Blaz Kos

Osebne vrednote

28
Sep 2009

Vrednote so eden izmed najpomembnejših  psiholoških sestavnih elementov delovanja človeka . Če pogledamo definicijo vrednot, govorimo o vrednoti kot tistemu, čemur posameznik priznava veliko večjo načelno vrednost in zato tej stvari daje prednost. Se pravi, čemu bomo posvetili največ časa, če se odločamo med več dejavnostmi in potencialnimi pozornostmi. V primeru, da bi na svetu živeli neomejeno, vrednote ne bi imele nobenega smisla. Prav tako vrednote ne bi imele nobenega smisla, če bi se lahko vseh stvari v življenju lotili naenkrat. Včasih je enostavno potrebno nekaterim stvarem dati prednost. Celostno gledano vrednote predstavljajo vaš individualni odgovor na vprašanje, kako je smiselno živeti.

Iz vrednot izhajajo tudi osebnostne kvalitete, standardi in načela, prav tako pa tudi gonilo, ki vpliva na naše delovanje in odločitve. Vsi ljudje živimo na podlagi naših vrednot, če si to priznamo ali ne. Razlika je le v temu, da nekateri svoje vrednote identificirajo in načrtno spreminjajo (proaktivnost), drugi jih pač imajo, pogosto kot posledica pridobljenih vzorcev primarne in sekundarne socializacije, vere, politike, lokalne kulture itn. Govorimo o tem, ali smo mi samo produkt okolja, ali pa mi na podlagi svojega bistva oblikujemo okolje.

Naše vrednote lahko najlažje identificiramo tako, da se opazujemo, spoznavamo in zapisujemo, kaj v življenju najraje počnemo, kaj nas veseli, kaj si v določenem trenutku resnično želimo ter predvsem kako se odločamo, ko imamo možnost izbire med več aktivnostmi. Kaj je tisto, kar nas v življenju privlači ter kaj odbija, kaj nam je v življenju res pomembno in nas izpopolnjuje. Vrednote v določenem trenutku definirajo vrednost našemu življenju.

Iz tega sledi, da naše vrednote močno določajo naše prioritete in s tem tudi naše odločanje. Definirajo tudi stopnjo naše osredotočenosti, fokusa. Če nam je zabava bolj pomembna kot zdravje na primer, se bomo vedno odločili najprej za žurerske aktivnosti ter šele nato za športne aktivnost. Glede na mesto, na katerem se nahaja zdravje je sploh vprašanje, ali se bodo športne aktivnosti sploh znašle na našem urniku. Seveda je poleg vrstnega reda naših vrednot vprašanje tudi velikosti razmerja, ki ga prepisujemo eni vrednoti pred drugo. Če je ta majhna, se včasih odločimo tako, včasih tako, če velika, ima neka zadeva vedno prednost pred drugo.

Na koncu gre za izjemno kompleksen sistem, z glavnim prepletanje nekaj vrednot, verjetno se število giblje okoli dobrih 10 ter prepletanjem vseh drugih vrednot, ki ne izstopajo vendar vseeno vplivajo na naše odločitve. Ta kompleksnost sistema vrednot dela vsakega posameznika edinstvenega, prav tako kot je njegovo odločanje in dojemanje vrednotni življenja. Vendar je za vsak empatični vzgib nujno, da v osnovi razumemo vrednote posameznika.

Vsekakor pa se vrednote pri človeku spreminjajo. V nekaterih primerih se spreminjajo spontano, v drugih primerih načrtno. Spontane spremembe se nanašajo predvsem na stopnji pridobivanja zrelosti in na podlagi življenjskih obdobij. Če pogledamo povprečno populacijo v osnovni šoli prevladujejo vrednote igre, v srednji šoli zaljubljenosti, na faksu predvsem zabava, nato karierni razvoj, družina, uživanje življenja itn. Vrednote se spreminjajo tudi situacijsko, torej spontano, vendar prisiljeno. Na primer če zbolimo, se nam rodi otrok, se vpišemo na študij in podobno.

