Blaz Kos

Novodobni način dela in sodobno delovno mesto

11
maj 2012

Družba znanja je prinesla povsem nove zakonitosti delovanja organizacij – od potrebe po neprestanem inoviranju, koncentraciji talenta, agilnih metodah vodenja, globalni konkurenčnosti, finančni optimiziranosti, družbeni odgovornosti in še bi lahko naštevali. Uspešno podjetje danes deluje povsem na drugačen način, kot je pred nekaj leti. Tako, kot je družba znanja prinesla povsem nove zakonitosti delovanja organizacij, se je povsem spremenil tudi način dela večina zaposlenih ter s tem sodobno delovno mesto.

Glede na to, da se hitrost sprememb zaradi zakona singularnosti zgolj še povečuje, se bo v naslednjih letih sodobno delovno mesto še bolj korenito spremenilo; vsaj pri tistih organizacijah, ki bodo želele biti uspešne na dolgi rok. Tri glavne paradigme novega delovnega mesta, ki se dogajajo so virtualizacija, popolna mobilnost in visoka socialna integriranost, vse troje pa omogočajo predvsem sodobne informacijske ter komunikacijske tehnologije.

Danes delovno mesto ne pomeni več službe, kamor prideš za osem ur prelagati obrazce ali sedeti za tekoči trak; ali početi katero koli drugo mehansko delo. Zgolj dobra formalna izobrazba ne zagotavlja napredovanja, še toliko manj, če se po diplomi prenehamo izobraževati. Neproduktivnosti na delovnem mestu si ne mora privoščiti več nobena organizacija, če želi biti konkurenčna.

Tako se pojavi vprašanje, kako je zasnovano sodobno delovno mesto, ki organizaciji prinaša rezultate. Pred tem velja omeniti, da je predpogoj za učinkovito funkcioniranje kakršne koli organizacije, sploh pa sodobne, kompetenten management in ustrezno sposoben ter motiviran kader. Z ljudmi, ki niso na pravem delovnem mestu in ki nimajo ustreznega vodjo, je težko karkoli doseči.

Poglejmo si deset ključnih karakteristik sodobnega delovnega mesta, na katere se mora pripraviti vsak izmed nas.

1. Radovednost in vseživljenjsko učenje ter neprestano izpopolnjevanje – Vseživljenjsko učenje je pojem, ki ga že dolgo časa poznamo. Vseeno pa resnično pravo vseživljenjsko učenje šele sedaj dobiva svoj sijaj. Namreč družba znanja od posameznika pričakuje, da se neprestano izobražuje, tako formalno, kot neformalno, razvija svoje sposobnosti ter osebnostno rase. Pri tem govorimo tako na profesionalnem, kot tudi socialnem, tehnološkem, poslovnem in drugih področij. V družbi znanja je dejansko pravilo poslovnega delovanja rek več znaš, več veljaš.

Sodobno delovno mesto je torej zasnovano tako, da se posameznik lahko izobražuje, izpopolnjuje in razvija. Organizacije vlagajo v svoje zaposlene, notranje se prenaša znanje, predvsem pa postavijo jasna pričakovanja do vseh zaposlenih, kje se morajo izboljšati in na kakšen način bodo to dosegli; leto za letom. Če ni napredka na ravni posameznika, ni napredka na ravni celotnega podjetja.

2. Produktivnost in usmerjenost k rezultatom – Znanje samo po sebi ne pomeni nič, če ga ne uporabljamo v praksi. Naše kompetence so ključne za zagotavljanje rezultatov in dovolj veliko produktivnost. Dodana vrednost, doprinos, kaj znaš in do kdaj boš to lahko naredil so ključni pojmi poslovnega delovanja v družbi znanja. Ni več prostora za lenarjenje, pristop »saj se lahko delam, da delam« ali »nihče me ne mora tako slabo plačati, kot lahko slabo delam«.

V družbi znanja je sodobno delovno mesto zasnovano tako, da od posameznika zahteva rezultate. To pa pomeni, slabši (manjša kompetentnost, odnos, motiviranost ipd.), kot imaš kader, bolj jasno morajo biti nastavljena pravila, kakšni rezultati in do kdaj se pričakujejo, prav tako je potrebnega več day-to-day managementa. Družba znanja torej potrebuje vodje, ki postavijo prave ljudi na pravo delovno mesto, potem pa od njih zahtevajo rezultate.

