolgove bo potrebno odplačati?), trgi stagnirajo, prebivalstvo se hitro stara, kar ni ne v prid pokojninski ne zdravstveni blagajni in še bi lahko naštevali.

Če temu dodamo še slovenski karakter, ki se v kriznih časih veliko bolj jasno kaže (zavist, negativna selekcija, lisjaštvo, poza žrtve, egalitarizem,…), lahko kaj hitro ugotovimo, da okolje ni nič kaj naklonjeno ambicijam. Ne smemo pozabiti, da je ekonomska kriza najboljša brca človekove morale po Maslowi piramidi navzdol, naravne katastrofe pa navzgor (verjetno, ker se zavemo tudi svoje lastne nemoči naprav naravi).

Vsakemu v zgodnjih dvajsetih (pa tudi kasneje) bi tako globoko svetoval naj razišče trende, napovedi, strukturne spremembe in kako bodo te vplivale na njegov karierni razvoj – pozitivno ali negativno. V Sloveniji, Evropi ali kje drugje.

Ne želim pa biti zgolj negativen. Seveda je sliko potrebno pogledati tudi širše, ne zgolj s karierno-ekonomskega vidika. Lahko so človeku svež zrak, ura vožnje do morja in gora, dobra in zdrava hrana, veliko socializacije, varna država, socialna država ipd. veliko bolj pomembne stvari od ambicij in z analizo kar hitro pride do zaključka, da živi v idealnem raju na zemlji; ali pa je situacija daleč od tega, vse je odvisno od naših vrednot ter ciljev. Skratka, pomembno je, da smo mobilni in se postavimo v tisto okolje, kjer lahko naše vrednote in cilji najbolj prosperirajo.

8. Razmislek in strategija pred dejanji

Malo ljudi bere. Še manj ljudi kaj napiše. Še manj ljudi vloži energijo v resnični razmislek pred delovanjem. V mladosti je to še posebno težko, ker imamo premalo izkušenj in posledično premalo koordinat, da bi oblikovali smiselno strategijo našega delovanja. V mladosti je tako najpogostejša strategija izjemno preprosta: Ščepec navdiha, potem pa brez oddiha. Žal pa je danes, v ustvarjalni družbi znanja, veliko bolj pomembno pametno delo, kot trdo delo. Pametno delo pa zahteva malo navdiha, veliko razmisleka, malo delovanja, ponoven razmislek, zopet malo delovanja itn.

Oblikovanje smiselne strategije lahko prihrani leta dela, predvsem pa nas popelje do bistveno večjega potenciala. Mnogokrat delovanje na pamet, ali po čustvenih vzgibih brez premisleka, vodi celo do slabšega stanja, kot če ne bi naredili nič in se prepustili lenobi. Žal. In bolj kot postaja kompleksno okolje, večja je potreba po strategiji in temeljitem razmisleku, če želimo doseči svoje cilje.

To pomeni predvsem troje. Prvo, da si pred kakršnim koli delovanjem in sprejemanjem odločitev vzamemo dovolj časa za analizo. Spoznati okolje, povezave med ljudi, njihove vzgibe, ključne akterje, odločevalce, trende in vse kar sodi zraven je prav tako pomembno, kot samo delovanje. Analiziranje in planiranje lahko poteka tedne, ali celo mesece, pa ima svoj smisel, če zato zavijemo v pravo smer.

Po analizi pa je kot drugo ključno, da vzamemo list papirja, svinčnik in razmislimo o naši strategiji ter si odgovorimo na ključna vprašanja, kot so kaj je naš končni cilj, ki si ga želimo doseči, kako bo naše delovanje vplivalo na ostale v okolju, kaj če nam ne uspe ipd. Na podlagi analize in razmisleka postavimo predpostavke o okolju, ki jih potem na podlagi delovanja lahko korigiramo in prilagajamo. Bolj, kot imamo jasne misli, kaj želimo kot cilj (output), lažje postavimo strategijo.

In kot tretje, pogovor s pravim človekom nam lahko prihrani leta dela, zato ima v življenju izjemno dodano vrednost, če se obkrožimo z mentorji, ki nam pomagajo na različnih področjih življenja.

Razmislek in strategija sta korak dlje od postavljanja ciljev. Vključujeta še zunanje okolje, majhne korake, ki potrdijo ali zavrnejo naše predpostavke, angažiranje okolja v smislu mentorjev ter alternativne poti oziroma cilje, če so bile naše predpostavke napačne. Najtežje se je usesti in nekaj temeljito razmisliti; pa tako pomembno.

9. Drugačno ni vedno boljše

Na vsakem koraku, vključno z mojimi zapisi, lahko najdemo filozofijo bodi drugačen. Vsekakor ima v veliko primerih drugačnost pomembno prednost, ne pa vedno. V resnici je tako, da biti drugačen niti ni težko, biti drugačen in obenem boljši pa je izjemno težko. To je pomembna lekcija, saj je v mladih letih z lahkoto sprejeti filozofijo biti drugačen, veliko težje pa razumeti, da moraš biti obenem tudi boljši.

Povprečje in splošno priporočene usmeritve življenja imajo nek svoj smisel. Ustrezajo večini in zagotavljajo varnost celotne družbe. Povprečna dieta je najbolj smiselna dieta za veliko večino ljudi. Povprečen varčevalni načrt je najbolj smiseln za veliko večino ljudi. Končanje fakultete je smiselno za veliko večino ljudi, sploh če izobrazba ni pretirano draga. Ne pravim, da gre za optimalni način, ne pravim, da je za posameznika najboljši način, vendar najbolj smiseln za večino. Zakaj?

Kakršni koli odstop od povprečja zahteva tveganje, enormno količino znanja, eksperimentiranja, poskušanja, padanja in tudi neuspehov, s katerimi si lahko bistveno bolj škodujemo, kot imamo na koncu koristi. Namreč poleg drugačnega pristopa, moramo s poskušanjem najti tudi boljši sistem, se pravi sistem, ki nam prinese boljše rezultate od splošno predlaganega.

Poglejmo si konkretni primer. Imamo standardno priporočeno dieto; obenem je splošno znano, da ima takšna dieta preveč vključenega sladkorja in da je potrebno dodati v prehrano več sadja ter zelenjave in polnozrnatih živil. Do tukaj smo še vedno v coni varnega in nekoliko nad povprečjem z vidika kakovosti diete. Vendar z gotovostjo lahko trdimo, da bo bo takšna dieta zagotavljala preživetje, zadovoljila prehranske potrebe telesa in določen nivo zdravja za povprečen stil življenja.

Sedaj pa bi šli radi korak dlje, ne glede na to, ali gre za zdravstven, etični ali estetski vidik. Vegetarijanstvo. Veganstvo. Makrobiotika. Visoko-beljakovinska dieta. Dieta z zeljem ali karkoli pač že. Večina teh pristopov zahteva skoraj v celoti izključitev ene skupine živil (hidrati, beljakovine, maščobe) iz diete. Tukaj pa se kar naenkrat pojavi določeno tveganje, da ne dobimo vseh potrebnih hranilnih snovi. Zato je zahtevana večja stopnja znanja za pravilno kombiniranje živil, sprememba življenjskega stila ipd. Z vegetarijanstvom si lahko recimo naredimo več škode, kot koristi, če imamo premalo znanja in nadomeščamo izpad mesa z večjim vnosom enostavnih sladkorjev. Bolj, kot gremo od povprečja, več znanja potrebujemo.

Pri tem ne trdim, da vegetarijanstvo ni dobra dieta. Trdim zgolj to, da če želiš okusiti resnično dodano vrednost te diete moraš imeti dovolj znanja, da nadomestiš izpad živalskih beljakovin z ustrezno kombinacijo rastlinskih beljakovin, ne smeš bistveno povečati vnosa enostavnih sladkorjev, obenem pa nekoliko spremeniti življenjski stil in še bi lahko naštevali. Prav tako je vprašanje, če vegetarijanstvo ustreza vsakemu, verjetno nekomu bolj, kot drugemu. Skratka, namen ni, da iščemo razloge za ali proti vegetarijanstvu, namen je izpostaviti, da vsak odstop od priporočenega spremlja tveganje.

Povsem enako velja za kariero – podjetništvo, kot alternativa službi, denar – investiranje namesto varčevanja, partnerstvo – poliamorija namesto monogamije, spanje – polifazično spanje namesto osmih ur v kosu in še bi lahko naštevali. Nič drugače ni pri manjših življenjskih odločitvah, recimo prepirih. Enostavno je z nekom se ne strinjati, s tem smo že drugačni, imamo drugačno stališče. Utemeljiti z argumenti, zakaj je naš pogled boljši in narediti mogoče še celo sintezo obeh pogledov ter nekoliko spremeniti naš pogled, pa je veliko težje. Kljub vsemu so konflikti vir napredka, če s sinteza drugačnosti vodi do nekaj novega, zopet drugačnega, a boljšega.

Velika past je tudi na tisoče knjig, blogov in drugih avtorskih »self-help« vsebin, ki ponujajo bližnjice do uspeha, pa ne glede na to, na katero področje življenja pogledate. Formula, ki je nekoga pripeljala do uspeha, še ne pomeni, da bo tudi vse druge; vključno z vami.

Zato biti drugačen ne pomeni zgolj izstopati v nečemu, ali ubrati drugačen pristop od večine, vendar pomeni, da smo pripravljeni vložiti enormno več energije v poskušanje, pridobivanje znanja, neuspehe ipd., z namenom, da najdemo način, ki je nam osebno najbolj pisan na kožo in nam omogoča visoko kakovost življenja, vključno z dobrim počutjem v svoji koži in doseganjem osebnih ciljev.

Če smo pripravljeni vložiti ves ta trud, se seveda lahko investicija močno obrestuje (več energije, več denarja, več sreče, več česar koli pač že), ni pa pot do drugačne in boljše alternative enostavna. Pogosto pa na koncu pridemo do zaključka, da tudi nam najbolj ustreza to, kar ustreza večini; in pri tem si ne smemo zatiskati oči. Biti drugačen nima nobene dodane vrednosti, če škodujemo sami sebi.

Želim pa si, da bi v dvajsetih letih jasno vedel, da odstop od povprečja večkrat vodi do neuspeha in slabšega končnega stanja, kot pa avtomatsko do večje uspešnosti. Serija neuspehov in poskušanja, ki lahko trajajo leta in leta pa lahko vodi do individualno optimalnega stanja; to pa je včasih ironično celo enako kot na začetku, tistemu splošnemu. Na koncu je ključ, da se dobro poznamo in svet prilagodimo sebi oziroma najdemo svoje osebne preference, ki jih nato živimo in ne vsiljujemo drugim.

10. Lahko je izstopiti iz povprečja, izjemno težko je resnično uspeti

Poglejmo si še zadnje pomembno spoznanje. Izstopiti iz povprečja je sila lahko, saj zahteva le nekoliko več dela, kot ga vložijo ostali. Če nekoliko posplošimo, vse kar moramo narediti je korak ali dva dlje, kot ga je pripravljeno narediti povprečje.

Resnično uspeti pa je izjemno težko. Zahteva temeljit strateški premislek, predanost, osredotočenje, pomoč okolja, trdo delo, srečo in še marsikaj.

