Večina ljudi, ki obogatijo, pridejo do svojega bogastva z izjemno veliko truda. Cena, ki jo plačajo za bogastvo je prav tako izjemno velika. Vendar tudi nagrada. Denar sicer ne reši vseh problemov, reši pa vse finančne probleme. Običajna pot zahteva leta in leta priprav, osebnostne rasti, nato desetletja trdega dela, mnogo padcev in hitrih sprememb, veliko strateškega razmišljanja, pametnega dela in finančne inteligence. Akumulacija premoženja je plod dolgoletnega odrekanja in modrega ravnanja z denarjem.

Peščica ljudi pa dejansko obogati na hitro. Gre za izjemno majhen odstotek med bogataši.  Vseeno pa je dobro poznati razloge, zakaj jim je uspelo. Poglejmo si štiri najpogostejše.

(1) Sreča – Na prvem mestu je zagotovo sreča. Če pogledate z duhovnega vidika, je nekaterim usojeno, da izkusijo bogastvo v tem življenju. Če pogledate bolj iz praktičnega vidika, so pač imeli srečo. Lahko so podedovali milijone. Lahko so se zgolj rodili v dovolj vplivni družini. Lahko so se spomnili kakšne najbolj banalne ideje in je ta požela svoj uspeh. Lahko so se znašli na pravem mestu ali poznali pravo osebo. Mogoče celo oropali banko, pa jih nikoli niso dobili. Sreča. Če boste vprašali Donald-a Trump-a vam bo povedal, da je bil rojen v bogati družini in šel direktno na vrh, kar je bila znaj velika prednost, saj potrebuješ denar, da lahko delaš dodani denar.

(2) Nabor veščin – Nekateri imajo nabor veščin, ki v določenem trenutku postane izjemno dragocen. Na primer, če ste edini plastični kirurg, ki zna operirati določen del telesa na točno določen način in si to želijo vsi svetovno zvezdniki, zagotovo lahko hitro obogatite. Še več primerov v zadnjem desetletju je v IT sektorju, ki je bil v strmem porastu in ljudje z določenimi veščinami so in še hitro bogatijo. Res pa je, da običajno traja kar nekaj let, preden razviješ te veščine. Vendar je pozitivna stran tega, da gre pri teh veščinah za talente in takšni posamezniki več kot uživajo ob razvijanju teh veščin.

(3) Pravi trenutek v pravi panogi – Tretjo možnost bi lahko strnili v neke vrste pravo časovno tempiranje. Nekatere panoge so v določenem trenutku v pravem razcvetu. Začne se napihovati balon in ta omogoča mnogim ljudem, da na hitro obogatijo. Pri nas je na primer to omogočila tranzicija in napihovanje borznega balona. V tujini pa na primer napihovanje internetnega balona, nepremičninskega balona ipd. Če si ta trend pravočasno zaznal si se lahko podal na val hitre rasti premoženja. Ta možnost zahteva na koncu še eno pomembno veščino in to je, da pravočasno izstopiš. Ko balon poči, lahko izgubiš celotno svoje premoženje. Je pa izjemno težko, tako zaznati ta trend, kot tudi pravočasno izstopiti. Nekaterim pa pač uspe. Zopet zato potrebuješ talent.

(4) Kombinacija zgoraj naštetih faktorjev – Najpogosteje gre v tej mikro peščici bogatašev, ki jim je uspelo hitro do premoženja, za kombinacijo zgoraj naštetih faktorjev. Bili so v pravi panogi, ki jo je naenkrat zajela hitra rast, imeli so pravi nabor veščin, da so lahko v panogi ponudili konkretno dodano vrednost in na koncu so imeli srečo, na primer, da so podjetje še v pravem času prodali.

Pri tem velja omeniti še eno pomembno dejstvo. Na internetu lahko najdete veliko priročnikov, navodil in usmeritev, kako obogateti na hitro. Običajno morate kupiti kakšen izdelek teh gurujev. In to je način, kako oni služijo denar na lahek način. Nasveti pa vam bodo redko v pomoč.

Poleg internetnih gurujev vam bo še marsikdo ponujal nasvete, kako hitro obogateti. Od piramidnih sistemov, loterije, finančnih družb ipd. Pozabite. Edino, kar se lahko naučite iz tega je, da je možno obogateti na hitro tudi z dobesedno varanjem in manipuliranjem ljudi. Nikoli ne pozabite, da je resnica luksuz. Vendar se to nikoli ne obrestuje na dolgi rok, sploh ne na duhovnem nivoju. Spanec takšnih ljudi pa je slej kot prej lahko izjemno grenak.

Če vas resnično zanima, kako obogateti na hitro, analizirajte življenje tistih, ki jim je to uspelo, predvsem v vaših panogah. Posvetite se detajlom. Velika verjetnost pa je, da ne boste na pravem mestu ob pravem času, (še) nimate pravega nabora veščin in tudi fortuna vam ne bo kar tako naklonila bogastva.

Vendar to ne pomeni, da je smiselno spustiti standarde. Še vedno je tukaj prva možnost in sicer da bogatite počasi skozi življenje. Pomislite na Warren-a Buffet-a. Vsako leto vztrajno in previdno doseganje določenega donosa. Disciplina, vztrajnost, trdo delo. Čeprav veliko težje, so stranski učinki te poti zelo pozitivni. Vsekakor boste bolj cenili svoje bogastvo, razvili bistveno več kompetenc in nenazadnje vas bodo tudi ljudje bistveno bolj spoštovali.

Če vam pač uspe. V primeru, da ne, pa si velja zapomniti, da je veliko bolj pomembna pot, kot cilj. Denar pa je zgolj eno izmed mnogih pomembnih področij v življenju. Zanemariti ostala področja zgolj zaradi enega, nima smisla. Če izgubite npr. zdravje, vam denar prav nič ne pomaga. Kot omenjeno, pa ne glede na ovire, ne smemo nikoli spustiti svojih standardov.

Želim vam izjemno veliko kreativnosti, uporabe znanja, zabave in vztrajnosti na vaši poti akumulacije bogastva. Pa tudi nekaj sreče, seveda.

Z uporabo aplikacije klici potekajo prek internetne telefonije (VoIP), ključno pa je to, da sogovornik sploh ne opazi nobene razlike. Poleg tega, da tudi vi lahko pokličete kogar koli iz vašega računalnika, vas drugi lahko tudi pokličejo na vaš računalnik. Simobilova aplikacija, katero uporabljam omogoča brezplačne pogovore ter “instant messaging” med računalniki, klice z računalnika na mobilne in stacionarne številke v Sloveniji in tujini, ohranitev vaše Si.mobilove telefonske številke pri klicanju z računalnika, hkratno zvonjenje na računalniku in telefonu ter pošiljanje sporočil SMS v vsa mobilna omrežja iz računalnika.

Aplikacija je izjemno koristna predvsem zaradi dveh dodanih vrednosti. Prva so cenejši klici iz tujine, saj klice plačujete po istih cenah, kot če bi klicali iz Slovenije. Ne glede na to, na katerem koncu sveta ste, če imate pri sebi računalnik, slušalke z mikrofonom (priporočljivo) in povezavo do interneta, lahko pokličete kogar koli, po enaki ceni in še bolj učinkovito, kot če bi doma klicali iz vašega mobilnega telefona. Vsakič, ko sem v tujini z veseljem koristim to prednost.

Druga prednost je hitrejše pošiljanje SMS sporočil, sploh če jih napišete veliko. Uporaba računalniške tipkovnice je veliko bolj prijetna in učinkovita. Ta prednost je toliko bolj ključna, če nimate Blackberry-ja, ali katerega drugega telefona s fizično (QWERTY) tipkovnico. Uporaba aplikacije ima zagotovo še nekaj drugih prednosti, med katerimi velja omeniti tudi izognitev sevanju pri daljših pogovorih.

Storitev je potrebno aktivirati pri operaterju, stane pa vas nekaj evrov mesečno. Prijetno in ugodno telefoniranje iz tujine.

V nadaljevanju so tako navedena najpogostejša vprašanja, ki jih zastavljajo investitorji v podjetja, ki se nahajajo v začetnih fazah rasti oziroma predvsem investitorji tveganega kapitala; pa tudi druge vrste investitorjev, predvsem tisti s podjetniškimi izkušnjami. Vsa vprašanja sicer naj bi bila že bolj ali manj odgovorjena v poslovnem načrtu, vendar kljub temu lahko pričakujete, da bodo investitorji spodaj navedena vprašanja večkrat zastavili na predstavitvi poslovne ideje; z namenom, da si ustvarijo čim bolj jasno sliko. Poleg tega pa nihče več ne bere poslovnih načrtov.

Vprašanja so lahko tudi odlično izhodišče, preden začne podjetnik pisati poslovni načrt, da strukturirano razmisli vse koncepte poslovanja, predvsem pa poslovni model na katerem bo temeljilo podjetje. Ko ima podjetnik okvirne odgovore na spodaj navedena vprašanja, je pisanje poslovnega načrta povsem enostavno. In ko je dokončno napisan poslovni načrt skupaj s povzetkom, morajo biti odgovori na spodnja vprašanja povsem jasni.