Nenazadnje pa, vrednote lahko spreminjamo tudi sami. V določenem obdobju lahko nekatere vrednote načrtno spodbujamo z namenom, da jih razvijemo. Na tej točki je potrebno že ločiti tisto naše pravo bistvo (dodana vrednost našega življenja zase in za druge, talenti, sposobnosti) in nekatere priučene vzorce, ki lahko spodbujajo ali zavirajo delovanje našega bistva (dostavljanje naše vrednoti skozi delovanje). Na primer brez zdravja nam uresničevanje bistva lahko zelo malo pomeni, ker ne bomo imeli ustrezne ravni energije za realizacijo. Tako lahko umetno integriramo v svoje življenje elemente, ki spodbujajo vrednote zdravja, kot so na primer spremembe načina prehranjevanja, aktivno ukvarjanje s športom itn., v stilu najprej mi oblikujemo navade, nato pa navade oblikujejo nas. Tako načrtno spodbujamo in spreminjamo vrednote, ki nam lahko predstavljajo uspešnejše in učinkovitejše življenje. Res pa je, da če želimo spremeniti vrednote, ki predstavljajo naše bistvo, se v notranjosti ne počutimo izpopolnjene. Če spreminjamo ostale vrednote, se te zaradi navade upirajo na vse možne načine, vendar pa se ob zamenjavi vrednot še vedno počutimo povsem izpopolnjene.

Vendar pa spreminjaje vrednot običajno pomeni tudi spreminjaje našega okolja. Namreč zunanji svet je zmeraj odsev notranjega. To praktično pomeni, da če je bilo zdravje na primer daleč na dnu naših vrednot, pa nato postavimo zdravje zavestno na prvo mesto, bomo začeli posvečati veliko več energije in časa športu, zdravi prehrani itn. Mogoče to ne bo všeč našemu partnerju, mogoče bomo morali opustiti nekatere druge aktivnosti, ki bomo po lestvici vrednot zlezle navzdol. Ko spremenimo naše vrednote in pride do frustracije, imamo dve možnosti – ena je, da spremenimo naše okolje, na primer v določeni stvari pričakujemo brezpogojno podporo, razumevanje, pripravo zdravih obrokov, nič več čipsa pri hiši itn. ali pa zamenjamo okolje, v tem primeru partnerja, če nas pri tem ne podpira. Seveda je še tretja opcija, da nismo zvesti svojim vrednotam, vendar pa to vodi v področje izven integritete in povezanosti samega s seboj, kar ima dolgoročno daleč najslabši učinek.

Poznavanje svojih vrednot in pravilno oblikovanje teh vpliva tudi na raven naše motivacije. Gre nekako za to, ali smo v stiku z našim bistvom. Bolj kot smo v stiku z našim bistvom, bolj kot se prebijamo skozi plasti socialnih vrinjenih vzorcev, lažje identificiramo in oblikujemo svoje življenje. Bolje kot si znamo odgovoriti, kaj si v življenju trenutno resnično želimo, lažje identificiramo svoje vrednote ter na podlagi le teh tudi svoje življenjske cilje. Vse to bo bistveno vplivalo na raven motivacije pri našem delovanju. Če si lažemo, da nam je nekaj v življenju pomembno, kar nam v resnici ni, ne bomo daleč prišli.

Vrednote so prav tako lepilo med ljudmi. Ljudje z enakimi vrednotami se običajno družijo skupaj. Če gremo pogledati na najširši nivo, ljudje, ki jim je pomemben šport, se družijo skupaj. Poslovneži se družijo skupaj. Ljudje, ki radi potujejo se družijo skupaj. Dobro in zlo ne sodelujeta najboljše. Iste ptice letajo skupaj in to se odraža tudi v vrednotah. Iz najširšega gremo lahko tudi na zelo specifična področja. Nekomu je izjemno pomembna integriteta, drugemu malo manj. Takšno sodelovanje bo izjemno težko, saj bo nekdo skušal delovati po nekih dogovorih in pričakovanjih družbe, nekdo drug se bo vihal skozi rob dogovorov. Torej vrednote so lepilo med ljudmi in pospešujejo socializacijo ter oblikovanje »plemen«.