Imeti nekoliko več kondicije kot povprečen človek ni težko. Če nekajkrat tedensko tečemo ali gremo v fitnes, že izstopamo iz povprečja. Imeti fit in mišičasto telo pa pomeni ekstremno dieto, dolgoleten trening večkrat tedensko, veliko znanja, prehranskih dopolnil, poslušanje svojega telesa, odrekanja, počivanja itn. Imeti fit in mišičasto telo pomeni popolno predanost zdravju, pomeni način življenja. Zato je tudi največ mišičastih ljudi trenerjev, športnikov ali je pač trening nekako sestavni del profesionalnega dela.

Imeti nekoliko več znanja kot povprečen človek ni težko, če izpostavimo dejstvo, da povprečen človek prebere eno knjigo na leto. Če želimo imeti malo več znanja o npr. prodaji pač vsak mesec preberemo eno knjigo nekaj let zapored in že bomo imeli več znanja kot povprečen človek, če ne kar več znanja kot povprečen prodajalec. V primeru, da bi radi postali vrhunski prodajalec, pa to zahteva popolno predanost poklicu, izjemno veliko vaje, neprestano izobraževanje, izboljševanje ipd.

Zaslužiti nekoliko več kot povprečje, ni težko. Investiramo v dobro izobrazbo, razvijemo kakšno zelo iskano veščino in po potrebi pridobimo kakšno popoldansko službo. Obogateti pa zahteva povsem drugi pristop, lastništvo sredstev ali visoko managersko/strokovno pozicijo, biti na vrhu v določeni panogi, pa naj bo to zabavna industrija, umetnost ali kar koli drugega. Obogateti je praktično življenjski projekt, ki zahteva strategijo, znanje, prave trende, pogum, srečo in še marsikaj drugega.

Težka resnica pri vsem tem je ta, da imaš lahko 9 od 10 stvari, ki so resnično pomembne za uspeh na določenem področju in če ti manjka samo ena stvar, pač ne moreš masovno uspeti. Recimo, da ti manjka trend. Lahko si super pameten in sposoben, motiviran in imaš izjemno strategijo, pa pride čas vojne, si vpoklican v vojsko in te ranijo na bojišču ter se s tem ubije tvoj potencial. Mogoče ekstremen primer, vendar ni daleč od pogoste situacije v prejšnjem stoletju.

Skratka, biti boljši od povprečja zahteva nekoliko več truda in vloženega dela; resnično uspeti v življenju, na katerem koli področju, pa je življenjski projekt, ki zahteva popolno predanost posameznika in uporabo vzvodov iz okolja (tržnih, socialnih, finančnih,…). Če želimo torej resnično masovno uspeti, je sila pomembno, da poleg življenjske predanosti in trdega dela, čim prej v svoje odločitve vkomponiramo tudi vsa prej zapisana življenjska spoznanja.

In za konec še ena pomembna resnica. Ne glede na to ali uspemo masovno ali ne, je naš domet spreminjanja sveta izjemno omejen. Na svetu je do sedaj živelo že več kot 100 milijard ljudi in vsak od nas lahko našteje le nekaj 10 ljudi, ki so resnično uspeli, vplivali na spremembo sveta ali bili zgled širšim množicam; pa tudi njihov vpliv je bil zelo omejen z vidika spreminjanja sveta. Se pravi 1 na 10 milijard ljudi nekoliko, za kanček, spremeni tok človeštva – lahko na boljše, ali slabše.

Ne me razumeti narobe. Vsako dejanje šteje, vsak človek in njegova raven zavesti je izjemno pomembna. Vsak od nas je kot celica večjega organizma (sveta) in kaplje so tiste, ki sestavljajo val spremembe. Vseeno pa moramo imeti realna pričakovanja, kakšen je naš domet vpliva na človeštvo, ne glede na to, kakšne predstave imamo o lepšem svetu in kako bi ga lahko mi spremenili. Prav tako je za vsako spremembo potreben čas, ogromno časa; enako kot za posameznika, velja za človeštvo. Zavedati se moramo, kaj lahko resnično spremenimo, kaj pa je boljše sprejeti.

Ena izmed teh nekaj deset svetovno vplivnih ljudi, na katero bi pomislil skoraj vsak od nas, je zagotovo Mati Terezija. Njen nasvet je v tem kontekstu najbolj smiseln. Kaj je največ, kar lahko naredi človek dobrega za ta svet? Gre domov in ima rad svojo družino!

Če želimo ali ne, največji vpliv imamo na ljudi okoli sebe. In lahko imamo izjemno pozitiven vpliv na ljudi okoli sebe in njihovo kakovost življenja. Tako spreminjamo svet – z zgledom, v domačem okolju. To so realna pričakovanja, to je pravi uspeh.

Z diplomo, brez službe in brez opcij? Obstajajo možnosti!

26
Oct 2013

Čeprav izjemno pogrešam pisanje, ta objava ne nakazuje na to, da bom ponovno začel pisati blog. 🙂 Nakazuje zgolj na to, kako močno se mi trga srce, ker zelo dobro vem, v kako neugodni situaciji je trenutno mlada generacija. Sploh vsi tisti mladi, ki jih starši vedno težje vzdržujejo, zaradi pohajanja ”tranzicijskih” zalog, obenem pa so verjeli, da bo dobra formalna izobrazba prinesla tudi dobro službo.

Vse napovedi so se (žal) izkazale za resnične. Diploma ne zagotavlja več službe. Nepravičen socialni sistem postavlja mlade, kot najbolj progresivni del družbe, na sam rob, daleč za delavce, upokojence, srednji sloj in praktično vse druge. Domače gospodarstvo še naprej počasi umira po obrokih. Inštitucije znanja so se minimalno prilagodile svetovnim trendom, če sploh. Nekatere branže, kot so gradbeništvo, finance, tiskani mediji ipd. so se skoraj povsem sesule. In še bi lahko naštevali. Vse to močno zmanjšuje število kariernih priložnosti za mlado generacijo, sploh pa so možnosti za pridobitev prve zaposlitve nične.

Sedaj že kar na tedenskem nivoju dobivam vse več sporočil od mladih, če jim lahko kako pomagam do službe (zaradi bloga, predavanj, okolja, kjer delujem…). V e-poštni nabiralnik. Na socialnih omrežjih. Ljudje me celo kar pokličejo po telefonu. Pa ne samo mladi, celo njihovi starši. To seveda ne pomeni, kako sem ”super”, vendar zgolj to, da so ljudje res obupani.

23Mogoče pa vseeno. Razen kakšnega ultra socialista, ki iz dna srca sovraži podjetnost in kakšne bivše punce, pa še to neupravičeno.

Vsakemu, ki me kontaktira povem približno enako zgodbo, to je, ”sam si boš moral izboriti pot do službe, jaz ti lahko pomagam zgolj z idejami.” Seveda pa žal nimam dovolj časa, da bi pomagal vsem, zato sem se odločil, da vse moje ideje, ki jih svetujem mladim, tudi zapišem. Če tako zgolj še eni sami osebi lahko dodatno pomagam do napredka v karieri, je vredno.

Preden gremo v akcijo, bi izpostavil še nekaj. Ko kritično govorim o prihodnosti Slovenije in mladih, mi marsikdo reče, da sem pesimist. V resnici nisem pesimist, vendar so to nove realne okoliščine. Če ne drugega, vsi ekonomski kazalci kažejo na to; tem pa le gre verjet, če ne meni. V naslednjem letu bomo po napovedih The Economista poleg Cipra edina država v Evropi z negativno rastjo BDPja. To so realne okoliščine, to ni pesimizem. Ali pa poglejte graf zadolževanja naše države. To so realne okoliščine, to ni pesimizem. Seveda pa moramo vsekakor biti v življenju optimisti. Optimizem se tako nahaja v nadaljevanju, torej v idejah, kaj so najboljše opcije za mlade. Zato pojdimo optimistično v akcijo.

1Nič kaj prijetna slika zadolževanja države, ki ohranja socialni mir. Vendar tudi zadolževanje ima svoje meje, saj nismo ZDA. Vir: NLB

Torej vsi mladi, v nadaljevanju se za vse vas nahaja mini priročnik idej, kako do prve ali sanjske službe. Z vsako idejo sem vsaj enemu pomagal do zaposlitve ali prihodka. Torej dokazano deluje. Uživajte v branju, upam da ti bo kakšna ideja v pomoč! 

NAPAČNA POT DO USPEŠNE KARIERE

Najprej poglejmo, česa ne počet, če želiš uspešno do prve službe in jo na dolgi rok tudi obdržati. Miha Mazzini izpostavlja dva stereotipna profila Slovencev in sicer ”očeta lisjaka” ter ”mati žrtev” (pa mislim, da je še “dvorni norček”). Oboje izhaja iz naše zgodovine, ko je bilo potrebno ali prelisjačiti gospodarja, dokler smo bili pod tujo oblastjo, ali dajati vtis nemoči, z namenom, da zate čim bolje poskrbi država, kar se je dogajalo v komunizmu. Oboje je zgodovina in če se boš ravnal po teh vzorcih, si kljub možnem kratkoročnem uspehu, dolgoročno koplješ jamo. Zato ne glede na to, kaj študiraš, kaj si v življenju želiš, se na smrt izogibaj naslednjega:

Pazi se korupcije – Skoraj nemogoče je verjeti, do kakšne mere se je na domačih tleh razpasla korupcija. Tako med uglednimi ljudmi na položajih, kot tudi drugim prebivalstvom. Nihče ne bo priznal, da je koruptiven, vendar bo prej zagovarjal dejstvo, da mu nekaj pripada. Imamo relativno enakomerno porazdelitev prihodka, kupna moč počasi pada, ljudje po dohodkovni lestvici težko napredujejo, ravno zaradi mentalitete uravnilovke; zato se poskušajo zraven še ”malo znajti”.

2Korupcija je postala standard v Sloveniji. Naloga mladih je, da to izkoreninimo. Začeti je potrebno pri lastni integriteti, četudi to pomeni težjo pot.

Za vsako nemoralno dejanje se hitro najde racionalno in ”moralno” opravičilo. Zagotovo ti bo tako slej kot prej prišlo na ušesa, bognedaj mogoče celo od staršev, ”saj tako vsi delajo, zakaj ne bi še ti”. Pri tem imam v mislih prav vse, ko govorim o korupciji, od dejanske gospodarske kraje, podkupnin, do neopravičenih bolniških ter ”odnašanje kulijev iz podjetja”, kot temu rad rečem.

Upri se z vsemi štirimi vsakemu neupravičnem evru, vsakemu kuliju, ki ni tvoj, vsakemu ”nategu države” z bolniško, dodatkom, ponarejeno vozno karto ali goljufanju v kakršni koli drugi situaciji. Ne samo, da to ni prav na moralnem nivoju in da si mažeš karmo, sta še vsaj dva tehtna razloga za ohranitev visoke stopnje integritete.

Prvič. Gospodarsko razvite države so nizko koruptivne države. Če želimo nekoč postati vsaj malo bolj zdrava družba, je na vsakemu mlademu odgovornost (tudi na tebi), da je moralno odgovoren in s trdno integriteto. In drugo, informacijska družba dela vsa dejanja skrajno transparentna in v prihodnosti bo vse skupaj zgolj še bolj transparentno. Torej, če boš koruptiven, boš šel slej kot prej v zapor, saj računalniki sledijo vsakemu tvojemu gibu. Enkrat, ko si zapacaš življenjepis, ga nikoli več ne očistiš.

In ne začni pri odnašanju kulijev iz podjetja. Ker od enega kulija, kmalu prideš na celo škatlo kulijev in potem na zaboje ali celo kamjone kulijev. Ne moreš biti malo ali veliko pokvarjen. Ne moraš imeti malo ali veliko integritete. Ali imaš integriteto ali je nimaš. Za vsako ceno ohrani svojo integriteto.