Ko odkljukate, da ima vaš posel večino elementov uspešnih podjetij, je smiselno, da greste sistematično in temeljito skozi spodnja vprašanja ter ugotovite, kje ima vaš posel še potencialne šibkosti ter kje vam manjka informacij. Nato pa se še bolj temeljito pripravite.

 Produkt / storitev

• Kaj je vaš proizvod ali storitev ( v nekaj stavkih)?
• Kako rešuje težave vaših strank?
• Na kakšen način je vaš produkt ali storitev edinstven?
• Ali je vaš proizvod povsem nekaj novega ali izboljšava obstoječega?
• Imate izdelan prototip vašega produkta oziroma storitve?
• Ali imate dokazano hipotezo vrednosti?
• Kakšna je vaša hipoteza rasti pridobivanja uporabnikov storitve?
• Kako pridobivate povratne informacije o uporabi vašega izdelka ali storitve?

Temelji podjetja

• Kaj je vaša jedrna kompetenca – v čem ste najboljši na svetu?
• Kaj je vaš diferenciator – kako se ločite od konkurence?
• Kaj je vaša velika vizija in kje si želite biti v prihodnosti?
• Kakšen problem rešujete in za koga oziroma, kaj je vaše poslanstvo?
• Katere so oziroma bodo temeljne vrednote vašega podjetja?
• Kateri so vaši ključni strateški cilji?
• Katere cilje nameravate doseči v prvem letu in kakšen je vaš operativni plan?

 Panoga in trg

• V kateri panogi se nahajate in kakšni so glavni trendi v panogi?
• Kako uveljavljen oziroma razvit (ali nov) je trg?
• Kako velik je trg, na katerega ciljate in kako hitro raste?
• Ali utemeljeno mislite, da lahko postanete eden ključnih igralcev na trgu?

Stranke

• Kdo so vaše ciljne stranke in kateri segmenti se pojavljajo na trgu?
• Kakšna je vaša »idealna« potencialna stranka?
• Kdo plačuje vaše račune? (poskusite navesti specifične primere strank)?
• Kdo so vaše že obstoječe stranke?
• Ali imate pripravljen »lijak« vaših potencialnih strank?

 Konkurenca

• Kdo je vaša obstoječa in možna potencialna konkurenca?
• Kaj so njihove prednosti in kaj pomanjkljivosti in kako boste to izkoristili?
• Kateri so vaši trije glavni konkurenti in kakšen je njihov tržni delež?
• Katera podjetja so na trgih blizu vas, ki bi lahko vstopila na vaš trg kot konkurenca ali s katerim bi lahko navezali partnerstvo?
• Zakaj ste vi drugačni od konkurence, kaj je vaš diferenciator?

Ponudba vrednosti

• Kakšna je vaša ponudba vrednosti za kupce?
• Kakšen donos na investicijo z nakupom lahko pričakujejo vaše stranke?
• Kakšne težave dejansko rešujete potencialnim strankam?
• Ali prodajate vitamine, aspirin ali antibiotike (luksuzna dobrina; nekaj, kar je lepo imeti; ali nekaj, kar nujno potrebujete)?

Trženje, prodaja in pridobivanje strank

• Kakšna je vaša prodajna, marketinška in distribucijska strategija?
• Kakšna je vaša strategija vstopa na trg in na kateri del trga boste najprej vstopili?
• Kako boste tržno komunicirali s posameznim segmentom, ki se pojavlja na trgu?
• Na kakšen način boste vzbudili pozornost kupcev?
• Kakšno podobo želite ustvariti z vašim izdelkom ali storitvijo ter kaj je vaša edinstvena prodajna prednost?
• Koliko sredstev boste namenili in katere medije boste uporabili za tržno komuniciranje?
• Kakšen je vaš prodajni proces in kako dolg je prodajni cikel?
• Kako boste dostopali do ciljnih strank?
• Kakšne so vaše metode prodaje in prodajne poti, ki jih boste uporabljali?
• Kakšna je cena za pridobitev nove stranke?
• Kako se bo ta znesek s časom spreminjal in zakaj?
• Kakšna je življenjska vrednost ene stranke?
• Kakšna je vaša strategija vstopa na tuje trge?
• Ali imate trenutno že kakšno stranko ali podpisano namero oziroma pogodbo?
• Imate kakšne stranke, ki jih je možno poklicati, kako so zadovoljni z vašo rešitvijo?

Poslovni model, prodajni model in cenovna strategija

• Kakšna je vaša cenovna strategija in kakšne so vaše cene v primerjavi s konkurenco?
• Kako služite denar in kdo plačuje vaše račune (uporabnik, plačnik)?
• Kakšen je vaš poslovni in prodajni model?
• Ali imate v načrtu še kakšen alternativni poslovni model?
• Kateri so pogoji, da dosežete dobičkonosnost?
• Ali ima vaš proizvod sezonske komponente, ki vplivajo na raven cen?
• Koliko časa cena vključuje tudi servisiranje in kakšen je garancijski rok?
• Kakšne so vaše po-prodajne storitve in kako nameravate zbirati povratne informacije od vaših strank?

 Razvoj, pravne zahteve in intelektualna lastnina

• V kateri točki razvoja se trenutno nagajate?
• Ali je prototip že izdelan oziroma ali imate že prve stranke?
• Kdo je lastnik intelektualne lastnine in kje je zaščitena oziroma kje jo nameravate zaščititi, če je še nimate (patenti, blagovne znamke, modeli itd.)?
• Katera so nadaljnja kritična razvojna vprašanja?
• Kakšen je bil vaš napredek do sedaj (jasno opredelite sedanjost in prihodnost)?
• Naštejte ključne prihodnje mejnike glede razvoja?
• Kako nameravate nadalje razvijati ali izboljšati vaš proizvod ali storitev?
• Kakšen je vaš proizvodnji proces in operativni cikel?
• Katere pravne zahteve je potrebno izpolniti, da lahko začnete poslovati?
• Kako imate nastavljen sistem merjenja napredka in sistem povratnih informacij?
• Koliko sredstev boste namenili razvoju?

 Partnerstva

• Kdo so vaši ključni tehnološki in distribucijski partnerji (sedaj in v prihodnosti)?
• Kako odvisni ste od njih?
• Kakšen partnerski model boste imeli in kakšen bo interes partnerjev, da sodelujejo z vami?

Vodstvo in človeški viri

• Kdo je direktor podjetja in katere so ključne reference direktorja?
• Kakšen je vaš vodstveni team oziroma kdo je v ključnem vodstvenem osebju?
• Kako boste zadržali ključno vodstveno osebje v podjetju?
• Kakšne so vaše izkušnje s področja tehničnega in poslovnega dela?
• Katere so šibkosti vašega tima in kako jih nameravate zapolniti?
• Koliko ljudi boste zaposlovali in kakšna znanja iščete na trgu?
• Kakšna bo politika zaposlovanja v podjetju?

Terminski plan, mejniki, kritična tveganja in ostala pomembna vprašanja

• Katere so ključne aktivnosti v prvem poslovnem letu?
• Kakšen je vaš terminski načrt?
• Na katerih predpostavkah temelji uspeh vašega podjetja (kaj je paradigma)?
• Katera so kritična tveganja na makro nivoju in na nivoju podjetja?
• Katere nepričakovane spremembe bi lahko čez noč spremenile poslovanje (npr. nove tehnologije, novi igralci na trgu ali spremembe standardov ali zakonskih ureditev)?
• Kakšne so šibke točke vašega podjetja?

Finančni plan, sredstva in vlagatelji

• Kdaj in kakšne dobičke iz poslovanja pričakujete?
• Kdaj načrtujete, da boste dosegli točko preloma?
• Kako boste upravljali z denarnim tokom v podjetju?
• Kakšni so vaši fiksni in kakšni variabilni stroški?
• Kakšna je vrednost celotnih sredstev, ki jih potrebujete za zagon vašega podjetja?
• Koliko sredstev nameravate s partnerji sami vložiti v podjetje?
• Kolikšna sredstva ste že pridobili od zunanjih virov financiranja?
• Koliko denarja še nameravate zbrati v skladu s finančno konstrukcijo?
• Kako točno boste porabili ta denar?
• Ali lahko ponudite kakšno zavarovanje za finančna sredstva?
• Za koliko časa bo denar zadostoval in katere mejnike bo podjetje doseglo do takrat?
• Kakšen denarni tok ima podjetja?
• Kakšen delež ponujate investitorjem in kakšen je predviden donos na investicijo?
• Kakšen je časovni horizont investicije oziroma kdaj se predvideva izstop investitorja?
• Kakšna je potencialna strategija izhoda investitorja iz podjetja?
• Kakšne glasovalne pravice ponujate investitorjem oziroma kakšno pravico odločanja?
• Kakšen je vaš idealni investitor (znanja, izkušnje, panoga itd.)?

Zgoraj navedena vprašanja so ključna, na katera mora imeti podjetnik odgovor, če želi uspešno voditi podjetje oziroma če želi pridobiti zunanje investitorje. Sicer je res, da je vprašanj veliko, vendar ko ima podjetnik odgovore na vsa vprašanja, močno zniža tveganje, ki ga prevzeme z odločitvijo o realizaciji svoje poslovne ideje.