Kot omenjeno pa vrednote določajo tudi našo kompetentnost na trgu dela. Kompetentnost sestavljajo naše znanje, veščine, vrednote in stališča v povezavi s tem pa še naše izkušnje in socialni kapital. Naše vrednote in stališča definirata med drugim definirata tudi naš odnos do dela, ki pa je najbolj pomemben pri kariernem uspehu. To praktično pomeni, da če imamo prave vrednote in s tem tudi odnos lahko pridemo do potrebnega znanja in veščin. Tukaj pa ne govorimo zgolj o delovni kompetentnosti, vendar kar o kompetentnosti za vsa področja življenja.

Konec koncev pa je najpomembnejše, da živimo svoje vrednote in da smo zvesti sebi. To je tesno povezano tudi z integriteto posameznika. Sestav vseh teh vrednot v skupku integritete naj bi bil čim bolj pozitiven in dober. Velikokrat za koga rečemo, da ima pa res vrednote in to prepisuje nekomu res močno osebnostno karakteristiko. No, mogoče na žalosti niti ne tako velikokrat, bolj realno veliko premalokrat. Namreč biti zvest svojim vrednotam pogosto pomeni, da gremo po težji poti, da moramo imeti dolgoročni pogled in včasih celo potrebujemo jekleno voljo. Vendar se nam vse to na koncu lahko močno obrestuje, predvsem v smislu notranjega razvoja.

Torej, ko razmišljamo o sebi, svojem življenju in ciljih je nujno, da analiziramo tudi svoj sistem vrednot. Pri tem moramo biti do sebe odkriti in sestaviti resnični izhodiščni vrednostni sistem. Ne smemo zamešati stvari, ki želimo, da nam bi pomenile ter stvari, ki nam dejansko pomenijo. Če se vedno odločimo za zabavo, namesto, da bi študirali, obenem pa si močno želimo diplome, naš vrednostni sistem ni naravnan v smeri študija, temveč v smeri zabave. Realnega vrednostnega sistema nikoli ne smemo iskati v naših besedah, ampak ga analizirati v naših dejanjih. Pomagamo si lahko tudi s tem, s kakšnimi ljudmi se družimo.

Ko imamo enkrat analiziran svoj vrednotni sistem, se lahko vprašamo, kam nas to pelje, predvsem dolgoročno. Smo povezani z resničnim notranjim bistvom, ali vrednote sovpadajo z našimi cilji. Tako kot z motivacijo in odločitvami, so vrednote tesno povezane tudi z našimi cilji. Pravzaprav lahko izpeljemo cilje iz naših vrednot ali pa vrednote iz naših ciljev. Slednje je smiselno predvsem takrat, ko želimo naše vrednote spreminjati, ko ugotovimo, da nas trenutne vrednote ne peljejo tja, kamor želimo.

Analiziramo lahko, kako te vrednote sovpadajo z vrednotami današnje družbe. Pogosto slišimo ljudi, ki pravijo, da vrednote propadajo. To ni res, vrednote se le spreminjajo, tako kot naše lastne vrednote. Nenazadnje lahko naredimo tudi načrt, kako bodo naše vrednote še bolj resonirale z našim bistvo ter kako naj oblikujemo naš vrednostni sistem, da bomo naše bistvo čim bolj uspešno in učinkovito tudi živeli.

Identificirane vrednote nam bodo pomagale pri vodenju kompasa našega življenja, trdnemu jedru in temeljnemu razumevanju našega delovanja. Na podlagi jasnih vrednot bomo sprejemali boljše odločitve, prav tako bomo posledično ozavestili pot, kam si želimo. Če dobro poznamo svoje vrednote, tudi bolje razumemo, kakšni ljudje, dejavnosti, kraji in družbe nas privlačijo in zakaj. Čisto na koncu pa je bistveno to, da živimo v skladu s svojo integriteto in s tem živimo svoje bistvo kot celostna osebnost.

5 Comments

Sorry, the comment form is closed at this time.