Pazi se vloge žrtve – Če pri korupciji govorimo o tipičnem sterotipu očetovske figure v naši dragi družbi, to je lisjaku, govorimo o sterotipu matere, kot o žrtvi, ki mora prenašati očeta alkoholika in je ujeta v dani situaciji. Žal ji v življenju ne preostane nič drugega, kot jamranje in vdanost v usodo. Seveda je to model, ki ne deluje več, saj država tudi če bi želela, ne mora poskrbeti za žrtve.

Zato ne glede na to, kako težka je situacija in kako nepošteno je življenje, ti biti v vlogi žrtve ne bo prav nič pomagalo. Sprijazni se, da življenje ni pošteno, zavihaj rokave in pojdi v akcijo. To je izbira, odločitev, ki jo imaš v vsakem trenutku, obenem pa tvoja moč do svetlejše prihodnosti.

Razmišljaj o dani situaciji kot o igranju igrice življenja na nekoliko težji stopnji. Če ti uspe doseči cilje na težji stopnji in se rešiti iz te (bedne) situacije, boš v času razcveta še bistveno bolj uspešen. Sedaj je čas, ko se kujejo močni karakterji. Po dežju pa vedno sije sonce, vprašanje je le, ali bo to čez 10, 15 ali 30 let. Gospodarstvo se vedno giblje v ciklih in če gre sedaj dol, bo šlo nekoč tudi gor. In takrat boš bistveno bolje razumel, kaj pomeni boriti se za svoje cilje. In imel boš bistveno več kompetenc. In lahko boš bistveno bolj uspešen.

15Mentaliteta, ki jo potrebuješ za karierni uspeh v današnjih časih.

Komunistična država je vzgajala svoje državljane, kot da so ubogi v duhu in da ne znajo poskrbeti sami zase. Tako je bila množica pod kontrolo. Ubogajte in država bo poskrbela za vas. In zato je bilo smotrno biti v vloge žrtve, saj je država poskrbela zate (pokojnina, služba ipd.). Kapitalizem, ki nas bo dohitel tako ali drugače, pa zahteva odgovornost posameznika ter skrb za lastno prosperiteto in premoženje. V smislu, ”pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal” oziroma ”največ kar lahko narediš za državo je, da poskrbiš zase”.

3Vloga žrtve ti ne bo prinesla nič koristi. Ne država, ne cerkev, ne kdo drug nima več moči, da poskrbi za tvoje življenje. Vsa prihodnost je v tvojih rokah. (Šala pa naj gre na račun nepremičnineskega davka.)

Tako se moraš smrtno resno sprijazniti z realnostjo ter narediti konkreten in smiseln načrt za svoj karierni razvoj, potem pa iz dneva v dan trdo delati, da boš dosegel svoje cilje. Vsaka sekunda objokovanja, smiljenja samemu sebi, bežanja na žurke in pred televizijo pomeni zgolj odlašanje še večje bolečine. Če izzive pospraviš pod rjuho ne izginejo, vendar počasi postajajo večji in večji, dokler te ne pojedo. Zato ne bodi lisjak, ne bodi žrtev. Država ti ne more več pomagati, nihče ti ne more pomagati, samo sam si lahko pomagaš. Na pošten način, z ustvarjanjem dodane vrednosti.

Ne ujemi se v mit urbanega življenja – Obstaja še ena velika past v katero se lahko ujameš kot predstavnik mlade generacije. To je mit sodobnega urbanega življenja. YOLO (you only live once), twerking, dizajnerska oblačila, potovanja, vsi so ”cool”, lepi, pametni, uživajo življenje, vozijo skiroje, poslušajo Applove gadgete in ne počnejo nič koristnega v življenju. Kot peščica ameriških zvezdnikov. Skoraj vsak Facebook profil, ki ga pogledaš, se zdi podoben življenju te peščice slavnih.

Vendar to ni resnično življenje. Za vsakim FB profilom in medijskim uspehom je bistveno težja zgodba. Gre za mit, ki se ga ustvarja z razlogom, da se vzgajajo pridni potrošniki, potrošniki, ki se počutijo pomembne in ”cool”. Realnost je bistveno bolj drugačna – kruta in neprizanesljiva. V realnosti je potrebno zgodi vstati, iti v službo, gospodinjiti, se soočati z izzivi. Življenje je lahko lepo, a obenem je tudi borba.

4YOLO, SWAG, TWERKING IPD. so zgolj koncepti, ki pridno praznijo tvojo denarnico in ti dajajo lažen občutek vrednosti. Tvoja edina prava vrednost je v tvojih kompetencah in v tem, da si dober človek; ne v oblekah, tattoojih in izjemno “cool” osebnosti. Edino prav je, da izražaš svojo individualnost, ne vodi pa ta do kariernega uspeha.

Že če pogledam svoj FB profil ne izžareva niti približno realnosti mojega življenja. Ne profilu se vidi potovanja, nastopanja, lepo punco, veliko prijateljev, nekaj kariernih dosežkov ipd. Vendar to ni v celoti realno življenje. Realnost je, da sem v preteklih dveh letih z napačnimi odločitvami izgubil za eno stanovanje premoženja, končalo se je 11 letno razmerje, ne govorim z enim od staršev, ko to pišem sem ravno iz bolnice zaradi operacije z zapleti ipd. Vsak dan zjutraj vstanem in se moram boriti. Na FBju pa seveda objavljam bolj ali manj lepe trenutke, tako kot vsi drugi. Če se dovolj močno boriš in veš zakaj, potem kasneje lahko pride tudi življenjski slog, kot si ga želiš. Redko pa pride ta življenjski slog brez težjega dela življenja, to je borbe. Izjema je, če se rodiš v bogati družini.

Ne glede na to, kako seksi in super izgleda tvoj Facebook profil, soočenje z realnostjo ne bo najbolj prijetno, če verjameš v YOLO mit in da ti bo v življenju ”vse prinešeno k riti”. Zato se raje začni danes boriti za svoj karierni razvoj.

KAJ PA POČETI? ZAČNIMO PRI OSNOVAH.

Skrbno izberi vrsto študija – Obstajajo panoge, ki doživljajo globalno velik razcvet in obstajajo vse ostale panoge. Želiš študirati tisto, kar ima prihodnost. Trendi imajo izjemno velik vpliv na to, do kakšne mere lahko uspeš v življenju in kakšna bo kakovost tvojega življenja. Prvo pravilo je, da so družboslovci v bistveno slabšem položaju kot naravoslovci in inženirji. Žal.

7Poglejte v koliko primerih je omenjena beseda znanstvenik ali inženir za najbolj plačane poklice diplomirancev.

Če nisi rojen finančnik, prodajnik ali vodja, bo vedno manj poklicev, ki jih boš lahko opravljal kot družboslovec. Tudi fotokopirati kmalu ne bo več potrebno. Test, ali je prav, da si na družboslovnem študiju je preprost. Če ti gredo kocine pokonci, ko zagledaš tabelo s številkami, če si mojster investiranja denarja z dokazljivo zgodovino trgovanja in donosi, če bi z veseljem prodajal limonado na tržnici, če znaš ustvariti najbolj kreativno možne seksi oglase ali če si po naravi vodja (ne po samooceni, temveč da si že vodil ljudi, kot predsednik razreda, vodja projekta ipd.), potem boš imel verjetno svetlo prihodnost kot družboslovec. Če si se vpisal ali študiraš ekonomijo oziroma FDV, ker ne veš, kaj bi študiral drugega, boš zagotovo imel velike karierne probleme.

Tudi v naravoslovju vse ne cveti. Obstajajo sektorji, ki prosperirajo in se jim tudi napoveduje nadaljnji razcvet ter obstajajo sektorji, ki stagnirajo. IKT, biotehnologija, alternativni viri energije, kreativne industrije ipd., to so vse panoge, kjer bo mnogo priložnosti za karierni razvoj. Seveda pa boš moral kot vsak študent 21. stoletja tekmovati na globalnem trgu, kar pomeni manj prostega časa in več dela, kot ga imaš sedaj.

Mnogo slovenskih HRM agencij, kot tudi tujih objavlja sezname najbolj zaželenih, perspektivnih in iskanih poklicev ter najbolj perspektivnih panog. Poglej si nekaj tabel, razišči, pogovori se s strokovnjaki. Ena mojih največjih napak je bila, da nisem šel na naravoslovno fakulteto in da nisem odšel na študij v tujino. Sicer sem se znašel drugače, vendar bi bilo veliko lažje, če bi mi kdo v dvajsetih razložil, kako funkcionira svet.

Skratka skrbno pazi, kaj izbereš za študij. To so tri oziroma pet let med katerimi lahko dobiš pomembno konkurenčno prednost, ali zaostaneš za drugimi tvojimi konkurenti. Če ugotoviš, da študiraš napačno stvar, v panogi kjer ni perspektive ali nekaj, kar te ne zanima, hitro zamenjaj študij in daj vse od sebe na nekem drugem bolj perspektivnem področju. Če je to pretežko, se danes začni izobraževati v popoldanskem času na področjih, kjer obstaja povpraševanje na trgu. Diploma se vsakič skrije proti kompetencam, ki jih potrebuje trg.

Pazi, kaj delaš med študijem – Tvoj konkurent danes ni več leni cimer, ki se vsako drugo jutro zbudi mačkast ter zakajen na kavču in je navdušen nad študentskim življenjem. Tvoj konkurent danes je iz Azije, za katerega je celotna širša družina zbirala denar, da je šel na najboljše svetovne šole in če bo prišel nazaj domov z eno samo slabšo oceno, kot je maksimalna ocena, mu v skrajnem primeru lahko celo kaj odrežejo; če malo karikiram. Zato se ta gospodič z Azije ne bo ”hecal”, ampak bo smrtno resno vzel razvoj svoje kariere. In tako smrtno resno bi morali vzeti razvoj kariere tudi ti.

8To je oče tvoje konkurence. Zanj je krvna skupina B+ (po naše ocena 9 od 10) dokaz zgubaške krvi.

Nič ne pravim, vsekakor moraš za časa študentskega življenja tudi uživati, se zabavati ter spoznati prijetnejše plati življenja. Vendar se ne ”zajebavaj”. Obstaja razlika med ”zabavo” in ”zajebavanjem”, to razliko pa definira zdrava mera. Gre za pomembna leta, ki jih nikoli ne boš dobil nazaj. Tekmuješ z nekom, ki vsa ta leta, vsak dan, uro za uro študira in skrbi za svoj karierni razvoj. Vsakič, ko greš ven žurat in se zabavat, pomisli, da nekdo doma pridno študira, dela na svojem projektu ali kar koli že. In ta je tvoj konkurent, ki bo dobil službo pred tabo. Pošteno ali ne, tako je življenje. On bo imel službo, ti boš doma fotokopiral življenjepise in se smilil sam sebi. Ne se postavit v takšno situacijo.

Prav tako verjetno ni potrebno posebej na dolgo razglabljati o tem, da je znanje, ki ga boš dobili na faksu zgolj (zastarela) iztočnica. Tudi akademski svet je v primežu in se ne prilagaja globalnim trendom, zato je nujno dodatno neformalno izven šolsko izobraževanje. Diplomo potrebuješ, je iztočnica, vendar nič več. Kar resnično šteje, so vse stvari, ki jih narediš ob študiju.

6Vsak poklic je spoštovanja vreden. Vendar vseeno moraš dati vse od sebe, da realiziraš svoje talente in potenciale.