Ob tem je jasno, da verjetno podjetnik ne more imeti odgovorov na vsa vprašanja v fazi, kjer se nahaja (semenska ali zgodnja faza). To je razumljivo in iskrenost je veliko bolj pomembna, kot pa napačne informacije – laganje.

Pomembno je, da podjetnik ugotovi katera vprašanja so bistvena za naravno njegove poslovne priložnosti in tako oceni, katerim vprašanjem bo posvetili več časa. Na nekatera vprašanja podjetnikom lahko pomaga odgovoriti tudi potencialni investitor ali neodvisni strokovni svetovalec.

Bolj kot se podjetje razvija in daljšo, kot ima zgodovino, več je vprašanj na katera naj bi podjetnik imel zelo specifične in jasne odgovore. Tako nam vsa navedena vprašanja lahko zelo koristijo v vseh fazah rasti.

Seznam pa je nepogrešljiv, ko iščemo investitorja, saj se lahko s pomočjo vprašanj resnično dobro pripravimo na sestanek in pustimo toliko boljši vtis, obenem pa pokažemo, da imamo sistemski pristop do realizacije zastavljenih ciljev.

Vse, kar jasno kaže kompetentnost in sistematičnost podjetnika, ima izjemno veliko vrednost pri pridobivanju investitorjev. Če poznamo njihova najpogostejša vprašanja in še bolje, če imamo tehtne, iskrene in smiselne odgovore, smo zagotovo korak bližje investiciji.

Dobra prezentacija in predstavitev podjetja ali poslovnega načrta je še eno pomembno orodje vsakega podjetnika. Namreč ena izmed glavnih nalog podjetnika je, da različne ciljne skupine (člani podjetniškega tima, zaposleni, strateški partnerji, kupci, investitorji itd.) neprestano navdušuje nad svojo podjetniško idejo in tako podjetje vpenja v optimalno okolje, ki bo omogočalo hitro rast podjetja in doseganje zastavljenih ciljev.

Obstajajo tri najbolj pogoste situacije, kdaj podjetnik izvaja tovrstne predstavitve. Najprej so tukaj (1) konference, sejmi in drugi javni oziroma množični prodajni sestanki. Potem imamo tukaj še (2) individualne sestanke s (potencialnimi) deležniki podjetja z namenom vzpostavljanja partnerstev. In kot tretje, kar je običajno tudi najbolj ključno je tukaj še (3) iskanje investitorja.

V okvir tako navduševanja, kot tudi prodaje, sodi navdušujoča in realna predstavitev poslovnega načrta za investitorje oziroma za potencialne deležnike. Če se pri tem osredotočimo zgolj na finančni vidik podjetja, je ena izmed nalog podjetnika tudi, da zagotovi ustrezna sredstva, ki so potrebna za realizacijo poslovne ideje in tako bo slej kot prej podjetnik potreboval dobro predstavitev; ali za bankirja, poslovnega angela, sklad tveganega kapitala ali kogar koli drugega.

Predstavitev je za investitorje zelo pomembna, saj na eni strani realno pokaže, kako dobro zna podjetnik navduševati in prodajati sebe in svojo idejo, na drugi strani pa je sama prezentacija (PowerPoint diapozitivi) odlično dopolnilo za poslovni načrt oziroma povzetek poslovnega načrta. Sploh v najbolj turboletnih panogah, kjer poslovni načrt nima dejansko nobene dodane vrednosti.

Nekateri skladi tveganega kapitala v tujini tako od podjetnikov že celo pričakujejo, da ne pošiljajo več celotnih poslovnih načrtov, vendar le prezentacijo poslovne ideje z informacijami, ki dokazujejo znanje ter izkušnje podjetnika (Investicijska dokumentacija 2.0). Seveda pa je slej kot prej v investicijskem procesu potreben tudi poslovni načrt, sploh če poslujemo v bolj tradicionalnih panogah ali se pogovarjamo z investitorji, ki imajo finančno ozadje in ne podjetniškega.

Investitorji tveganega kapitala pa običajno mesečno poslušajo več deset prezentacij podjetniških idej, pri čemer se običajno pojavljata dva ekstrema.

Prvi ekstrem so zelo tehnološko usmerjene predstavitve, kjer je poudarek predvsem na tehnologiji, zelo malo pa je informacijah o kupcih in poslovnem delu. Običajen problem te predstavitve je, da ni jasno predstavljena dodana vrednost za kupce, prav tako pa tudi ni oblikovanega jasnega poslovnega modela. Sama predstavitev pa je preveč tehnično naravnana in je večina ljudi, ki niso iz podjetnikove panoge, ne razume (preveč je poudarka na sami tehnologiji, namesto da bi bil poudarek na koristih).

Drugi ekstrem so predstavitve, kjer je preveč ambiciozno in nerealno zastavljen poslovni del, ni pa jasno prikazano tehnološko ozadje (ali inovativnost na katerem drugem nivoju), ki rešuje tako velik problem, ki bi upravičeval ekstremno hitro rast. Karikirano povedano, projekcije, ki nakazujejo na to, da bo podjetje v petem letu tako veliko in finančno močno, da bo lahko kupilo celo Argentino in jo prodalo Braziliji, vsekakor izkazujejo velike ambicije podjetnika, a tudi zelo nerealne predstave. Tovrstnim predstavitvam manjka tisti vsebinski del, ki utemelji in da moč napovedim ter je plod inovativnosti na ravni izdelka, koncepta, poslovnega modela ali na kateri koli drugi ravni.

Idealna predstavitev je seveda tista, ki pokriva tako ustrezno mero tehnično/inovativnega dela poslovnega načrta, kot tudi ustrezno mero ekonomsko/poslovnega področja. To razmerje pa je velikokrat težko najti, zato se v nadaljevanju nahajajo napotki, kako pripraviti optimalno predstavitev.

Predstavitev pred investitorji

Osnovno vodilo, ki ga naj bi ga podjetnik upošteval pri pripravi predstavitve poslovnega načrta je pravilo 10/20/30 za pripravo PowerPoint prezentacije, ki je tudi priporočilo Guy-a Kawasakij-a. Pravilo je sila enostavno in svetuje, da naj bi vsaka prezentacija morala imeti okvirno 10 diapozitivov, trajala ne več kot 20 minut, velikost fontov pa naj bi bila okoli 30 pik.

Število diapozitivov je omejeno na 10 zato, ker posameznik težko na enkrat razmišlja o več konceptih, kot jih je moč predstaviti na omenjenem številu diapozitivov. Obenem je predstavitev v okviru tega koncepta zelo ciljno usmerjena, izvršna, jedrnata in obsega le ključne informacije v zvezi s potencialom poslovne ideje, ki dejansko tudi zanimajo investitorje. Poslušalci pa se tako zelo težko med predstavitvijo začnejo dolgočasiti.

Na vsakem diapozitivu naj bi bile vse pomembne informacije iz ključnih poglavij poslovnega načrta, zato so diapozitivi tudi v nekem logičnem sosledju, kot je struktura poslovnega načrta.

Tako naj bi bilo na posameznem diapozitivu predstavljeno:

• Problem, priložnost in panoga
• Rešitev (proizvod, storitev), stranke in velika vizija podjetnika
• Poslovni in prodajni model
• Marketing in prodaja
• Konkurenca
• Tehnologija, intelektualna lastnina in status razvoja
• Podjetniški tim
• Finančne projekcije
• Status podjetja in terminski plan
• Povzetek in predlog za sodelovanje

Optimalno je, da zgoraj opisanih 10 diapozitivov podjetnik predstavi v 10 do 20 minutah. Običajno predstavitve oziroma tovrstni sestanki trajajo 30 – 60 minut, pri čemer je 20 minut namenjeno podjetnikovi predstavitvi, nato pa poteka diskusija, predvsem na podlagi vprašanj, ki jih dodatno zastavljajo investitorji.

Prav tako obstaja velika verjetnost, da gre na predstavitvi kaj narobe (računalnik se ne ujame s projektorjem, zamudite itd.). Tako je odlično, da lahko svojo predstavitev jasno, navdušujoče in verodostojno predstavite v 20 minutah.

Velja pa omeniti še to, da so predstavitve na konferencah, ali investicijskih večerjah mnogo krajše. Običajno imajo podjetniki nekje od 5 do 10 minut, potem pa sledijo še vprašanja in odgovori. Celoten nastop podjetnika tako ne traja več kot 15 minut. In glede na to, da investitorji vidijo v enem dnevu na ducate podjetnikov, je izjemno pomembno, da naša prezentacija izstopa, tako po inovativnosti, kot profesionalnosti. Pri tem je del profesionalnosti veliko lažji, saj obstaja mnogo usmeritev. Samo z našim kreativnim potencialom pa lahko dosežemo še to, da bomo izstopali.

Če se vrnemo na pravilo. Zadnji del pravila 10/20/30  govori o tem, da naj bi bila velikost črk na predstavitvah velika okoli 30 pik. To pravilo izhaja iz tega, ker veliko podjetnikov kar kopira sklope besedila iz poslovnega načrta in jih umesti na diapozitive.