Rezultati pa so vedno povezani tudi z učenjem in izpopolnjevanjem. Namreč učenje ne poteka zgolj iz knjig ali na seminarjih – to pomeni, da so delovne obveznosti v družbi znanja, vedno nivo višje od sposobnosti posameznika; le tako se lahko oseba uči in napreduje. Vodja pa je tisti, ki usmerja posameznika. Mentorstvo je torej pomemben del sodobnega delovnega mesta.

3. Podjetnost – Brez podjetnosti na sodobnem delovnem mestu nihče več ne bo mogel biti uspešen. Vsak mora postati notranji podjetnik v družbi znanja. Podjeten pristop namreč pomeni, da vsak zaposleni prispeva dodano vrednost, živi vizijo in poslanstvo podjetja ter prispeva rešitve k problemom. Management in vsi zaposleni se v družbi znanja dobro zavedajo, da so na isti ladji. V družbi znanja se od vsakega zaposlenega pričakuje, da neprestano išče predloge, kako bi se organizacija lahko še izboljšala ter nove priložnosti, kamor bi se organizacija lahko še širila.

Uspeh podjetja temelji prav na vsakemu zaposlenemu in več kot je podjetnih ljudi v organizaciji, večjo možnost uspeha ima organizacija na trgu. Izvršnost, fleksibilnost, kreativnost, dodana vrednost, investiranje vase, sodelovanje, timsko delo, toleranca, generiranje idej ipd. vse to so lastnosti, ki jih mora imeti novodobni zaposleni, tako kot vsak podjetnik – zato govorimo o podjetnosti kot temeljni vrednoti sodobnega delovnega mesta.

4. Kreativnost – V današnji družbi znanja je zanemarljiv del družbenega bruto proizvoda ustvarjen z mišicami. Levji delež prispevne vrednosti, ki jo potrebuje vsako podjetje, se nahaja v znanju in kreativnem potencialu. Sodobno delovno mesto tako ni več zasnovano za upravljanje rutinskih nalog, vendar za dosego razcveta kreativnega in ustvarjalnega potenciala posameznika; če ne razcveta kreativnosti  pa vsaj znanja z visoko dodano vrednostjo (tehnološka znanja, poslovna inteligenca ter ostala napredna znanja).

V družbi znanja ni več prostora za fizično delo, administrativno delo ali druga rutinska opravila; tista, ki bodo ostala, pa zagotovo ne bodo v prihodnosti dobro plačana. Družba znanja priznava zgolj ustvarjanje presežkov na podlagi inovativnost, drugačnosti ter večjih kompetenc, vse to pa lahko izhaja zgolj iz kreativnosti posameznika.

5. Obvladanje veščin 21. stoletja – Ni dovolj zgolj obvladanje svoje profesije ali domenskega znanja. Sodobno delovno mesto v družbi znanja ne zahteva zgolj kreativnosti, vendar tudi interdisciplinarnost; tako v sklopu sodelovanja zaposlenih, kot na ravni kompetenc posameznika. Izobraževanje in izpopolnjevanje zahteva pridobivanje znanj in veščin tudi na drugih področjih.

V praksi to pomeni, da zaposlenemu ne sme biti noben problem pripraviti prezentacijo, javno nastopati, učinkovito voditi sestanke, še bolj pa time, pripraviti določene analize, najti informacije in podobno. Ne glede na vrsto delovnega mesta, vedno več je veščin, ki jih mora obvladati posameznik, da je konkurenčen pri novodobnem načinu dela.

6. Vodenje iz naslova neformalne avtoritete – V preteklosti je vodenje potekalo predvsem iz naslova formalne avtoritete. Imenovan je bil šef ali direktor, ki je vodil zaposlene predvsem na podlagi dejstva, da je bil imenovan za šefa; ne glede na njegove sposobnosti in kompetence. V družbi znanja kompetentni ljudje niso pripravljeni delati za nekompetentne ljudi. Najslabše za sodobno delovno mesto je, če imaš šefa, od katerega se ne moraš prav nič naučiti.