Na tej točki moram izpostaviti še eno, v mnogih primerih, napačno odločitev. Ne iti študirati naprej nekaj zgolj zato, ker ne veš, kaj bi počeli oziroma ne dobiš službe. Malo verjetnosti je, da ti bo dodatna izobrazba pomagala do službe. Če se že vpišeš naprej ”zaradi statusa” naj ti študij postane hobi, vmes pa razvij neko konkretno veščino, ki jo boš lahko tržil in ti bo odprla pot do službe. Zgolj še boljša izobrazba ti ne bo prinesla bistveno boljšega izhodišča, če boš v resnici znal ”samo fotokopirati”.

MOOC in obšolsko izobraževanje – Pomemben ključ do tvojega kariernega uspeha je, koliko se boš izobraževal izven šolskih klopi. Razlika, ki jo boš pridobil pred tvojimi konkurenti je obšolsko udejstvovanje in izobraževanje. Pri tem si ni potrebno delati utvare, da enkratna letna udeležba na delavnici o timskem delu ali kakšni podobni temi, predstavlja prednost na trgu dela. To ima sedaj napisan v svojemu CVju praktično že vsak.

Internet je tvoj pravi ključ do neformalnega izobraževanja. Internet je tvojo okno priložnosti, da razviješ znanje ter veščine, ki so globalno konkurenčne in katere boš lahko prodajal na trgu dela. Ključna kratica pri tem je MOOC, ki mora postati tvoja najboljša prijateljica. Če sam ne moraš ugotoviti in najti, kaj je to MOOC, boš v vsakem primeru imel verjetno velik karierni problem. Skratka, zapri Facebook in preberi vse o MOOC, najdi platformo, ki ti najbolj ustreza in se začni izobraževati.

(Zakaj sem tako krut? Iskanje in obdelava informacij je namreč ena ključnih veščin 21. stoletja. Brez te veščine si na hladnem. Ampak vseeno ti bom malo pomagal. Najboljše univerze in svetovni strokovnjaki delijo svoje znanje na platformah, kot so Academic Earth, OpenLearn, Coursera, Skillshare, Udemy, NovoED, ipd. To je tvoja vstopnica do najboljšega svetovnega znanja.)

9Če boš želel pridobiti znanje v koraku s časom, boš moral organizirati del svojega življenja “online”. Pa ne na socialnih omrežjih, vendar na MOOC straneh. To je pravi YOLO za tvoj karierni uspeh.

Skratka začni pridobivati znanje na tujih najboljših poslovnih šolah ter s strani svetovnih ekspertov na posameznih področjih, saj ti bo to omogočilo razvoj konkretnih veščin, ki jih boš lahko prodajal na trgu. Ni potrebno, da je obšolsko izobraževanje povezano s tvojim študijem, prav pa je, da temelji na talentih, ki jih imaš. Gradi torej na razvoju veščin, ki jih je moč komercializirati, obenem pa izhajajo iz tvojih interesnih dejavnosti, hobijev, zanimanj ipd. Ključ je seveda, da pridobljene veščine lahko potem kasneje tržiš ali na domačem ali tujih trgih.

Študij v tujini – Ni dovolj, da zgolj malo razmišljaš o študiju v tujini, izbori si, da greš študirati v tujino. Naredite vse, kar je v tvoji moči, da odideš študirat v tujino. Prodaj avto, ki ti ga je podarila babi, kelnari, obračaj hamburgerje, varčuj, prišparaj vsak evro, najdi subvencijo, evropske projekte ali kar koli drugega in pojdi na študij v tujino za čim dlje časa. Seveda ne v tipičnem ”erazmus” stilu, da zgolj zamenjaš prestolnico popijančevanja. Študij v tujini naj ti bo odskočna karierna deska, naj ti odpre um, naj ti odpre duha, naj ti študij v tujini pokaže v katero smer gre svet, glede na to, kako zaprta in samosvoja je naša država. Če ne boš imel stika s tujino, boš težko kaj dosegel v tem stoletju.

Izpopolni svojo angleščino do skrajnosti. Ustvari si mrežo poznanstev. Izkaži se na faksu. Obišči karierne sejme. Naredi vse, kaj je možno, da si zgradiš desko za karierni odskok v tujini. Verjetno mi ni potrebno omenjati, da to narediš v državi, ki je na pravi ekonomsko-gospodarski poti? Velika verjetnost je, da se situacija v Sloveniji ne bo kaj kmalu izboljšala in to je lahko tvoja vstopnica za hitrejši karierni razvoj.

10Glede na to, da smo zapečkarski narod je za marsikoga stalen odhod v tujino velik izziv. Vendar življenje je polno velikih izzivov.

Če ne veš, kako narediti tak korak, je Alen Faljič, lepo napisal usmeritve in navodila, kako do študija v tujini. Pa me boli srce, ko to pišem in na nek način spodbujam ”brain drain”, vendar, če se državi ”jebe” zate, ker pač ne ve točno kaj narediti, poskrbi najprej zase. Veliko lažje boš lahko naredil nekaj iz sebe v tujini, nato pa se vrnil in poskušal popraviti s pridobljenim znanjem kakšen delček te naše polomljene domovine.

Žal je tako, svet gre v eno smer, naša država gre v drugo. V tujini boš spoznal, da se sposoben kader bistveno bolj ceni, tudi bistveno boljše plača. Spoznal boš, da ni nič narobe, če so ljudje potetovirani, ali kako drugače izstopajo. Spoznal boš, da je svet še kaj več kot ”levi, desni in recesija”. Seveda pa ne velja tujino zgolj opevati kot rožnato izhodišče. Tam si pač tujec, potrebno je bistveno več delati, odreči se je potrebno določeni kakovosti življenja, prav tako pa potrebuješ mnogo več ”jajc” za tak korak. Mlajši, kot si, lažje to narediš. Če si ravno zaključil s študijem ali študiraš, si v pravih letih za tak korak.

NAJPOMEMBNEJŠE KARIERNO VPRAŠANJE – KAJ ZNAŠ?

Sedaj pridemo do ključne točke. ”Sveti gral”, kako do službe, se skriva v vprašanju ”Kaj znaš?” S tem, ko znaš nekaj konkretnega, lahko zagotavljaš dodano vrednost na trgu. Ne boš dobil službe, če si dober človek, ne boš dobil službe, če pozitivno razmišljaš, ne boš dobil službe, če boš zgolj upal, ne boš dolgoročno ohranil službe, če jo boš dobil preko vez, edina prava pot do dolgoročnega kariernega uspeha in stabilnosti so kompetence.

Teh žal ne razviješ v sklopu formalnega študija, ampak se moraš za razvoj le-teh potruditi sam. Če znaš zgolj fotokopirati, imaš konkurenco še na milijone ljudi, ki ima enako sposobnost. Bolj, kot je redka in na trgu zaželena tvoja veščina, lažje boš dobil službo. Bolj, kot bo kreativen in inovativen tvoj pristop, bolj boš izstopal iz množice. Bolj, kot si boš sam ustvaril svojo karierno pot in ne boš čakal na službo ali druge, hitreje boš nekaj dosegel. Torej, kaj vse lahko narediš sam za hitrejši razvoj tvoje kariere…

Razvij konkretno veščino, postani v nečemu strokovnjak – Ozri se po svojih talentih in razvij določeno konkretno veščino. To je najpomembnejši in ključen nasvet od vseh. Razvij določeno veščino, za katero veš, da je cenjena na trgu in se zaveži, da boš postal najboljši v tem, strokovnjak (Kako? Glej nazaj MOOC.)

Niti za sekundo ne podvomi, da to ni mogoče. Prav vsak lahko postane strokovnjak skoraj v čemer koli, če je le pripravljen vložiti dovolj truda. Zato vsak dan delaj na tem, da postajaš boljši in boljši v nečem. Vsak od nas ima talente, vsakega od nas nekaj zanima, vsak od nas lahko postane v nečemu strokovnjak.

11Primer nekoga, ki še ne obvlada veščine oblikovanja. Vendar nekje je potrebno začeti. Jaz se tudi učim Photoshopa. Sem približno na tej stopnji. Ja, to bi že znal narediti 😉

Če si npr. ekonomist začni prodajati, pripravljati marketinške materiale, investirati, študirati in voditi finance za kakšno manjše podjetje, vključi se v projekte, vodi ljudi, piši članke, snemaj video posnetke, karkoli.

Razvij določeno veščino, ki ti je blizu. Najdi tisto v čemer si lahko dober, nato pa začni razvijati konkretno veščino.

Ni nujno, da v tem tudi totalno uživaš. Važno je, da veš, da lahko postaneš dober. Užitek bo že prišel s časom, ko boš bolj in bolj obvladal področje. Res pa je, da če te ne bo nekaj potegnilo toliko notri, da boš vsak dan bral o tem področju, razmišljal, se včlanil v društva, priključil projektom ipd. ne boš nikoli razvil te veščine do te mere, da boš imel konkretno prednost na trgu dela.

Torej, korak ena, najdi nekaj v čemer veš da si lahko dober, ne glede na to ali v tem uživaš ali ne, korak dve, začni razvijati to veščino preko branja, pisanja, udejstvovanja v projektih, mreženja ipd. ter korak tri postani strokovnjak na tem področju, naj te ljudje poznajo, da si v nečem res dober. Potem boš začel v tem tudi uživati. Ni lahko, je pa zagotovo najboljša pot do dolgoročno uspešne kariere.

Odpri svoj blog – Odprtje svojega bloga zahteva manj kot eno uro dela in nekaj 10 eur. Z blogom in pisanjem začneš raziskovati, analizirati, se učiti, pridobivati informacije, obenem pa gradiš svojo lastno blagovno znamko. Blog je izjemno orodje, da razviješ določeno kompetenco. Omogoča osebno rast in razvoj (veščina pisanja, analiziranja, tehnološko napredovanje ipd.), obenem pa tudi karierni razvoj, pozicioniranje na trgu in potencialno mogoče celo kaj dodatnega prihodka.

12Ko boš razumel ta meme, si zagotovo na pravi poti s svojim blogom.

Ko se odločiš o veščini, ki bi jo rad razvil, začni o izbranem področju pisati blog. Predstavljaj si, da je blog kot novodobni CV, kjer dejansko pokažeš kaj znaš, deliš pridobljeno znanje in razmišljanje. V enemu letu zagotovo lahko napišeš vsaj 50 strani besedila in to bo za potencialnega delodajalca zagotovo dokaz, da imaš določeno znanje in se znaš znajti.

Si bolj športnik? Piši o zdravi prehrani, fitnesiranju, specifičnem športu, zdravju na splošno, gorah, kako do ”six packov” ali kar koli drugega. Nato ponudi svoje storitve.

Si bolj umetnik? Piši o ustvarjanju, realiziranju kreativnega potenciala, novih kreativnih tehnikah, Photoshopu, umetnikih, zgodovini umetnosti, petju, pisanju, risanju ipd. Nato prodajaj svoje izdelke.

Si bolj znanstvenik? Piši o računalnikih, komunikaciji, trendih, novih tehnologijah, prihodnosti, biotehnologiji, zdravilih, karkoli že pač. Dodatno se pozicioniraj v znanstvenih korgih.

Imaš hobi na katerega si nor? Piši o avtih – kako jih kupiti, popravljati, o domačih živalih, o astrologiji, modeliranju, potovanjih, plankanju ipd. Prodajaj nato izdelke, storitve ipd.