Besedilo je tako povsem neberljivo, predvsem pa moti samo predstavitev podjetnika, ker poslušalci običajno berejo diapozitive in obenem (delno) poslušajo. Torej namen diapozitivov je, da vodijo rdečo nit celotne predstavitve in vsebujejo ključne informacije, ki nakazujejo na potencial poslovne priložnosti in ne temu, da so na njih sklopi besedil iz poslovnega načrta, ki jih podjetnik bere na predstavitvi. Majhno velikost črk je tudi zelo težko brati in lahko povzroči kar nekaj problemov poslušalcem.

Posledično v praksi to lahko celo pomeni, da imamo dva tipa prosojnic in jih uporabljamo za različne namene. Ena vrsta prosojnic vsebuje le ključne sklope informacij, katerih namen je, da nas vodijo skozi prezentacijo, obenem pa ima poslušalec na prosojnicah še vedno dovolj informacij, da lahko osveži koncept naše poslovne ideje.

Drug koncept prosojnic pa nekoliko manj upošteva pravilo 30 velikost črk, ter strukturirano in predvsem grafično prikaže več informacij. V tem primeru prezentacija služi bolj kot neke vrste povzetek poslovnega načrta. Tovrstne prezentacije so na primer veliko bolj primerne za investicijske bankirje ter finančne investitorje, medtem ko bo najbolj izkušenim investitorjem tveganega kapitala in ZDA veliko bolj všeč prvi koncept.

Dodatni napotki za pripravo predstavitve poslovnega načrta

V nadaljevanju je predstavljenih še nekaj dodatnih napotkov za predstavitev poslovnega načrta:

• Najprej si jasno oblikujte idejo poslovnega modela, nato na podlagi tega napišite celotni poslovni načrt, če ocenjujete da je potrebno in šele čisto na koncu napišite povzetek poslovnega načrta in prezentacijo.
• Prosojnice lepo oblikujte in na predstavitev dodajte logotip podjetja, če ga imate. Vedno izkoristite priložnost za osveščanje o vaši blagovni znamki.
• Potencialnemu partnerju ali finančnemu investitorju poleg vseh ostalih dokumentov (poslovni načrt, povzetek itd.) pošljite tudi prezentacijo.
• Prav tako na sami predstavitvi s seboj prinesite natisnjene diapozitive, ki jih razdelite med poslušalce (z možnostjo zapisovanja). Sploh, če imate lahko probleme s projektorjem.
• Vedno bodite zelo dobro pripravljeni na predstavitev!
• Vaš nastop naj bo zelo samozavesten, a realen. Govorite tekoče, navdušujoče, v sovjem stilu in upoštevajte vse ostale splošne napotke za dobre predstavitve (veliko jih lahko najdete v različnih knjigah o retoriki ali na internetu).
• Bodite pripravljeni na vsa vprašanja, ki jih zastavljajo investitorji. Če nimate odgovora na kakšno vprašanje, to tudi na predstavitvi odkrito povejte. Nihče ne pričakuje od vas popolnosti, iskrenost pa je izjemno pomembna. Zavedati se morate svojih šibkosti, ki jih lahko skupaj s potencialnim investitorjem odpravite.
• Če imate že izdelan prototip, skico, prve stranke ali če vaše podjetje že posluje, to na predstavitvi tudi pokažite. Naštejte najpomembnejše stranke in izpostavite zakaj je vaš proizvod ali storitev edinstvena.
• Na vsak sestanek pojdite z določenim ciljem oziroma dobro se zavedajte kaj hočete od poslušalcev (strateško partnerstvo, finančna investicija itd.). To na predstavitvi tudi jasno izpostavite in predstavite realne korake, kako bi se sodelovanje realiziralo.
• Nekaj dni po predstavitvi ponovno kontaktirajte osebe, katerim ste predstavili poslovni idejo in jih povprašajte po povratnih informacijah.
• Uživajte!

Vsak posameznik, ki želi slediti svojim ciljem mora vsako jutro zbrati dovolj volje in dovolj močno napeti svoje mišice discipline, da se znebi čim več, najbolje pa kar vseh distraktorjev, ki ga vlečejo stran od želenega ciljnega stanja. Za sledenje svojim ciljem je potrebna popolna osredotočenost. Vse, kar nas odvrača od doseganja svojih ciljev, so distraktorji.

Distraktorji. Vaš Prejeto v odjemalcu elektronske pošte je distraktor; lista opravil, ki vam jo nalagajo drugi ljudje. Vsak telefonski klic, ki ni povezan z dosego vaših ciljev, je distraktor. Vsak, kateremu namenite 5 minut svoje dragocene pozornosti, ker ne ve, kaj bi počel sam s seboj in vas je prišel malo pozdravit, je distraktor. Vsako marketinško sporočilo, odvečne materialne stvari, socialna omrežja, televizija, sodelavci, politiki, časopisi, poplava informacij, sosedje, zabave, dogodki, pasje procesije, negativne misli, vse to so lahko distraktorji. Ne samo, da so lahko, v večini primerov tudi so.

Kako delujejo distraktorji?

Poglejte zgornjo sliko. Zdi se, kot da se mavrično krogi premikajo. Črne pike v centrih so vaši cilji. Krogi so distraktorji. Vizualna prevara nakazuje, da se krogi premikajo. Vaš pogled se sprehaja po krogih. Črnih pik ne vidite več. Tukaj pa je trik. Če dovolj časa gledate v črne pike, se krogi ustavijo. Ne motijo vas več. Brez problema lahko gledate v črne pike, brez distrakcij. Samo, če se uspete osredotočiti in pozabite na vse ostalo. Samo, če se brutalno osredotočite na svoje cilje in pozabite na vse ostalo.

Pravila za ravnanje z distraktorji

Najprej moramo razumeti, zakaj nas distraktorji sploh lahko motijo v življenju. Prvo pomembno dejstvo je, da distraktorje lahko prepoznamo zgolj, če imamo postavljene svoje lastne cilje. Če nimamo svojih ciljev, distraktorji ne obstajajo, saj se prepuščamo tisočim silnicam življenjskega okolja, ki od nas želijo pozornost in se tako odločamo nekako na podlagi lastnih navad ali trenutnih čustvenih stanj. Če ne veš, kam želiš, je vsaka pot prava in ta običajno vodi v povprečje.

Se pravi najprej si mora vsak postaviti svoje cilje, da lahko sploh identificira distraktorje. Potem pa sledi težji del. Ljudje smo sužnji navad in na distraktorje smo nekako kar navajeni. Zato, ker težko rečemo ne, ker ne želimo, da bi imeli ljudje slabo mnenje o nas, ker si kupujemo ljubezen, se smilimo samemu sebi, smo leni ipd. Vse to zahteva, da VSAK DAN znova obnovimo svoje cilje, potem pa se skrbno odločimo, kaj vse kar nas obkroža je distrakcija in kaj ne. Ter se nepotrebnega znebimo.

Kmalu pridemo do zelo pomembnega spoznanja in sicer, da manj je več. Ko se osredotočimo na svoje cilje in izločimo distraktorje, se nam sproti izjemno veliko prostega časa, ki ga lahko namenimo vsem drugim stvarem, ki so dejansko povezane z našimi cilji. Iz kvantitete pridemo do kvalitete.

Uvideti moramo, da je veliko bolj pomembno, da imamo malo število jasnih ciljev, ki jih dosežemo z ljudmi, ki jih imamo radi, na način, kot si ga želimo, kot pa da življenje pacamo z neštetimi odnosi, materialnimi ali drugimi rečmi, ki nam kradejo energijo – to, kar zahteva od nas potrošniška družba; da imaš več stvari kot sosed, ki jih ne potrebuješ in jih kupuješ z denarjem, ki ga težko zaslužiš na delovnem mestu, ki ga ne maraš.

Naredite seznam vseh ditraktorjev v vašem življenju. Zablokirajte telefonske vseh ljudi, ki vam kradejo energijo, ali pa se jim enostavno več ne javljajte. Zaprite odvečne elektronske predale, zbrišite vso elektronsko pošto, obesite napis na vrata »ne moti«, skrajšajte nakupovalne poti, vrzite proč vse stvari, ki jih niste uporabili več kot eno leto, nehajte brati tabloide, opravljati, gledati televizije, se sprehajati po nakupovalnih centrih ipd. Ne je ravno postala najbolj pomembna beseda v vašem življenju za vse distraktorje. Poskrbite, da jo bodo drugi spoštovali. Vas in vaš čas.

Odjava! od nepotrebnih odnosov, elektronske pošte, klicev, odvečnih informacij, nasilja, slabe volje, negativnih misli, jamranja, jokanja, smiljenja samega sebi, lenarjenja, nečimernosti, požrešnosti, pohote, strahu, pohlepa, polne omare oblačil, ki jih ne uporabljate, spominkov, trač revij, dnevnih revij ipd.

Ugotovili boste, da potrebujete zelo malo, da ste srečni. Nekaj globokih in ljubečih odnosov, dober in zdrav obrok, prijetno toplo okolje in pa iPada ali Kindla (z dostopom do interneta seveda).