Zaposleni na sodobno delovnem mestu je tako v družbi znanja voden na podlagi neformalne avtoritete, ne zgolj formalne avtoritete. To ne pomeni, da formalna avtoriteta ni več pomembna, kar vsekakor je; žal pa formalna avtoriteta ne bo več obstajala brez neformalne avtoritete. Talent ceni talent, ne pa izkoriščevalskih vez in poznanstev.

7. Pravo interdisciplinarno timsko delo – Tako kot vseživljenjsko učenje, tudi timsko (ne skupinsko) delo ni novost. Kljub vsemu pa je dejstvo, da timsko delo prihaja bolj in bolj do izraza šele v družbi znanja. Ne smemo si pa timskega dela predstavljati napačno, na primer v smislu vsakodnevnega dolgega posedanja po sestankih in prelaganju odgovornosti.

SFRJ timi (»sedam filozofira, radi jedan«) v družbi znanja nimajo prostora. Timsko delo v družbi znanja zahteva interdisciplinarnost, kjer vsak s svojimi ekspertnimi znanji dopolnjuje tim, skupaj pa naredijo izjemen izdelek. Na primer pri nastanku spletne strani gre običajno za čisto timsko delo – potrebuješ prodajalca, kreativca, oblikovalca, programerja, administratorja ipd.; lahko sicer eden obvlada več veščin, ampak bistvo je v tem, da pri timskem delu vsak s svojimi znanji prispeva k celotni ekipi, da ta naredi izjemen izdelek. V sodobnem času ni nič velikega doseženo brez timskega dela, zato je izjemno pomembna vrednota ter veščina na sodobnem delovnem mestu sodelovanje.

8. Popolna mobilnost in tuji jeziki – Družba znanja je globalna vas, kjer se zahteva popolna mobilnost. Ustvarjati je možno na katerem koli koncu sveta, pri čemer je transport izdelkov postal sila poceni in enostaven; sploh če gre za avtorska dela – v večini primerov je vse, kar potrebuješ le povezava do interneta.

Sodobno delovno mesto od posameznika tudi zahteva, da se mu ni problema usesti v avto, letalo ali vlak in odpotovati za nekaj dni v tujino na sestanke, konferenco, kongres ali podobno. To pa seveda zahteva poznavanje in tekoče govorjenje jezikov, predvsem angleščine.

Mobilnost narekuje tudi redno uporabo mobilnih naprav, kot so pametni telefoni in tablice. Sodobno delovno mesto zahteva, da si povezan povsod in vedno dostopen. Če ne drugače, vsaj po elektronski pošti. Ko čakaš v vrsti ali si na dolgočasnem sestanku, pa lahko opraviš večino administrativnega dela.

9. Virtualnost – Svet ni eden, svetova sta vsaj dva. Ta drugi svet, ki ga vsi poznamo, je internet. Gre za tehnološko revolucijo, ki se dogaja že preteklih 20 let in katera se ne bo končala. Internet vedno bolj vstopa v naša življenja, ne zgolj preko računalnikov, tudi preko vseh drugih naprav. Samo še vprašanje časa je, kdaj bo internet prisoten tudi v hladilnikih, avtomobilih in vseh drugih napravah.

To pomeni, da ima vsak od nas tudi svojo digitalno identiteto. Vsak od nas ima svoj alter ego, ki živi v tem drugem svetu. In tudi ta alter ego je del sodobnega delovnega mesta. V družbi znanja moraš znati upravljati s svojo blagovno znamko, katere pomemben del je spletna pojavnost. Tudi vse več konkretnih ustvarjenih izdelkov se bolj in bolj nahaja v virtualnem svetu.

Velja tudi obratno. Za ustvarjalnost in produktivnost na delovnem mestu je nujen virtualni svet; delovno mesto se je na nek način kar preselilo v virtualnost – tam se namreč nahajajo vse informacije, ljudje, s prihodom računalništva v oblaku pa so v virtualem svetu tudi dokumenti, programska oprema in druga vsakdanja orodja, ki jih uporablja zaposleni. Sodobno delovno mesto je virtualno.