Se ne najdeš v ničemer od naštetega. Pojdi na splet in razišči kaj vse človek lahko počne v življenju in se najdi v kakšni stvari. Napiši v strica Googla 100 najbolj perspektivnih poklicev, seznam vseh hobijev, možnosti služenja denarja, poglej si strani kot so Freelancer.com, oDesk.com, Fiverr, Taskrabbit ipd. Možnosti je neskončno, samo če vklopiš malo raziskovalno – kreativnega duha.

Razmisli o svojem podjetju – Opcija, ki jo več kot očitno že desetletje zagovarjam je, da poskusiš z lastnim podjetjem. V študentskih letih, ko še nimaš obveznosti v obliki otrok, hipotek ipd., obenem pa si še zelo odprtega duha, je najlažje tvegati.

Če si malo bolj ambiciozen tip človeka in si se pripravljen bolj potruditi kot ostali, je lastno podjetje zagotovo prava pot. V primeru, da se ti zdi lastno podjetje prava opcija, kar nadaljuj branje na tej spletni strani pod arhivom, poleg tega pa na spletni strani Startup.si in MladiPodjetnik.si.

13Mlajši kot si, bolj si v idealni poziciji, da začneš z lastno podjetniško potjo.

Alternativa podjetju je, da se spomniš tudi kakšen lasten projekt, ki te bo pozicioniral na trgu dela. Če nimaš ideje za svoj projekt, razišči tuje uspešne projekte in jih prilagodi na naše okolje, ali pa piši ljudem kot je Žiga Vavpotič, ki so zakladnica idej za projekte. Na podlagi tvojega CVja se bo takoj spomnil kakšnega projekta, ki ti bo omogočal lažjo pot do službe, ali pa te vključil v kakšnega izmed mnogih svojih projektov.

Eden najpomembnejših nasvetov, poleg tega da z MOOC razviješ določeno veščino je, da preko lastnega projekta dokažeš, da to veščino obvladaš. Verjetnost za pridobitev službe se ti poveča v tisočih odstotkih.

Pridruži se start-up podjetju – Če nimaš ideje za lastno start-up podjetje, se pridruži start-up podjetju. V Sloveniji trenutno prosperira turizem, izvozna podjetja in nekatera start-up podjetja (Celtra, Zemanta,…).

Izvozna podjetja, podjetja s tujim lastništvom ter start-up podjetja imajo veliko bolj napredno mentaliteto, prav tako se tam lahko veliko več naučiš ter si zgradiš odskočno desko za karierni razvoj. IT start-up podjetja so ravno pred kratkim imela dan odprtih vrat, kar je omogočalo mladim, da si ogledajo, kako poteka delo v takšnem podjetju. Spremljaj takšne akcije in jih maksimalno izkoristi. Podobne priložnosti so tudi zaposlitveni sejmi.

14Finančno so start-upi bolj tvegana izbira. Z vidika učenja pa daleč najboljša. Eno leto v start-up podjetju je približno enako kot deset let v velikem podjetju ali verjetno pol stoletja v državni upravi. Z vsem spoštovanjem do vseh tipov organizacij.

Piši kakšnemu start-up podjetju, bodi pripravljen tudi na kakšno manjšo finančno kompenzacijo na začetku, zgolj zato, da se čim več naučiš, izkažeš, razširiš svojo mrežo poznanstev ter počasi napreduješ.

Razišči možnosti zaslužka – V primeru, da ti niti ni pomembno kaj bi počel, vendar nujno rabiš čim prej zaslužiti nekaj denarja, lahko poskusiš z drugačnim pristopom. Z manjšo raziskavo lahko kaj hitro najdeš mnogo načinov, kako do dodatnega zaslužka. Ogromno je spletnih strani, ki ponujajo nasvete v smislu 100 načinov, kako lahko kot študent služiš denar.

16Če te zanima predvsem denar, lahko najdeš na spletu mnogo usmeritev, kako zaslužiti denar. Izogibaj pa se gurujev, ki služijo predvsem na način, da svetujejo drugim, kako zaslužiti. Tale zgoraj je verjetno en tak primer.

Prebrskaj, izpiši si, kaj vse bi lahko počel, potem pa pojdi v akcijo. Denarja v svetovnem obtoku je ogromno, skoraj neomejeno, z nekaj iznajdljivosti in pravimi kompetencami, lahko poskrbiš, da začne pritekati tudi v tvoje žepe.

Agresiven in kreativen nastop na trgu dela z ustreznimi promocijskimi materiali – Seveda mi ni potrebno omenjati, da služba ne bo prišla do tebe, vendar boš ti moral najti službo. To pomeni relativno agresiven (še vedno z občutkom) in kreativen nastop. Kapitalizem je bolj ali manj kopija naravnega sistema in žal ima posledično tudi svoje slabosti.

Kapitalizem, kolikor ga pač imamo, podpira tiste, ki imajo kompetence, zagotavljajo dodano vrednost, so prilagodljivi in se znajo promovirati, oziroma so z drugimi besedami ”sexy” ter je neusmiljen do lenuhov, ki se postavljajo v vlogo žrtve. Na srečo imamo zato socialne korekcije. No, pri nas smo še daleč od pravega kapitalizma, ampak to sedaj niti ni pomembno. Bistvo je, če želiš do svoje službe, se boš moral boriti kot lev, saj bomo namreč v prihodnosti imeli vedno več kapitalizma. Državni del gospodarstva bo več kot očitno slej kot prej propadel.

Tako si moraš sebe predstavljati kot živ transparent. Prodajni material. Pa naj se sliši vse skupaj še tako neosebno. Vse se seveda začne pri življenjepisu, ki ga moraš oblikovati strokovno in čim bolj inovativno. Smotrno je, da imaš več tipov življenjepisov, glede na to, kakšni organizaciji ga pošiljaš. Bolj, kot organizacija ceni kreativo, bolj naj bo življenjepis kreativen. Bolj, kot gre za administrativno organizacijo, v smislu velikega podjetja ali državne uprave, bolj naj bo tej mentaliteti prilagojen življenjepis. Nič ni narobe, če imaš 20 tipov različnih življenjepisov. Vložen trud je pomembna konkurenčna prednost.

24Kjerkoli si, karkoli počneš, če želiš ali pa ne, se prodajaš. O sebi moraš razmišljati, kot o živem transparentu, pa naj se sliši še tako kruto in brezosebno. Seveda pa mora biti za marketingom tudi ustrezna vsebina. Nihče ne mara zgolj lepe škatle, vsi hočemo darilo.

Na spletu lahko najdeš na tisoče virov, kako napisati ustrezen življenjepis, tudi na kreativen način. Torej bodi kreativen in inovativen, posnemi video, odpri spletno stran z osebno predstavitvijo, postavi blog, kot že predlagano, inovativno oblikuj življenjepis glede na izdelke podjetja, ipd. Seveda, kjer in kadar je to smiselno.

Na primer, če iščeš službo v spletni marketinški agenciji, lahko pripraviš svoj življenjepis v obliki Google SERP-ov. To je kreativen nastop.

To, da zgolj pošiljaš naokoli ”fotokopirane” življenjepise, pa četudi gre za elektronski copy-paste, ni dovolj. Prilagodi dokumente, pokliči, vprašaj, izpostavi se, tvegaj. Najdi poznane ljudi, naj te direktno priporočajo; to še najbolje deluje. Vedno, ko sem izbiral kandidate za ožji krog oziroma razgovore in me je poklical kdo, ki ga poznam ter rekel, bodi pozoren prosim na tega in tega, je res dober, sem bil pozoren. Tako si povečate možnosti, to je pravi pristop.

Bodi nekako drugačen. Zgolj tako se ves bodo ljudje zapomnili. Iskanje službe je pač svoja služba in temu se moraš posvetiti, se s tem ukvarjati, razmišljati, izstopati, biti prvi.  Takšne akcije pomenijo korak od vloge žrtve do proaktivnega pristopa, ki zagotavlja rezultate.

Prav tako se ustrezno pripravi na razgovor. Najdeš lahko na tisoče knjig, na spletu je na tisoče vsebin, kako se pripraviti na razgovor. In poskrbi, da boš ravno ti pripravljen najboljše od vseh. Naredi raziskavo o podjetju, direktorju, sogovornikih na intervjuju, preberi vse kar je možno o organizaciji. Nato pa naredi tak vtis, da bodo vsi kar padli dol. To je prava pot do službe.

20No, seveda ne boš prišel daleč, če se ti prodaja upira ali razmišljaš o sebi, kot o živem sendviču. Razmišljaj raje o tem, da si podjetnik oziroma poslovnež, ne glede na to, kaj počneš. Razmišljaj o sebi kot o Jaz d.o.o. Saj veš, podjetniki so novodobni zvezdniki, baje.

Ena napaka, ki jo še velja omeniti na tej točki. Poleg najpogostejših napak v življenjepisih. Ne pošiljaj kar na slepo s tipskim sporočilom življenjepisa vsem povprek. To ne zanima nobenega in ciljna skupina je preširoka. Takšnih sporočil je mnogo. Kot omenjeno, raje izstopaj, personaliziraj, dodaj ideje za razvoj podjetja, razišči vse o organizaciji, dodaj vrednost. Za vsakega, ki mu pišeš moraš točno vedeti, komu si pisal, zakaj si pisal in zakaj boš pritegnil pozornost. Če pišeš zgolj zato, ker si našel info mail, ne boš prišel daleč.

Imej svoj prodajni lijak – Seveda ni dovolj, da se prijavljaš zgolj na oglase. Potrebuješ tudi svoj ”prodajni lijak”. Naredi seznam podjetij, kjer bi želel delati. Pomagaš si lahko z bazami največjih slovenskih podjetij, najbolj dobičkonosnih, najhitreje rastočih ipd. Te baze boš našel v Financah, Kapitalu, Dnevniku ali pa GVinu, do katerega lahko dostopaš v kateri izmed knjižnic. Naredi seznam vsaj 20 podjetij, kjer bi delal, potem pa naredi raziskavo – kakšna je strategija teh podjetij, ali iščejo nove kadre, koga poznaš, ki že dela tam ipd.

18Pri iskanju službe nikoli ne pozabi na direktni pristop – stopi npr. do direktorja podjetja, kjer želiš delati na kakšni izmed konferenc. Tak pristop ima poleg osebnih priporočil najboljši učinek.

V naslednjem koraku sledi klasična direktna prodaja. Piši direktorju, predsedniku uprave ali vodji kadrovske službe. Dodaj vsaj 50 idej, kako lahko prispevaš in pomagaš podjetju. Obstajajo še boljše opcije, kot je pisanje e-poštnega sporočila. Naj te kdo predstavi vodstvu, sezi v roko vodilnim na kakšni konferenci ali se kako drugače poskušaj približati podjetju. Dejstvo je, da podjetja vedno iščejo dober kader, saj ga primanjkuje. Ljudje so radi leni in povprečni, žrtve in lisjaki. Takih prava podjetja nočejo. Ne bodi eden izmed njih. Bodi proaktiven, prodoren, inovativen in to jasno pokaži.

Ne predstavljam si predsednika uprave katerega koli podjetja (mogoče kakšnega v državi lasti), do katerega bi pristopil na sledeč način in bi ti odgovoril NE.

Spoštovani gospod predsednik uprave, moje ime je Janez Novak. V zadnjih nekaj mesecih sem prebral vse, kar obstaja o vašem podjetju in bi z največjim navdušenjem delal pri vas ter vam pomagal pri realizaciji vizije, ki je….