Potem pa začnite slediti svojim ciljem. Vprašajte se, kaj si resnično želite, kaj si želite doseči v tem življenju. Povežite se z vašim bistvom, prebudite otroka v sebi, ki ste ga do sedaj zlorabljali in zanemarjali. Narišite vašo pot do sreče, vašo pot do samoaktualizacije in izpopolnjenega življenja. Potem pa se borite za to. Kot levi, neustavljivo, vztrajno, strastno in z ljubeznijo. Tako boste prenehali slediti ciljem drugih ljudi in sledili svojim ciljem. Le tako se boste znebili vseh distrkatorjev. Bodite brutalno kruti do vsakega distraktorja v vašem življenju.

Sliši se bistveno bolj enostavno, kot je v resnici. Zato pa potrebujete okolje, ki vas podpira k temu, da se znebite vse nesnage. Spremenite svoje navade, tako da jih zamenjate. Vsakič, ko nekdo doma prižge televizijo, pojdite brati knjigo (ali kar koli je vaš cilj). Vsakič, ko nekdo zraven vas odpre čips, naredite serijo trebušnjakov (ali kar koli je že vaš cilj). Vsakič, ko vas pokliče nekdo, ki vam namenoma jemlje energijo in mu ne dvignete telefona, pokličite nekoga, ki vam pomeni vse na svetu (ali kar koli je že vaš cilj).

Zgradite si okolje, ki vas bo pri vsem tem podpiralo. Zapišite si cilje. Vsak dan jih preberite. Še več, raje si jih napišite kar na roko. Vtetovirajte si jih. Obkrožite se z ljudmi, ki vas podpirajo. To je vaša misija, vse ostalo so distraktorji. Vsak junak v filmu je skoncentriran na svoj cilj. Rešiti svet. Vi imate cilj, realizirati svoje življenje. Vsaka lepotica/lepotec, ki vas ne podpira pri doseganju vaših ciljev, je distraktor. Vsak nebodigatreba, vsak obrazec, vsak nakupovalni center je distraktor. Ali ste videli kdaj filmskega junaka, ki bi izpolnjeval obrazce? Ali filmskega junaka, ki bi stal pred nakupovalno polico ter razmišljal katere kosmiče naj kupi? Odjava!

Ne bojte se. Kar je za vas mogoče nesnaga, je za druge zlato. Kar je za vas zlato, je za nekoga drugega mogoče nesnaga. Če se boste vi od nečesa odjavili, se bodo drugi na to prijavili. Tistim, ki je to bolj pomembno. Tako bo svet lepši za vse. Vsem, ki ste rekli ne vas bodo spoštovali, ker ste se tokrat le držali svoje besede, vsi tisti, ki so vam res pomembni, pa vas bodo imeli še toliko bolj radi.

Če sledite svojim ciljem je to najboljše, kar lahko naredite zase in za celotni svet. Tudi če izrečen ne koga boli, mu v resnici naredite veliko uslugo in mu prihranite na tone bodoče grenkobe, ki bo izhajala iz tega, da niste zvesti sami sebi. In če se kdo odjavi od vas, to spoštujte. Naredil vam je uslugo.

Pretvarjanje je mogoče kratkoročno manj boleče in lažje, vendar na dolgi rok prinaša le še več bolečine in nejasnosti. Lepo življenje se lahko živi le med iskrenimi ljudmi, ki se med seboj spoštujejo; prav tako pa svoje želje, vrednote in prioritete. Vse, kar je na silo in ni skladno z vašim bistvom, je slej kot prej obsojeno na propad. In veliko grenkobe, laži, prekrivanj, sprenevedanj. Odjava.

Nikoli se ne boste znebili vseh distraktorjev v vašem življenju. Vedno bodo prihajali novi in novi. In pridejo šibki trenutki, ko popustimo. Krogi se zopet začnejo vrteti. »Spočijemo« se na avtopilotu, ki nas vodi v povprečje. Naredimo, korak nazaj. Še tako jekleno discipliniran človek, zgubi svoj fokus. Potem pa zopet znova. Ponovi vajo.

Korak nazaj je bil zato, da naredimo lahko potem dva koraka naprej. Ne smemo biti prestrogi do sebe, vendar začeti zopet znova. Premišljeno, temeljito in osredotočeno. Tako počasi v življenju napredujemo v obvladovanju samega sebe. Pri tem se ne smemo bati, da bi napredovali počasi, bati se moramo zgolj tega, da se ustavimo. In pustimo distraktorjem, da prevzamejo naše življenje; največje darilo, ki nam je bilo podarjeno.

Vzemite list papirja. Napišite vsaj deset distraktorjev. Odjavite se!

Sam sem si ravno namestil aplikacijo StayFocused. 10 min na dan za vse stranki, ki so distraktorji, od Facebooka, do klasičnih medijev ipd. Potem se vse zablokira. Še to je lahko preveč, dva in pol dneva na leto popolnoma izgubljena.

Običajno doživimo kolaps ali zastoj v življenju na enem samem področju. Finančno, partnersko, zdravstveno, karierno ali kako drugače. Res pa je, da se breme enega področja kmalu prenese tudi na druga področja. Saj so področja življenja med seboj močno povezane. Če ne drugega povečana stopnja stresa, močno načne zdravje. Še bolj pogosto pa je tako, da ko se začne podirati eno področje, kot domine sledijo tudi druga področja. In zgraditi moramo znova naše celotno življenje.

Kolapsi in zastoji seveda niso enostavni. Gre za najtežje preizkušnje življenja. Takrat pokažemo, iz kakšnega testa smo. Velika večina ljudi po zastojih in kolapsih postane vidno zdelanih in se včasih celo kar prepustijo usodi. Samo peščica pokaže zobe nazaj življenju. Zato je smiselno, da nekoliko bolj razdelamo kolapse in zastoje v življenju ter kako se z njimi soočiti.

Če se želimo z nečem soočiti, moramo najprej to razumeti. Šele ko razumemo, lahko spremenimo pogled na dogodek, odpravimo čustveno in mentalno kletko ter naredimo akcijski načrt sanacije. Vse v življenju ima nek namen, včasih ga je le bistveno težje odkriti. Vendar sta vesolje in narava inteligentna; tako ali drugače. Na koncu iz kolapsa ali zastoja lahko pridemo močnejši, če se ne vdamo v usodo seveda. Kar ne ubije, krepi; življenje pa nam podari samo toliko težke preizkušnje, kot smo jih zmožni premagati.

Kolapsi

Posvetimo se najprej kolapsu. Kolaps bi lahko definirali kot nenadno sesedanje. Nekaj trdnega in stabilnega je obstajalo, sedaj kar naenkrat tega ni več. Nekaj, kar smo gradili leta in leta, se praktično čez noč sesuje. Propadla korporacija ali dolgoletni zakon, kritično zdravstveno stanje, finančni bankrot, zgubljena mentalna stabilnost ali kolaps na katerem koli drugem področju. Pri kolapsu je običajno tako, da nekaj gradimo leta in leta, potem pa se zadeva nepričakovano sesuje. Boleče.

Razlogov za pojav kolapsa je več. Prvi razlog kolapsa so lahko šibki temelji. Višje, kot želimo zgraditi stolpnico, bolj stabilne temelje potrebujemo. Glede na to, da smo neučakana “fast food” družba, nam je počasno grajenje običajno breme. Raje bi obogateli čez noč, kot pa skozi leta in leta truda, kot ga je recimo vložil Warren Buffet v znanje o investiranju. Raje bi spoznali kar popolnega partnerja, kot da bi vložili energijo v to, da partnerstvo res deluje. Raje gremo na operacijo, kot da bi lepoto zgradili na notranjem nasmehu in fizični aktivnosti.

Današnja družba omogoča, da uspemo na hitro. Vendar se pogosto zgodi, da notranje posameznik ni zrel uspehu, ki ga je doživel. Zato sledi kolaps. Zunanji svet je vedno odsev notranjega sveta. Če se ti nasmehne fortuna, pa nisi zrel za zunanje stanje, ki ti je bilo podarjeno, slej kot prej z odločitvami uničiš ta nasmeh sreče. V praksi se to odraža v strahu pred uspehom, strahu pred neuspehom, neučakanostjo, ne temeljitostjo, v vsem, kjer ni zgrajeno kot posledica dolgoletnega truda. Vse velikega, kar je bilo zgrajeno, pa se je vsaj nekaj časa obdržalo, je bilo plod trdega dela in znoja. Pika.

Drugi razlog kolapsa bi lahko imenovali slabe navade. Tako kot pri orgazmu, tudi na drugih področjih življenja obstaja točka brez povratka, le da dogajanje vodi do drugačne oblike male smrti; nič kaj prijetne. Življenjska področja si moramo predstavljati kot bančni račun. Partnerstvo je bančni račun, naše zdravje je bančni račun, naš startup je bančni račun, naš transakcijski račun je bančni račun. Vsemu tistemu, čemur posvečamo pozitivno pozornost, stanje na tem bančnem računu rase. Vse, kar zanemarjamo, dvigujemo iz bančnega računa. Več, kot v nekem obdobju položimo na bančni račun, bolj trdo je to razmerje oziroma odnos. Na primer, če smo v top kondiciji, lahko dalj časa zanemarjamo zdravje, kot če smo zadihani po prehojenih desetih stopnicah. Enako je na vseh drugih področjih.