10. Mešanje zasebnega in delovnega segmenta življenja – Sodobno delovno mesto ne pozna več ločnice med osebnim in poslovnim življenjem. Osebno življenje je tudi poslovno življenje ter obratno. Ko se bližajo roki, je potrebno delati več, ko pride kreativni impulz, je potrebno nekaj ustvariti; pa ne glede na to, ali si doma ali v pisarni. Spustiti vse iz rok ob 16. uri ni več mogoče. To seveda pomeni, da je sodobno življenje bistveno bolj intenzivno, predvsem pa težje obvladljivo.

Za posameznika to pomeni, da se mora toliko bolj naučiti upravljati s stresom, iskati ustrezno ravnovesje in si v poplavi informacij in dela najti tudi čas zase. Pomembna veščina za sodobne zaposlene je tako tudi upravljanje s časom – določanje prioritet, disciplina, soočenje z odlašanjem in podobno. Sodobno delovno mesto je žal izjemno kompleksno.

11. Fleksibilni delovni čas – Zaradi mešanja zasebnega in poslovnega segmenta življenja je v družbi znanja vse bolj popularen fleksibilne delovni čas. Vseeno pa tega ne smemo razumeti napačno – to ne pomeni, da pridemo in gremo iz službe kadar koli se nam zazdi. Ravno obratno, koncept zahteva še več pripadnosti in zavezanosti posameznika k organizaciji.

Ideja seveda je, če si pripravljen kot zaposleni vložiti svojo dodano vrednost (čas in energijo) tudi ob prostem času, lahko kakšno osebno stvar opraviš tudi v delovnem času; se pa pričakuje, da ta čas nadoknadiš. Še bolj pa je fleksibilen čas orodje, da zaposleni ne izgorijo. Ko pridejo obdobja trdega dela, se je pač potrebno včasih nekoliko bolj naspati.

12. Široke socialne mreže posameznika – Včasih je bil vodja tisti, ki je imel široko mrežo poznanstev in to je bila tudi njegova pomembna prednost. Danes v obdobju interneta, je socialni kapital dostopen vsem. Preko različnih socialnih omrežij se lahko povežeš skoraj s komer koli želiš. Tako kot finančni kapital, tudi socialni kapital ni več dobrina rezervirana za posameznike.

Močnejši, kot je socialni kapital posameznika v družbi znanja, bolj bo cenjen. Socialni kapital je del posameznikove kompetentnosti. Zato je pomembno za vsakega od nas, da čim prej in čim bolj sistematično začne graditi socialni kapital. Ob iskanju službe, strank ali drugem poslovnem udejstvovanju gre za kategorijo, ki je izjemnega pomena.

13. Kultura podjetja, ki ceni talent – Sodobno delovno mesto je lahko organizirano samo v podjetjih, ki znajo ceniti talent. To pomeni, da imajo mehanizme, kako pritegniti talent, ga piliti (z mentoriranjem), oplemenititi ter rezultate tudi dobro plačati. Pomeni, da imajo zaposleni, če to potrebujejo in si želijo, nekoliko več tehnološke opreme, na voljo sadje ali kakšen drugi priboljšek, in še bi lahko naštevali. Podjetje se v družbi znanja potrudi za svoj talent, saj ve, da je to edina prava konkurenčna prednost. Seveda pa na drugi strani od talenta tudi izjemno veliko zahteva.

14. Uporaba lastne računalniške opreme – V družbi znanja ima vsak posameznik svoj najljubši operacijski sistem na računalniku ter telefonu, svoje aplikacije, popolno personaliziran način uporabe, prav tako pa pogosto zaposleni uporablja opremo tako za domačo, kot tudi službeno rabo.

Veliko zaposlenih si tako v družbi znanja pogosto sami priskrbijo opremo, ki jim najbolj ustreza, ker pogosto delodajalec ne more – saj ima vsak zaposleni svoje specifikacije. Veliko bolj je smiselno, da je oprema v lasti posameznika, še posebej, če ima ta izjemno specifične želje, delodajalec pa lahko na takšen ali drugačen način prispeva k amortizaciji opreme.

15. Grajenje vezi v realnem svetu – Kljub temu, da se sodobno delovno mesto virtualizira in je obenem popolnoma mobilno ter integrirano v socialna omrežja, komponenta realnega sveta niti približno ne izgublja vrednosti. Ravno obratno. Še toliko bolj je pomembna, predvsem zaradi pomena timskega dela in grajenja zaupanja, ki je osnova za poslovanje.