Intenzivno vlagam v razvoj svojih kompetenc na področju prodaje na tujih trgih in tako sem vam pripravil 50 idej, ki vam mogoče lahko pomagajo povečati prodajo na trgih CEE Evrope.

Še bolj kot to, pa jo boste zagotovo povečali, če mi date priložnost, da se pri vas oglasim na razgovoru. Tukaj je moj življenjepis z vsemi pomembnimi referencami in podatki, ki jih potrebujete. Z veseljem bi živel za to, da vam pomagam do novih strank na Poljskem trgu.

Če želite, pa vam lahko poskušam v angleščini prodati kakšen produkt vašega podjetja, v dokaz, kako sem navdušen nad vašimi izdelki, vašim podjetjem ter vašim vodenjem.

Vključi se v ustrezno okolje – Če ne boš obkrožen z ljudmi, ki te podpirajo in spodbujajo, so tvoje možnosti za karierni uspeh bistveno manjše. Kot prvo seveda, ne poslušaj svojih staršev, če te ne vedo, v katero smer se vrti svet in so še vedno v ”industrijski mentaliteti”.

Drugo pozabi na partnerje, prijatelje ter vse ostale, ki so negativni in te vlečejo navzdol. Vsak dan se moraš boriti, vsak dan moraš dati vse od sebe in v borbi ni prostora za ”kugle na nogah”, ki jih vlečeš za seboj. Gre za tvoje življenje, gre za tvoj uspeh. To ne pomeni biti krut, ampak edino prav. V primeru, da te nekdo vleče navzdol nima kaj početi v tvojem življenju. Čim prej se reši vseh pijavk.

19Sam izbiraš, kdo te bo obkrožal. Izberi ljudi, ki te podpirajo. Ne bodi produkt okolja, vendar naj bo okolje produkt tebe. Uspešno okolje, uspešen ti.

Če poveš recimo fantu ali punci idejo, kaj boš naredil za svoj karierni razvoj in začne stokati ter vidi na tisoče ovir, ga čim hitreje odženi iz svojega življenja. Če te spodbuja in doda še kakšno idejo, se ga okleni kot klop. Najmočnejši klop.

Vključiti se v pravo okolje je drugače sila enostavno in sicer samo napišeš eno e-sporočilo naslednjim organizacijam:

  • Start:up Geek House – če bi imel lastno podjetje ali bi postali freelancer (npr. bi oblikoval svoje izdelke, programiral, ali kako drugače ustvarjal)
  • Zavod Ypsilon – v vseh ostalih primerih, saj gre za najboljšo organizacijo za mlade, ki jim omogoča realizacijo njihovega potenciala.

Seveda obstaja verjetno še kakšna podobna organizacija, vendar sta te dve zagotovo daleč najboljši. Pa ne zato, ker sem sam sodeloval pri kreaciji, vendar ker je to pač golo dejstvo. 😉

Na tej točki še nekaj. Pred kratkim sem nekomu omenil, da naj se priključi Ypsilonu, kot prvi korak in odgovor je bil, ali nisi v to organizacijo lahko zgolj povabljen. Ni temu tako, pa tudi, če bi bilo, nima veze. Piši ljuba duša, sporoči, da si odločen narediti nekaj iz sebe in da boš z veseljem član Ypsilona in kaj prispeval ter se izkazal. Garantirano te bodo z veseljem sprejeli in če se boš res izkazal, ti bodo še pomagali do službe. Pogum, proaktivnost, inovativnost.

Neprestano si odpiraj možnosti – Najslabše, kar lahko narediš je, ne glede na vse zavrnitve, da začneš doma sedeti križem rok in čakaš, da bo do tebe prišla služba. Ali pa pošiljaš naokoli kopirane življenjepise ter se pritožuješ, kako ti noben ne odgovori. Neprestano imaš opcije, da si povečaš možnosti za pridobitev službe. Delaj na njih. Naj jih navedem samo nekaj:

  • Udeležba na dogodkih: Lahko se udeležiš različnih dogodkov, predvsem, v panogi, kjer bi rad delal ter se začneš mrežiti. Več ljudi, kot te bo poznalo, večja je verjetnost, da boš prišel do službe.
  • Socialna omrežja: Odpri svoj LinkedIn profil in ga naredi res izjemnega. Naj odseva tvojo profesionalnost, veščine, glej da te ljudje priporočajo ter začni iskati službo tudi na socialnih omrežjih.
  • Lastni projekt: Spomni se lastnega projekta, predlagaj realizacijo občini, mladinski organizaciji, prijateljem, sošolcem ali komur koli drugemu. Z uspešno izpeljanim lastnim projektom si najlažje odpreš karierna vrata.
  • Razpisi: Zavod za zaposlovanje ima kar nekaj opcij subvencioniranja prve zaposlitve, samozaposlitve ipd. Obstajajo projekti spodbujanja zaposlitve med brezposlenimi ipd. Razišči in izkoristi.
  • Prostovoljno delo: Če nimaš dovolj izkušenj, pa ti materialno stanje omogoča, začni s prostovoljnim delom. S tem boš pomagal drugim, si nabral karma točke in pridobil izkušnje.
  • Lastna mreža: Pokličite vse, ki jih imaš v telefonskem imeniku in jim povej, da iščeš delo ter če poznajo koga, ki išče dodatno pomoč. Seveda začni pri ljudeh, ki vedo, da si dober kader in te bodo z veseljem priporočali.

17Ni potrebno, da ti nekdo omogoči pridobivanje izkušenj s prvo zaposlitvijo. Štartaj svoj projekt, začnite s prostovoljnim delom ipd. Možnosti je mnogo, če si le malo proaktiven in iznadljiv.

Vztrajaj – Nihče ne pravi, da bo lahko. Vsekakor je pa vredno. Eno samo življenje imaš. Eno samo mladost. Eno samo priložnost. Ne želiš preživeti svoje mladosti v bedi, depresiji in odvisnosti od staršev, na drugi strani pa s lažnim FB profilom YOLO urbanega življenja. Raje zamenjaj.

Bori se, iz dneva v dan, kot lev, na drugi strani pa se zavedaj, da je FB lahko velika izguba časa in lažna oblika realnosti ter nepotrebnega pritiska.

Nima veze, kaj si o tebi in tvojem življenju mislijo drugi, pomembno je življenje, ki ga boš dejansko živel. In prav vsak dan sprejemaš odločitve ali bo to življenje, kot si ga želiš, ali si boš izborili svoj prostor pod soncem, ali se boš prepustili tokovom, ki vodijo v povprečje, vlogo žrtve in posledično nič kaj svetlo prihodnost.

25Obstaja velika razlika med tem, ali bi rad imel službo ali si zavezan k temu, da boš službo tudi dobil. 

Nikoli ne smeš pozabiti, da lahka pot s časom postane težka, težka pot, s časom postane lahka. Že danes sprejmi (in potem vsak dan) nekaj težkih odločitev, naredi nekaj neprijetnih dejanj (vse ideje namreč zahtevajo veliko poguma), vse to za svojo svetlo prihodnost. Sreča je na strani pogumnih.

Če si prebral to objavo, nimaš več kaj razmišljati o tem, kako kriviti državo, gospodarsko situacijo ali kogar koli drugega. Si v situaciji, ko lahko resnično izpiliš svoj karakter, ko lahko resnično nekaj narediš iz sebe. Zato se začni boriti. Jaz ti želim vso srečo iz dna srca. Ampak ne potrebuješ sreče, potrebuješ veliko poguma in vztrajnosti.

NAJTEŽJI KORAK

Ker se mi to zdi prav, sem poleg podjetniškim skupinam, karierno svetoval tudi mnogim mladim. Veliko teh si danes gradi uspešne in bleščeče kariere. Vendar kljub vsemu, lahko danes po desetih letih, žal rečem enako, kot za podjetniške ekipe: Med množico 100 ljudi je manj kot 10 takšnih, ki upoštevajo nasvete in jih tudi implementirajo v življenje. Te so ”do-erji”, ostali so ”talk-erji”.

Talk-erji: Te običajno preberejo članek, se s čim strinjajo, s čim pač ne, si rečejo zanimivo, pozabijo na vse skupaj in se vrnejo k svojim starim vzorcem pošiljanja kopiranih življenjepisov. Mislijo, da ker so prebrali članek, so s tem nekaj naredili, v resnici pa gre za lažen občutek napredka. Znanje, ki ni uporabljeno, je brez vrednosti. Pri vsaki ideji raje vidijo na desetine ovir in razlogov, zakaj to ni mogoče. Edini pravi razlog, ki jih drži nazaj pa je v resnici strah. Potem čez mesece, leto ali celo več, še vedno jamrajo, kako težko je dobiti službo.

21Svet je poln “talk-erjev”, ki zgolj obljubljajo, veliko govorijo, svetujejo, se pritožujejo, sami pa bolj malo naredijo. Ne bodi eden izmed njih.

Do-erji: Teh je manj kot 10% in njihov pristop je povsem drugačen. Z nekaterimi idejami se ne strinjajo, za druge pa rečejo, zakaj se tega nisem prej spomnil. Naredijo nov načrt, pripravijo nove materiale, začnejo z novim pristopom in prilagodijo svoje vzorce na podlagi pridobljenega znanja. Novi vzorci jih pripeljejo do novih lastnih idej in tako spreminjajo svoje vedenje (dejanja, ki jih počnejo), dokler ne pridejo do želenega rezultata. Pomembna lastnost uspešnih ljudi v življenju je, da pridobljeno znanje takoj integrirajo na lastno situacijo.

22Bodi do-er, bodi zmagovalec. Napisal sem ti kako, na tebi pa je, da to dosežeš. Ne imej v življenju sanj, imej cilje.

Bodi do-er, ne talk-er. Od vseh idej čim prej naredi korak h konkretizaciji. Naredi nekaj, kar prej nikoli nisi naredil. Zberi pogum. Če boš ponavljal eno in isto ter pričakoval drugačen rezultat si po uradni definiciji nor.  Vzemi ideje, ki ti najbolj ustrezajo in oblikuj zavidanja vredno strategijo, pojdi v akcijo in zmagaj. Jaz močno verjamem vate. Dokaži, da imam prav.

IDEJE?

V primeru, da imaš dodatne ideje, kako lahko mladi pridejo do prve službe, ali bi povedal svojo zgodbo o uspehu, mi prosim piši in z veseljem bom objavil na blogu pod to objavo.

SHARING IS CARING: Ne pozabite deliti te objave z vsemi mladimi, ki iščejo službo in jim lahko pomagajo ideje na poti do cilja. Obljubim, da bom naložil karma točke na tvoj račun.

Temelji sodobne družbe – od izkoriščanja k ustvarjanju

1
Oct 2013

Najpomembnejša paradigma novega sveta je prehod od izkoriščanja k ustvarjanju vrednosti. To je že pogosto slišano, vendar premalo razdelano. Zakaj? Izkoriščanje je namreč temeljito zakoreninjeno v naši podzavesti. Večina poznane zgodovine človeštva je nasilna in prežeta z borbo za golo preživetje. To so dejstva, ki se jih vsi zavedamo, vendar o njih neradi govorimo, saj vso naše svetovljanstvo slečejo do krute gole živali.

Preteklih nekaj tisoč ali celo deset tisoč let brez izkoriščanja ni bilo preživetja. Edina pot do virov in obilja je bila izkoriščanje in nasilno osvajanje, zavzemanje teritorija ter jemanje. Zato je imela ključno vlogo moška dominantna energija z željo po nadvladi nad drugimi. V takšnem okolju ljudje sledijo tistemu, za katerega verjamejo, da lahko na silo zagotovi čim več virov za skupnost, prav tako pa skupnost zaščiti pred zunanjimi sovražniki.