Vsak bančni račun pa ima svoj limit. Ko presežemo limit in nimamo več likvidnih sredstev, pride do osebnega bankrota. Kolapsa. Se pravi na računu je dano neko stanje, mi pa dvigujemo in dvigujemo, dokler se ne sesujemo. Včasih še položimo kakšen evro, ko nas življenje opozori, da se bližamo limitu, potem pa nadaljujemo po starem. Če pri prvem razlogu kolapsa za grajenje stolpnice nismo postavili trdnih temeljev, tukaj lahko govorimo o tem, da stolpnico gradimo po liniji najmanjšega upora, v upanju, da se bo zgradila kar nekako sama. Pri zdravju bi na primer tukaj veljal pregovor, da si z žlico jamo koplješ. Telo drži in drži, nato pa kolaps.

Nevednost in življenje v laži sta naslednji razlog kolapsa. Včasih so zdravili ljudi tako, da so izganjali iz njih zle duhove. Rezultati niso bili najbolj uspešni. Ljudje smo že zgodaj ugotovili, da je v znanju moč. Če želimo rezultate, moramo najprej razumeti. Zato smo izumili znanost, s katero si skušamo razlagati svet in iskati rešitve za vsakdanje tegobe. Seveda pa smo še daleč od tega, da bi povsem razumeli življenje, verjetno smo pri nekaj odstotkih. Tako je še mnogo področij, kjer živimo na nek način v nevednosti ali laži.

V praksi to pomeni, da v bistvu začnemo plezati ob narobno stolpnico, kar ugotovimo šele ko pridemo na vrh in nam spodnese lestev ter pademo na tla. Napačna dieta, napačne investicije, iluzija popolnega partnerja v fazi zaljubljenosti in še bi lahko naštevali. Rešitev za to je preprosta, a vendar izjemno težka. V vse, kar nam je kdaj koli kdo rekel moramo dvomiti. Močno dvomiti. Kritični moramo biti do vsega, potem pa sami poskusiti ali nam določena zadeva odgovarja ali ne ter oceniti kam vse to vodi na dolgi rok. Pač čisti znanstveni pristop – neprestano merjenje, opazovanje, analiziranje in nato spreminjanje. Na dolgi rok se splača; veste koliko ljudi je izgubili življenjske prihranke, ker so verjeli v dogmo, da bo borza neprestano rasla; ker je tako rekel nek kvazi ekspert, ki je dober prodajalec in dobil za svoje prepričevanje odločno proviziji. Ljudem, ki so slepo verjeli, pa so šli življenjski prihranki, za katere so trdo delali. Kolaps.

Četrti razlog za popolni kolaps je nenadna sprememba zunanjega okolja. Na hitrost in način gradnje stolpnice imamo vpliv, obstaja pa na tisoče zunanjih faktorjev, na katere vpliva nimamo. Problem nastane, ko se okolje spremeni hitreje, kot smo to zmožni zaznati ter se nato prilagoditi. Zunanje okolje pa se neprestano spreminja; še več, hitrost teh sprememb je vse hitrejša. Zgolj tisti, ki se bodo zmožni hitro prilagajati, bodo obstajali na dolgi rok. Tukaj imajo glavno vlogo znanje, samokritičnost in neprestana rast. Vendar je težko. Vreme je izven območja našega vpliva. In na tisoče drugih faktorjev.

Nenadna sprememba okolja je najpogostejši razlog kolapsa in tudi najtežji preizkus. Postavimo trdne temelje, pridno gradimo stolpnico, nato pa zapiha nepričakovan veter in nam jo sesuje. V praksi to pomeni, da delamo po nekem vzorcu, okolje pa se nenadno tako spremeni, da ta vzorec ne zagotavlja več uspeha. Čeprav se sliši to sila enostavno, je to izjemno težko opaziti v življenju. Formula uspeha se povsem obrne na glavo, mi pa smo že sprejeli napačne odločitve, obenem pa se sprašujemo, zakaj bi počeli nekaj drugače, če deluje. Ko si priznamo neuspeh in se začnemo obračati k novi formuli, je vse skupaj odvisno zgolj še od tega, koliko je ostalo na »računu«. Včasih tranzicija uspe, največkrat pa ne. Zato je na primer v finančnem svetu varnostni fond izjemno pomemben. Na kolapse v življenju je dobro biti pripravljen; pri tem pa velja rek, da se streho popravlja, ko še sije sonce.

Zadnji, peti razlog za kolaps je sama evolucija. Ta tudi skriva v sebi razumevanje kolapsa, zakaj ga sploh potrebujemo. Odgovor je enostaven: Rušite, da bi gradili. Če želimo ustvariti nekaj novega, se mora staro končati. Vedno je tako bilo in vedno tako bo. Vse v življenju ima svoj cikel, se pravi začetek, vzpon, vrh, zato in konec. To je sestavni del življenja, tako je življenje zasnovano. Ljudje pa smo navezani na druge ljudi, izkušnje, stvari, ljubezen, osebnostno rast, svoje življenje ipd. in navezanost prinaša bolečino. Zato tudi kakršen koli kolaps prinaša bolečino. Veliko bolečino.

V sklopu evolucije so kolapsi lahko tudi bistveno bolj neprijetni. Vojne, nasilje, odvzemi, prisile, zmaga močnejšega, nenaden pojav usodnega konkurenta z disruptivno tehnologijo ipd. Te stvari še toliko bolj bolijo in običajno mase ljudi. Vendar dobro (novo) brez slabega (rušenja starega) ne obstaja; napredek se skriva v igri te dualnosti. Še več, dobro in slabo sta zelo relativna pojma. Na podlagi enega najbolj duhovno razvitih živih bitij v celotni zgodovini človeštva, Jezusa Kristusa, so se bojevale svete vojne in umrlo je na deset tisoče ljudi. Druga svetovna vojna pa je prinesla marsikatero tehnologijo, ki danes rešuje življenja. To pomeni, da težko sodimo o dobrem in slabem, lahko pa sodimo namen – po mislih, besedah in dejanjih, ki se odražajo v namenu je sojen človek. Zato je Jezus najsvetlejša oseba zgodovine, Hitler pa najtemnejša. Nikoli pa ne vemo, ali dejanja te osebe prinašajo dolgoročno dobro ali slabo; to je odvisno, kakšne namene imajo nasledniki, najpogostejše pa prinaša oboje, saj so na svetu vedno dobri ljudje in nepridipravi. Eni izkoristijo situacijo v eno smer, drugi v drugo. In tako se igra dobrega in slabega, kolapsov in vzponov, novega in starega nadaljuje; v vsej svoji grenkobi in sladkobi.

Iz tega sledi, da se bo v življenju neprestano mešalo dobro in slabo, novo in staro. Zato bodo vedno potrebni kolapsi, vedno bo potrebna dinamika transformacije. V primeru, da koncepta kolapsa ne bi bilo več v naših življenjih, bi bilo življenje popolno in takrat bi izgubilo svoj smisel, kot ga poznamo danes. Če ne bi bilo potrebno več evolucije, če ne bi bilo potrebno več tekmovanja, če ne bi bilo potrebno več bolečega rušenja, potem življenje v obliki, kot ga poznamo, ne bi imelo več svoje funkcije. Potem bi zgolj samo še bili.

V takšnem primeru bi postali čista ljubezen in se ločili od samsare ter napredka v življenju. To je celo komu uspelo v zgodovini človeštva, na primer Budi; pot do tega pa je diametralno nasprotna od evolucije. V evoluciji smo vsi obsedeni z napredovanjem, z žejo po več, z navezanostjo in tekmovanjem. Budi pa se je uspelo tega osvoboditi. Takrat kolapsi ne obstajajo, vendar gre za nevtralni dogodek, kot vse ostalo. Vendar je to najtežje v življenju. Zato pa je bil Buda samo eden.

Za ostalo večino ljudi je krog življenja z vidika evolucije popoln. Podganja dirka na nek način. V svojem prizadevanju k neminljivosti s širjenjem genov, razlaganju delovanja narave, izumljanju, grajenju, ustvarjanju in raznimi drugimi dejanji iščemo nek košek varnosti; majhno varnost večnosti.

Vse skupaj pa je zgolj pot v kolaps, ki omogoča novemu, da na naših prizadevanjih zgradi še več in še boljše. Nato pa se njim zgodi enako in naslednji generaciji in naslednji in naslednji. Evolucija od nas zahteva, da se v življenju soočimo s kolapsi. Ali za dobro nas samih, ali za dobro celotne družbe, ali za dobro življenja. Namen kolapsa je, da postanemo boljši, da lahko začnemo znova, zgradimo bolj trdne temelje in da izpilimo naš karakter; prav tako pa, da se vzdignemo na ramah velikanov, nato pa še sami naslednikom darujemo svoja ramena.

V vzroku in namenu kolapsa se seveda skriva tudi zdravilo. Fuck it. Prej omenjeni Buda. Ne bomo večno živeli, vse nam je lahko odvzeto, naša dejanja niso večna. Vse kar je plod našega dela, naša razmerja, vse s čimer se poistovetimo, vse kar nas definira, vse kar nas veseli, naše telo, naša duša, naši predniki in nasledniki, vse česar se lahko dotaknemo, nič ni večno. Koncept nebes, ponavljanj življenj in še česa je plod našega prizadevanja po večnosti, ki ne obstaja. Rešitev je torej v nenavezanosti. Korist kolapsa je, da se lahko osvobodimo; osvobodimo svoje mentalne in čustvene kletke. Ko se osvobodimo, se za korak približamo bogu. Nimamo več živalskih hotenj, vendar smo se osvobodili verig. Lahko se osvobodimo navezanosti na meso, pohlepnih vzgibov, želje po več, navezanosti na rezultat, ljudi okoli sebe, pa četudi so naša kri in še česa. Kolaps nam omogoča, da postanemo svobodni kot ptica. Ukrotimo svoj um in poletimo v nebo.