Najmočnejše vezi, tudi poslovne, lahko zgradiš zgolj na osebni ravni, ko s človekom preživiš dovolj časa. Na primer najbolje nekoga spoznaš, če se z njim voziš nekaj ur v avtu ali na letalu. Kot vsi vemo so trdne socialne mreže pomemben element sodobnega delovnega mesta, teh pa se ne da zgraditi zgolj v virtualnem svetu.

16. Odgovornost ter vračanje skupnosti – Paradigma odgovornosti bi morala biti na prvem mestu, saj je najmočnejša paradigma sodobnega delovnega mesta. Najprej se mora vsak zavedati individualne odgovornosti. To pomeni, da je odgovoren sam zase, ni družbeni parazit, razvoja svoje talente, ustvarja dodano vrednost, ter skrbi za svoje življenje v vseh pogledih – v smislu zdravja, pokojnine, dobrih odnosov, širjenje pozitivne energije.

Človek mora vedno najprej masko s kisikom natakniti sebi. Prvi korak k individualni odgovornosti je, da poskrbiš zase. Potem imaš bistveno več svobode in možnosti. Sodobno delovno mesto bo zahtevalo popolno od posameznika, predvsem zaradi dinamike poslovnega okolja – v nekem trenutku delovno mesto bo, v drugem ne. Vsak bo torej moral imeti toliko kompetenc, da bo brez problema v nekaj mesecih našel novo službo. Tako kot je nestabilen poslovni svet, je nestabilno tudi delovno mesto.

Individualna odgovornost pa še zdaleč ni dovolj.

Individualna odgovornost gre z roko v roku z družbeno odgovornostjo in odgovornostjo do podjetja oziroma delodajalca. Kot že omenjeno, slednja pomeni, da zaposleni spoštuje sodelavce, prispeva dodano vrednost, sledi viziji podjetja, skratka »paše« v organizacijo, se v njej izjemno dobro počuti in se zaveda, da če bo dal, bo tudi dobil. Več kot bo dal, bolj kot bo pokazal proaktivnost in pripravljenost prispevati, več bo dobil. Seveda ob predpostavki, da ima podjetja zdrav management.

Sodobno delovno mesto pa zahteva od zaposlenega tudi visoko stopnjo zavesti. Ta se mora odražati vsaj v družbeni odgovornosti. Tako kot trg od podjetja zahteva družbena odgovornost, se tudi od vsakega zaposlenega vedno bolj pričakuje družbeno odgovorno vedenje. Kaj to pomeni? Najprej skrbno varčevanje z viri. To je popolnoma »zmagam-zmagaš« situacija za vse. Ugašanje luči, zapiranje vode, odgovornost do lastnine, minimiziranje smeti ipd.

Potem pa je seveda tu še prava družbena odgovornost; pomoč drugim, darovanje v dobrodelne namene – tako svojega časa kot denarja, soustvarjanje pozitivne klime v podjetju in v drugih socialnih krogih, odgovoren odnos do narave, ekološka ozaveščenost ipd. Sodobni zaposleni razume, da smo vsi povezani.

Če nekomu škodiš – znotraj podjetja, ali kjer koli drugje na svetu, v bistvu škodiš sebi. Poskusite na cesti nekoga malo na nos, pa poglejte kakšen bo odziv (nekoga, ki je večji od vas). Potem pa dajte nekomu 100€ in zopet opazujte, kakšen bo odziv. Kar daš, se ti vrne. Zato sodobno delovno mesto ne pozna opravljanja, lenarjenja, laganja, sprenevedanja in podobnih mehanizmov šibkosti, ki dolgoročno nobenemu ne prinašajo nič dobrega.

Za vse je dovolj, če smo skromni in si med seboj pomagamo. Dolgoročno uspešni zaposleni na sodobnem delovnem mestu tako ustvarjajo dobro zase, za podjetje in celotno družbo.

Več kot daš, več imaš.

Ni komentarjev

Komentarjev še ni.

Obrazec za komentarje je trenutno zaprt.