Izkoriščanje je (bilo) vtisnjeno v vse pore našega življenja. Na makro nivoju lahko govorimo o vojnah za vire (naravne, materialne, človeške,…), na mikro nivoju o sužnjelastništvu, ne zgolj v obliki podjarmenih sovražnikov, vendar tudi v obliki žena in otrok. Če pomislimo, je bilo suženjstvo odpravljeno šele 200 let nazaj. Če pomislimo še malo v tej smeri, smo Evropejci iztrebili in podjarmili kar nekaj kontinentov polnih virov (in ljudi).

Podajmo se še na mikro nivo. Velik odstotek upada rodnosti v razvitih državah temelji na dejstvu, da otroci niso več tako »donosna naložba«. Včasih je bil otrok majhna investicija za starše z velikim donosom. Takoj, ko je bilo mogoče, je otrok začel delati za družino, starši pa so imeli lahko ekonomske koristi še dolgo v njegovo odraslo življenje. To je bil splošen pogled na otroke in ne izjema, ki je veljala zgolj za nečloveške družine.

Danes je otrok velika investicija, z vidika šolanja, stroškov ter na drugi strani prostega časa, ki ga ima na voljo za opravljanje družinske obveznosti. Ekonomsko korist pa ima predvsem država, preko pobiranja davkov ter tudi banke preko obresti za kreditiranje dobrin. Enostavno ni ekonomske računice. Se pravi tudi pri odločitvah, kot so »otroci«, je človek zelo koristoljubno usmerjen.

Pri vsem tem se pojavi vprašanje, ali bi lahko preteklih nekaj tisoč let izgledalo drugače, bolj miroljubno in povezovalno. Verjetno lahko, vendar težko. Pomanjkanje tehnologije, trgov, skupnega jezika, transparentnosti, zakonov krotečih človeške narave in podobno je botrovalo k temu, da se je pot do virov izražala na najbolj brutalen način. Tudi večina inovacij ter ustvarjanja je bilo pretežno usmerjeno v vojaške namene ter nižanje cene resursov za potrebe nadvlade nad drugimi ljudmi.

Tudi, ko je človek prvič prišel do točke, da bi s takim ravnanjem lahko prenehal, ni prišel daleč. Še nedolgo nazaj se je izjalovila dobronamerna socialna inovacija (socializem), kjer ni bilo več zasebne lastnine, vendar je bilo vse »naše« in vse načrtovano za skupno dobro. Kaj hitro je zopet prišla na dan človeška narava in dobili smo diktature, upočasnjen napredek, nezdravo politiko ipd.

Rešitev se skriva torej nekje drugje. Ljudje se namreč ne spreminjamo. Človeštvo se ne spreminja. Naša narava se ne spreminja. Svet v svojem bistvu ostaja takšen, kot je. Vedno bo potekala borba za resurse. Vedno bomo imeli družbeno hierarhijo. Vedno bo obstajalo tekmovanje. To nima veze s kapitalizmom, socializmom, denarjem ali tehnologijo, to je zapisano v človeški naravi. Rešitev se torej skriva nekje drugje. Energije se ne da uničiti, ali zatirati (razen ekstremni primeri), lahko se jo zgolj transformira.

Rešitev se torej skriva v tem, da človeško naravo tekmovanja in nadvlade transformiramo na bolj prefinjen nivo. Na nivo, kjer ni potrebnega rezanja vratu in uživanja resursov pridobljenih na plečih drugih ljudi. Še vedno bo obstajalo tekmovanje, še vedno bodo situacije, kjer bomo priča kruti človeški naravni, vseeno pa bodo časi še naprej postajali v povprečju lepši in lepši za vsakega zemljana.

Prvi temelj takšne transformacije je sistemski in se že dogaja. Zato lahko rečemo, da živimo v najlepših časih v zgodovini človeštva. Te sistemske rešitve omogoča predvsem rapidni razvoj (informacijske) tehnologije. Tehnologija je tista, ki nas rešuje, da se nam ni potrebno več pobijati (čeprav ironično, v smislu vojskovanja ja tista, ki tudi pobije največ ljudi).

Z novo tehnologijo produkcijski strošek hrane in materialnih dobrin pada in s tem je na svetu vedno manj revščine. V zadnjih tridesetih letih je število ljudi, ki živijo v čisti revščini padlo iz 50% na 20%, pri tem, da se je število prebivalstva povečalo za 60%. Izjema pri tem napredku je podsaharska Afrika. Gre torej za izjemen napredek z vidika človeštva.

Tehnologija prinaša tudi transparentnost in javno izpostavljenost. Stanfordski poizkus je zelo dobro pokazal, da se v človeku prebudi lucifer, če ga postavimo v situacijo, kjer lahko nekoga nadvlada, obenem pa ima občutek, da ne bo posledic, ali zaradi anonimnosti ali odsotnosti sankcij. Bolj, kot so naša dejanja transparentna in vidna javnosti, manj gnile narave si lahko privošči človek. Manj nasilja, manj zlorab, manj izkoriščanja, manj živalskega delovanja.

Na drugi strani so ključne socialne inovacije, ki izkoriščajo vzvod tehnologije, poleg bazičnih socialnih inovacij, kot so zakoni ter temeljne pravice posameznika zapisane v ustavi (prvi smiselni koraki k bolj humani organizaciji človeštva). V človeški naravi namreč je, da se povezujemo v skupine in poskušamo nadvladati druge skupine. V zgodovini, ko si prvič videl človeka druge rase, z drugačno kulturo, s sulico v roki, se je takoj zbudila zaščitniško-napadalna tendenca, da si se še bolj povezal s svojo skupino in organiziral napad oziroma obrambo. Reakcija je bila podobna, kot če bi nas danes obiskali nezemljani z naprednim orožjem. Preden bi pomislili, da smo lahko prijatelji, bi organizirali obrambo.

Vendar danes lahko s pomočjo akumuliranega in enostavno dostopnega znanja kaj hitro razumemo druge kulture in njihovo delovanje, njihove prednosti ter slabosti, njihovo drugačnost. S pomočjo tehnologije si lahko enostavno zagotovimo prevode oziroma angleščina vedno bolj postaja univerzalni jezik. Danes lahko namesto občutka ogroženosti enostavno prebudimo radovednost po spoznavanju drugačnosti, mešanju z drugačnostjo ter s tem ustvarjanju novega. Svet lahko vedno bolj vidimo kot eno in ne posamezne skupine, ki morajo fizično nadvladati ena nad drugo. Vsak naj izbere iz vsake kulture tisto, kar mu najbolj ustreza, pa naj bo to hrana, vera, izgled ali kaj drugega.

Seveda ima tehnologija tudi svojo slabo stran. Vendar tehnologija sama po sebi ni nič kriva. Kriva je človeška narava, ki izkrivi tehnologijo, enako kot socializem, kapitalizem, ogenj ali nož. S slednjima si lahko skuhamo večerjo ali koga pokončamo. Človeško-živalska narava, ki je prevladovala tisoče let in smo jo šele sedaj začeli počasi (zadnje dva tisoč let) usmerjati v bolj prefinjeno smer, je tista, ki definira predznak tehnologije. Sistemsko lahko poskrbimo, da je ta predznak predvsem pozitiven.

Iz ravni sistemskih rešitev, ki omejujejo izkoriščanje, poglejmo še mikro nivo. Globalizacija, hitri razvoj novih trgov, distribucijske platforme, razvoj logističnih sistemov ipd., vse to omogoča posamezniku, da lahko preide od izkoriščanja k ustvarjanju. Ni več potrebno imeti žene in otrok kot sredstev v bilanci stanja, ni več potrebno pobijati sozemljanov, ni več edina pot do virov in mesenega užitka na podlagi trdega dela drugih, kot je bilo to npr. v fevdalizmu, sužnjelastništvu, diktaturi in še kje.

Težko je govoriti o tem, ali je pot ustvarjanja vrednosti lažja ali težja. Vsekakor pa je bolj humana, kljub temu da je še vedno prežeta s tekmovanjem. Prav tako pa zagotavlja človeku bistveno bolj kakovostno življenje. Namreč ni več potrebno gledati na otroke kot na sredstva, vendar kot na ljudi s katerimi imamo lahko najgloblje odnose ter jih pripravimo na življenje. Enako velja za življenjskega sopotnika.

Prav tako ni potrebe, da uživamo materialne radosti življenja na podlagi žuljev in tlačenja drugih. Sami lahko ustvarjamo vrednost ter uživamo v samoaktualizaciji in sadovih našega lastnega ustvarjanja. Miselnost mora začeti segati preko okvira, kje lahko kaj vzamem, in priti do vprašanja, kaj lahko ustvarim za družbo in posledično tudi zase; za katere moje aktivnosti in dejavnosti je pripravljena družba plačati z denarjem, pozornostjo ali svojim glasom. Monopolni položaj tako ni zagotovljen z nadvlado, silo ali zakoni, temveč z razvojem samega sebe in ustvarjanjem vrednosti.

Danes dokazano v družbi znanja prosperirajo posamezniki in države, ki temeljijo na tovrstnem delovanju – ustvarjajo vrednost. Izjema so države, ki imajo naravne vire ali druge prednosti (npr. nafta v arabskem svetu). Na vrhu so predvsem tiste države, ki imajo mentaliteto transparentnosti, majhne stopnje korupcije, globalne vpetosti, povezovanja (mešanje drugačnosti prinaša novo), ustvarjanja vrednosti, spoštovanja obeh spolov ipd. Namreč teritoriji in naravni viri so že razdeljeni.

Zato tudi prehajamo v obdobje, ko je vedno bolj od dominantnosti cenjen prestiž posameznika. Pri prestižu gre za posameznika, ki je zmožen tako tekmovati, kot tudi obenem pokazati sočutje, sodelovanje, skrb za skupnost, empatičnost in prijaznost. Brez nasilne dominance.

Namreč smer v katero gremo ne nagrajuje več nasilnega jemanja drugim, fizične dominance in nadvlade (razen, če ni to nujno potrebno), temveč zdravo tekmovanje ter upravljanje skupnosti, kjer so smiselno porazdeljeni viri – če je le možno čim bolj sorazmerno z ustvarjeno dodano vrednostjo in korekcijo z učinkovitim javnim (skupnim) sistemom. In to je zagotovo prava smer.

Obstaja pa nekaj temeljnih pogojev za takšno delovanje in takšno ureditev družbe. To so znanje, dostop do virov in socialne varovalke. Težko ustvarjaš, če nimaš določenega domenskega znanja, na vrhu pa še določene stopnje podjetniškega znanja. Zato je predpogoj vsega izjemen izobraževalni sistem. Prav tako je za ustvarjanje ključen dostop do finančnih virov. Žal je res, da denar dela denar, revščina rojeva revščino. Težko ustvarjaš z dolgoročnim ciljem in pogledom, če si v skrbeh, kako boš jutri plačal račune. Še več, zelo težko začneš ustvarjati, če nimaš osnovnega kapitala. Poleg dostopa do finančnih virov, ki omogočajo začetek ustvarjanja, so zato pomembne tudi socialne varovalke – spodbude in varnostne mreže. Težko ustvarjaš, če nimaš pravega spodbudnega okolja in če si v strahu za svoje preživetje.