Kolaps nam omogoča tudi nov začetek. Začetek nečesa boljšega. Ni nujno večjega, vseeno pa bolj kakovostnega. Izkušnja je tista, ki nas obogati ter nam da moč, da zgradimo mojstrovino; sicer povsem drugačno, lahko večjo ali manjšo, vendar vseeno za nas same boljšo; ker bo še bolj odražala krepkost našega duha, pa četudi je nov dosežek peščica uspeha, kot smo ga doživeli prej pred kolapsom. Življenju pokažemo, da se znamo boriti in da se ne vdamo kar tako. Svoj uspeh pa merimo zgolj sami s seboj.

Nenazadnje pa so manjši kolapsi tudi opozorila. Življenje nas včasih brcne, z namenom, da nas opozori, naj nehamo sanjariti in lenariti, vendar naj gremo v akcijo. Bolj kot se bližamo bankrotu “na računu”, več mini kolapsov nam prinese življenje; kot opozorila, da se bližamo resnemu prepadu. Takrat življenje zahteva od nas, da spremenimo svoje vzorce delovanja. Čas je, da začnemo polagati na tekoči račun. Prav je, da smo življenju hvaležni za takšna opozorila in jih tudi upoštevamo. Dalj časa kot odlašamo, bolj raste pošast v obliki težjega in težjega kolapsa.

Kolapsi zahtevajo od nas, da se v življenju soočimo z našimi najglobljimi strahovi. Omogočajo nam, da transformiramo naše podzavestne strahove v ljubezen in se s tem osvobodimo; ker nismo več navezani. Čeprav do kolapsi najtežje življenjske preizkušnje, so tudi najbolj dragocene. V kolapsih človek zrase s svetlobno hitrostjo. Nauči se več, kot v stoletjih lagodnega življenja. Zato kolapsi pač morajo obstajati in vedno bodo. Ljubite svoje sovražnike, prav tako pa ljubite svoje kolapse; potegnite iz njih najboljše, potem pa se osvobodite. Vaše življenje ni plakat v reklami, kjer so vsi nasmejani in srečni, ker so pridni potrošniki. Vaše življenje je borba in vi ste miroljubni bojevnik.

Sam sem doživel že več kolapsov in to ne najbolj enostavnih. Na zdravstvenem področju zaradi pretiranega dela (izgorelost) in kasneje napačnega prehranjevanja. Na finančnem zaradi napačnih investicij. Na poslovnem zaradi postavljenih premalo trdnih temeljev. Občutek res ni prijeten, garaš za nekaj leta in leta, potem pa se vse skupaj sesuje kot hiša iz kart. Vendar možnosti sta dve, ali jamraš in se smiliš sam sebi, ali pa se iz situacije kar se da največ naučiš, se odvežeš in greš dalje; močnejši in bogatejši za izkušnjo. Življenje prinaša tako srčno lepe trenutke kot tudi resne teste, kjer moramo pokazati iz kakšnega testa smo narejeni. Beg od podirajoče se stolpnice pa žal ni mogoč.

Zastoji

Poleg kolapsov se moramo v življenju soočati tudi z zastoji. Čeprav nas kolapsi veliko bolj pretresejo v temeljih in so običajno bistveno bolj intenzivni, po drugi strani dokaj hitro minejo in lahko začnemo graditi novo. Po dežju posije sonce. Zastoji pa so običajno bistveno bolj kompleksni in težje premagljivi. Zastoj je na nek način tek na mestu, želimo si napredek pa ga kar ni in ni. Mesece in mesece slabega vremena.

Najpogostejši vzrok zastoja je en sam. Delovanje po določenem vzorcu nas pripelje samo do neke stopnje uspeha. Ko dosežemo plafon, enak pristop ne deluje več. Vsak vzorec delovanja pa ima svoj plafon. Pika. To je seveda težko spoznanje. Nekaj kar je delovalo leta in leta ter nam je prinašalo napredek ter uspeh, ne deluje več. Kako je to možno? Psihološko so takšni zastoji izjemno zahtevni; če želimo še napredovati, moramo namreč spremeniti sebe, spremeniti svoje navade. Najtežje v življenju pa je sebe spreminjati.

Namen zastoja je najprej, da v življenju spoznamo meje. Tako kot ima vsak od nas subjektivno realnost, si delimo tudi objektivni svet, ki je omejen s fizičnimi zakoni. Pri tem je ključna beseda omejen. Absolutno se strinjam, da je možno na nekih drugih nivojih doživeti fizikalno neomejene izkušnje (lucidne sanje ipd.). Vendar pa fizični svet zahteva svoje meje. Pomislite na športnika, ki doseže svoj plato, maksimalna plača, ki jo lahko dobite v določeni službi (npr. javni upravi) in podobno. Če vam kdo reče, da je vse mogoče, naj vas naredi 20 cm večjega ali kar koli že.

Kot drugo zastoji od nas zahtevajo popolno revizijo določenega življenjskega področja. Ko ugotovimo, da ne napredujemo več, se moramo ustaviti in temeljito analizirati, katere naše odločitve nas držijo na mestu. Mogoče je čas, da se posvetimo drugim področjem, ki so nam v tem življenju tudi pomembna, mogoče moramo iz trdega dela preiti k pametnemu delu, mogoče moramo iz naše podzavesti pritegniti najgloblje strahove, recimo strah da nam bo res uspelo in ga transformirati.

Če govorimo o zastoju, to običajno pomeni, da si na določenem življenjskem področju še želimo napredovati, ni pa napredka. Glede na prej zapisano, moramo v sklopu analize najprej ugotoviti, ali smo dosegli svojo skrajno točko zmožnosti in se s tem sprijazniti, v njej uživati, biti ponosni nase, ker smo dosegli maksimum in se nato posvetiti še drugim stvarem v življenju. Vedno je področje, kjer lahko še napredujemo. Nikoli ne doživimo vrhunca našega potenciala na vseh področjih. S tem ni nič narobe, nima smisla da preostanek življenja tekamo na mestu, zgolj zato, ker si nočemo priznati, da obstajajo meje.

V primeru ocene, da nismo dosegli maksimuma, pa je potrebna skrbna analiza našega delovanja, preteklih odločitev, vzorcev in podzavesti ter iskanje vzroka, zakaj ne moramo korak dlje. Lahko si pomagamo z modeliranjem, možganskimi nevihtami, meditacijo, povezovanjem sami s seboj ipd. Potem sledi postavljanje ciljev, načrt novega delovanja in borba s samim sabo. Najslajše bitke so seveda tiste, ki jih zmagamo sami nas seboj in pot iz zastoja je ena izmed takih izjemno zahtevnih bitk.

Še največji problem pri spremembi sebe pri takšnih zastojih je, da pri spremembi vzorcev delovanja običajno naredimo korak nazaj. In to je zelo težka poteza. Odreči se moramo delu uspeha, priznati, da ne gre več naprej ter se podati v neznano; v povsem nove vzorce, za katere ne vemo, če bodo sploh delovali. To pa pomeni tveganje, pri čemer niti ne vemo, ali bo to tveganje prineslo bistveno boljše rezultate ali ne.

Če smo iskreni, redkim uspe. Veliko ljudi se prijazni z zastojem in tega vzamejo za svoj maksimum, čeprav obstaja še veliko večji potencial, kot ga lahko dosežejo. Bolečina spreminjanja sebe je bistveno večja od bolečine, da je določena točka naša (fiktivna) meja. Zato je dobro imeti iskrene prijatelje, trenerje, mentorje, vzornike, dobre knjige, motivacijske filme in še kaj, ki vsaj za nekaj časa povzročijo dvom v fiktivne meje in začnemo iskati nove načine, kako naprej.

Tudi če premagamo zastoj, seveda slej kot prej pride nov zastoj. Vedno se moramo poriniti preko meje, v eno ali drugo smer. Običajno se zastoji dogajajo v periodi nekaj let, na različnih področjih življenja. In še enkrat bi poudaril, ključno je predvsem to, da skrbno ločimo, kdaj je naš zastoj resnično meja fizičnega sveta, kdaj pa zgolj živimo v fiktivni kletki. Ko ločimo dejansko mejo od fiktivne sledi temeljita analiza, nato pa načrt, kako se bomo spremenili. Pri tem velja še omeniti, da bolj kot je področje življenja fizično, bolj veljajo fizični zakoni. Na primer za življenjsko področje zdravja veljajo bistveno bolj pravila fizike, kot pa za čustveno ali mentalno področje, kaj šele duhovno.