Tako pridemo do spirale navzgor in spirale navzdol, ki jo je lahko deležen ali posameznik, ali država. Velika mera znanja, dostop do virov, samozavest, toleranca ter eliminacija strahu s socialnimi varovalkami ter spodbudami je tista kombinacija, ki prinaša uspeh v ustvarjalni družbi znanja. Ni pa veliko držav, ki zagotavljajo takšna okolja; v večini so to zgolj najbolj razvite države, v spirali navzgor.

Za vse ostale, v manj prijaznih okoljih do ustvarjanja je rešitev zopet v tehnologiji. Znanje je dostopno na internetu in ni več ekskluziva za peščico ljudi. Tudi pretok kapitala je vedno večji, v obliki tveganega kapitala, množičnega financiranja, subvencij, štipendij ipd. Skratka vedno večji odstotek ljudi ima možnosti, da ustvarja dodano vrednost za družbo na podlagi svojih talentov, zanimanj in interesov.

Ne gre si pa zatiskati oči. Ustvarjanje vrednosti je še vedno kruto tekmovanje. Zgolj bolj prefinjeno. Prav tako obstaja še vedno veliko izkoriščanja, četudi ni to dominantno na prvo žogo. Manj, kot je razvita država oziroma manj kot je resursov ter pogojev za ustvarjanje, več je tovrstnega izkoriščanja. Tranzicijsko obdobje od izkoriščanja k ustvarjanju pa pogosto prinaša tudi krize in trenja. Posamezniki, ki so dobri v izkoriščanju in slabi v ustvarjanju vrednosti, ne bodo kar tako dali moči iz svojih rok.

Izkoriščanje je lahko tudi veliko bolj prefinjeno, kot direktna dominanca – tako na makro, kot tudi osebni ravni. Fiskalni in monetarni sistem sta takšna dva primera.

To, da ti država pobere na silo polovico plače ter ti na drugi strani zagotavlja jalove storitve je čisto izkoriščanje. Ko boš z veseljem kupil storitve države s polovico svoje plače (zdravstvo, pravna/fizična varnost, izobrazba, socialne varovalke,…), bomo lahko govorili o ustvarjanju prave vrednosti države. Pri tem, da je to čisto možno realizirati, le več »ustvarjalcev« mora v politiko.

Monetarni sistem ima podobne tendence. Spodbuditi čim večje zadolževanje posameznika za stanovanjski problem, materialne dobrine, dobro izobrazbo ter druge materialne temelje življenja, nato pa se čim bolj zažreti v bodoči dohodek posameznika. Na tej točki ni enostavne rešitve, poleg brzdanja apetitov s sistemskimi rešitvami, tako na ravni inflacije določenih dobrin kot obresti.

Cesta pa je seveda obojestranska, enako je, ko se spustimo na mikro nivo. Tisočletja vzorcev izkoriščanja, ki so zagotavljala uspeh, se ne znebimo kar tako. Investiranje denarja s pričakovanimi visokimi donosi brez zagotavljanje vrednosti, želja po hitrih zaslužkih s piramidnimi sistemi, odnašanje sredstev iz podjetja (npr. kulije), na tisoče je primerov, kjer lahko najdemo vedenje ljudi, ki izhaja iz izkoriščanja namesto ustvarjanja.

To lahko še toliko bolj vidimo v naši državi, kjer imamo kombinacijo tisočletja podjarmenega ljudstva, življenja v socializmu ter majhne skupnosti, ki je v primerjavi z velikimi narodi nepomembna in ogrožena. Vse prej omenjeno pride na dan. Strah pred tujim, strah pred drugačnim, izogibanje odgovornosti, ubijanje ustvarjalcev, varanje države ipd. Razmerje med ustvarjanjem in izkoriščanjem je zelo v prid izkoriščanju. Vendar to ni prava smer. Včasih je delovala, jutri ne bo več.

Če ne verjamete, poglejte ekonomske kazalce Slovenije. Izkoriščanje in dominanca je zelo kratkoročni pristop. Tudi na biološkem nivoju je dominanca zelo kratkotrajna, ker pride nov, močnejši posameznik. Prestiž, ki temelji na ustvarjanju vrednosti za družbo, socialnih vezeh in skrbi za skupnostjo ter zdravim tekmovanjem oziroma brezkompromisnim tekmovanjem, zgolj ko je to res nujno potrebno, pa zagotavlja dolgoročni pristop in svetlo prihodnost človeštva. V današnjih časih.

Potegnimo torej nekaj zaključkov, napotkov za modro življenje:

  • Izkoriščanje in dominanca sta zakoreninjena v naših genih in edino možno soočenje z njima je, da to naravo ozavestimo, se je zavedamo ter začnemo brzdati svojo naravo, ko pridejo na dan tovrstne tendence. Ni ga človeka, ki bi se lahko izognil tovrstni naravi, moč pa jo je krotiti.
  • Dominanca je kratkoročna strategija, saj slej kot prej pride nekdo, ki je večji, močnejši, hitrejši in boljši. Izkoriščanje vodi do nasilja, skrhanih odnosov in življenjske nevarnosti, za druge in za nas. Če je bila včasih dominanca nujna za preživetje, je danes uporabna zgolj še v izjemnih situacijah (npr. fizični napad).
  • Merilo, kdaj delamo na dominanci in kdaj na prestižu, je enostavno. Ne moramo imeti pozitivnih in negativnih čustev (odnosa) do nekoga obenem. Ko imamo negativna čustva in agresivne vedenjske vzorce dominiramo, ko imamo pozitivna čustva ter pristop ustvarjamo odnos. Drugo merilo je, da če sami ne ustvarjamo (zagotavljamo vrednosti družbi), mora za nas ustvarjati nekdo drug, se pravi, da izkoriščamo. Sami zelo hitro vemo, kdaj smo prejeli nekaj, ker smo to zaslužili ali z delom ali z ustvarjalnostjo, kdaj pa izkoriščamo druge, sistem, podjetje in tako naprej. Le priznamo si to težko, z lahkoto pa vidimo druge pri takšnem početju. Nekateri pa res enostavno ne vedo in prav je da takšnega vedenja ne odobravamo in jih opozarjamo.
  • Visoka cena za izkoriščanje in dominanco so jalovi človeški odnosi, lahko tudi z družinskimi člani, neprestana potreba po krutem tekmovanju in branjenju svoje pozicije, odsotnost zadovoljstva lastnega ustvarjanja in samoaktualizacije ipd. Dominanca je torej pomembna predvsem pri zadovoljevanju nižjih potreb (življenjski prostor, hrana, reprodukcija,…), prestiž in ustvarjanje pa pri zadovoljevanju višjih potreb (samoaktualizacija, socialna potrditev ipd.). Z odpravljanjem revščine, zagotavljanjem osnovnih dobrin za preživetje večini prebivalstva ipd. tudi ni več potrebe po dominanci kot osrednji strategiji. Ljudje lahko začnemo stremeti k zadovoljevanju višjih potreb in se lahko počutimo vredne z ustvarjanjem vrednosti, prispevanjem družbi, kreativnostjo, edinstvenostjo ipd. namesto na podlagi prisilne dominance.
  • Prestiž je torej tisti, ki menja dominanco v sodobnem svetu in definira socialno kotacijo posameznika. Prestiž, kot omenjeno, poleg ustvarjanja vrednosti in samozavesti temelji na empatiji, posluhu za sočloveka, povezovanju ter upravljanju skupnosti. Osnova za prestiž je razvoj samega sebe, kompetentnosti ter ustrezne ravni zavesti za skupno dobro. Prinaša pozitivne odnose z otroci, v družini, državi, skupnosti, pozitivni odnosi pa so največji prispevek k sreči in zadovoljstvu posameznika.
  • Prehod iz izkoriščanja ter dominance k ustvarjanju ni lahek. Zahteva znanje in razvoj kompetentnosti, dostop do finančnih virov, zadovoljene nižje potrebe ter ustrezno okolje oziroma varnostne mreže. Strah, pomanjkanje in ogroženost so tiste stvari, ki vodijo k dominanci/izkoriščanju, ker niso izpolnjeni pogoji za možnost ustvarjanja.
  • Ljudje, ki so dobri v izkoriščanju, ne bodo kar tako podali štafete ustvarjanju. Ta prehod lahko blokirajo s silo ali na bolj prefinjen način z družbeno ureditvijo. Več ljudi, kot bo spoštovalo ustvarjanje vrednosti, več kot bo sistemskih rešitev na podlagi socialnih in tehnoloških inovacij, lepše in manj nasilno bo življenje za veliko večino zemljanov.
  • Prav je, da se zavedamo prekritega izkoriščanja, žal pa se okovov teh ni lahko znebiti. Pri fiskalni politiki je smiselna davčna optimizaciji, pri monetarni, da se izognemo podganji dirki z ustvarjanjem čim več vrednosti.
  • Tako izkoriščanje, kot ustvarjanje, temeljita na tekmovanju. To je vedno obstajalo in vedno bo obstajalo, saj gre za osnovno arhitekturo človeštva. Je pa slednje tekmovanje nekoliko bolj prefinjeno, prav tako pa odpira več disciplin, v katerih lahko tekmuje človek. Ne glede na vse je tekmovanje za človeštvo nujno, saj je osnova napredka in razvoja.

Pot do svetle prihodnosti posameznika in človeštva je torej jasna. Odpuščanje sebi in drugim za vse, kar smo naredili v zgodovini, ker je bila to očitno nujno potrebna prehodna pot. Zagotovo bo v prihodnosti človeška energija lahko usmerjena na še bolj prefinjen nivo, kot je ustvarjanje vrednosti in bo takrat tako početje deležno zgražanja in neodobravanja. Vseeno pa je prav, da se zavedamo svoje narave ter prenehamo ponavljati fizično nasilno zgodovino, kot omenjeno, s preusmerjanjem naše narave na bolj prefinjene nivoje. Torej, danes potrebujemo,…

Globalni dostop do znanja in kapitala za ustvarjanje vrednosti ter nadaljnje odpravljanje revščine v čim večjem merilu. Razvoj sebe in svojih potencialov. Ustvarjanje vrednosti. Povezovanje in sodelovanje. Toleranco do drugačnega. Skrb za skupnost. Zdravo tekmovanje. Brzdanje izkoriščanja in dominance ter gradnja na ustvarjanju in socialnem prestižu posameznika. Uporaba dominance izključno v redkih situacijah, kjer gre za življenje in smrt.

Nadaljnji razvoj tehnologije in uporaba le te v pozitivni smeri, tako na ravni brzdanja človeške narave, kot tudi nižanja produkcijske cene virov (hrana, zelena energija,…), kot predpogoja za nadaljnje odpravljanje revščine. Učinkovit in pravičen socialni sistem, ki zagotavlja ustrezne varovalke, ki nevtralizirajo boj za preživetje situacije; vse do točke, kjer zaradi teh varovalk pride do izkoriščanja sistema in družbe, kar pa je potrebno minimizirati, saj smo zopet na teritoriju izkoriščanja. Družbo bomo lahko organizirali na ta način šele takrat, ko bo dovolj kritična masa ljudi začela živeti sama po tovrstnih načelih.

Zato je naslednja poteza v rokah nas vseh. Vsakič, ko nas zagrabi, da bi izkoristili državo, podjetje, odnos s komer koli, situacijo ipd. se moramo ustaviti in narediti ravno nasprotno. Ustvariti več vrednosti za naše odnose, več vrednosti za podjetje, kjer delamo, več vrednosti za državo, več vrednosti za svet. Pot do tega je z razvojem lastnih kompetenc in skrbno uporabo energije. To bo v prihodnosti edini način, da bomo imeli več sami in celotni svet.