Naj vam dam praktični primer, da ne bo vse zgolj teoretično obarvano. Poglejmo si ta blog. Ta blog v tem trenutku doživlja svoj zastoj. Rast obiska v zadnjem letu je povsem nesorazmerna s količino zapisane nove vsebine. V prejšnjih letih se je obisk vedno v enemu letu podvojil, v tem letu pa je zrasel za še ne deset odstotkov. Se prav, če na enak način in z enakim pristopom napišem še na stotine strani, obisk na spletni strani ne bo strmo rasel, kot bi si želel.

Sedaj imam dve možnosti, izbira je odvisna od cilja. Lahko se sprijaznim, da je to plato mojega bloga in pač uživam naprej po enakih vzorcih ter komuniciram z obstoječo skupino bralcev. To seveda tudi pomeni, da bloga ne bom moral nikoli monetizirati, prav tako da bom v prihodnosti pisal v dokaj podobnih temah, na podoben način ipd. Svoj zastoj bom vzel kot za mejo, čeprav je ta več kot očitno fiktivna.

Druga možnost je, da naredim skrbno analizo in načrt, kako spremeniti svoj način delovanja, ki mi še vedno ustreza (o rumenih novicah ravno nimam veselja pisati) in grem iz cone udobja pisanja na način, kot sem pisal do sedaj. To je lahko na primer blog v angleščini ali pa začetek objavljanja povsem drugi tem, lahko bistveno bolj populističnih ali pa povsem na drugih področjih. Kratkoročno bo to pomenilo zagotovo bistveno večji vložek truda in energije, da začnem pisati o novih temah, ki mi trenutno niso najbolj domače, potem izgubo določenega segmenta obstoječih bralcev (korak nazaj), pridobitev novih nasprotnikov in še kaj.

Dolgoročno se odpre možnost, da se poveča število bralcev, ni pa nujno. Vendar, če želim narediti korak naprej v tej smeri, je potrebno soočenje s samim sabo ter načinom dela; ali pa kletka. Tudi kletka v končni fazi ni problem, če gre za zavestno odločitev.

Po kolapsu ali zastoju

Kolaps od nas zahteva ravnanje kot na urgenci. Pogledamo, kjer so kritične rane, kje je bilo narejeno največ škode, obvladujemo te kritične rane in skušamo minimizirati škodo. Potem je potreben načrt zdravljenja in gradnja na novih temeljih. Vsako odlašanje, prelaganje, jamranje ali jokanje ne pelje k rezultatu, škoda je lahko zgolj še večja in večja. Kolaps od nas zahteva hitrost in učinkovitost.

Zastoj na drugi strani zahteva povsem znanstven pristop. Nič ne moramo narediti na hitro. Potrebno je skrbno analizirati stanje, narediti načrt, nato pa se podati na dolgotrajno borbo sami s seboj. Vmes pa se učiti, spremljati, modelirati, opazovati. Zastoj postavi na test našo vztrajnost in voljo.

Zgolj s sistematičnim pristopom, iskrenostjo in veliko dolgotrajnega truda, lahko iz zastoja pridemo močnejši. Če nam to ne uspe, si pogosto zgradimo kletko lažnih meja. Prav tako lahko velja obratno, in sicer, da si zgradimo kletko na način, da si ne priznamo dosego lastnega vrhunec na določenem področju. Potem pa tekamo na mestu leta in leta, na koncu pa pride zgolj razočaranje. V tem primeru bi bilo bistveno bolj smiselno, da energijo posvetimo drugim področjem, kjer lahko dejsnsko napredujemo. Ko se zaprejo vrata, se vedno odprejo nova okna. Prepoznati eno in drugo je umetnost in zahteva dobro poznavanje samega sebe. Vendar je možno, če živimo zavestno življenje.

Tako kot po kolapsu, kot tudi zastoju pa je potrebna nežnost do samega sebe. Procesi premagovanja tako enega, kot drugega so izjemno zahtevni. Zato ne smemo biti prestrogi so sebe, se kaznovati ali kakor koli drugače zganjati teror nad sabo. Glede na to, da je v obeh primerih oškodovana naša samozavest je pomembno, da si postavimo majhne cilje, za katere vemo, da jih bomo lahko dosegli in se za njih sproti nagrajujemo. Ponosni moramo biti na svoje dosežke, prav tako pa se ne smemo bati napredovati počasi. Edino, česar se moramo bati je, da se ustavimo v coni udobja, v mentalnih kletkah, ki omejijo naš potencial in vse, kar bi lahko dosegli v tem življenju.

Za konec velja omeniti še to, da lahko pogosto izbiramo, ali bomo naše življenje transformirali po formuli kolapsa ali zastoja. Včasih smo sami tisti, ki moramo izbrati in sprožiti eno ali drugo. Poglejmo si trenutno finančno krizo, ki še kar pesti v letu 2011. Možnosti so dve. Prva je kolaps in postavitev novega bolj zdravega sistema. To pomeni krvavo 2012, intenzivno delo na sebi in družbi, nato pa sledenje novi viziji. Druga možnost je še leta in leta depresije, strahu, negotovosti in počasno krpanje ran, počasno plačevanje računa, ki smo si ga nakopali. Kristalno jasno je, da bodo potrebni novi temelji kapitalistične družbe. Temelji, ki znajo zajeziti pohlep. Imamo pa sami vpliv na kakšen način bomo te temelje postavili. Z več ali manj kratkoročne ali dolgoročne bolečine, hitreje ali počasneje. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, iz bolečega procesa tranzicije mora priti boljši in bolj zdrav sistem.

To pa je nenazadnje tudi namen kolapsov in zastojev; rast in razvoj, pot do novega, vse dokler ne postanemo popolni; vendar takrat ne bomo imeli več kaj iskati na našem ljubem planetu. Zato se ne smemo bati ne enih, ne drugih, vendar jih sprejeti in uporabljati kot orodja, ki nas lahko pripeljejo bližje k dvojem bistvu ter do bolj kakovostnega življenja.

Če ne drugega, vam zagotavljam, da boste po vsakem zastoju ali kolapsu veliko bolj empatični in razumevajoči do sebe, drugi ljudi in sveta. V srcu boste postali boljši človek.

Uspešno soočanje s kolapsi in zastoji vam želim!

Poleg uspešnih podjetnikov, ki so v preteklem delovanju spoznali panogo, so pogosto uspešni tudi tandemi, pri čemer je eden član tima odgovoren za tehnično plat podjetja in običajno izhaja iz panoge, drugi član tima pa za poslovno plat podjetja in ima predvsem poslovne izkušnje, obenem pa pregled nad panogo. Tako se vsak lahko osredotoči na svoj del poslovanja, skupaj pa pokrivata dve ključni poslovni funkciji, ki predstavljata temelj podjetja.

Za ponazoritev pomembnosti poznavanja panoge si poglejmo konkretni primer. Imamo dve osebi, ki se odločita, da bosta odprli restavracijo. Prva oseba je v gostinstvu že deset let. Opravljala je funkcije od natakarja, kuharja, vodje izmene, snovalca jedilnikov in vodje nabave. Ta oseba dodobra pozna procese v restavracijah, nabavo in upravljanje zalog, finančno optimizacijo podjetja, organizacijo zaposlenih ipd. Druga oseba ni nikoli delala v restavraciji. Zdi se ji zgolj dobra ideja, da bi imela svojo restavracijo. Kateri osebi bi zaupali svoj denar?

Če ne poznate dobro panoge… vas bodo zaposleni bistveno lažje prenašali okoli; boste bistveno težje izbrali prave zaposlene; mogoče boste prekršili zakonodajo, ker imate premalo znanja; ne boste izbrali pravih dobaviteljev ali poslovnih partnerjev; vaša konkurenčna prednost v resnici sploh ne bo konkurenčna prednost. In še bi lahko naštevali.

Seveda so tudi izjeme. Primer je Richard Branson, ki je uspel v več deset panogah. Vendar je njegova skrivnost v tem, da se vedno obkroži s pravimi ljudmi, ki poznajo panogo in porivajo tudi tehnični del. Kar je zopet neke vrste oblika tandema. Vsekakor lahko uspete tudi, če panoge ne poznate. Vendar boste verjetno naredili bistveno več napak. Te napake ne smejo biti predrage, predvsem pa se morate izjemno hitro učiti. In pa morate imeti dovolj finančnega zaledja, da preživite.

Res pa je, da nobena panoga ni tako kompleksna, da je ne bi morali relativno hitro naštudirati, ko enkrat v njej poslujete. Če je ambicija dovolj velika, smo se pripravljeni učiti in nas ni strah, lahko večino panog z delovanjem v njej (in ne zgolj z branjem) hitro spoznamo. So pa nekatera spoznanja lahko kar boleča, sploh če so bile naše predpostavke glede panoge napačne (velikost trga, prodajni cikli ipd.).

Zato vseeno velja razmisliti, da v primeru, ko bi želeli imeti lastno podjetje v določeni panogi, najprej panogo spoznamo tako, da v njej delamo in da nas kdo za učenje plačuje (»learn while you earn«). Ko pa panogo dovolj spoznamo in identificiramo pravo podjetniško priložnost, pa se podamo na lastno podjetniško pot. Kakor komu bolj ustreza; nekateri raje najprej pomočijo prste v vodo. Vendar se potem na koncu včasih v vodo sploh ne podajo. Drugi raje kar takoj skočijo na glavo in včasih ugotovijo, da je plitvina. Na koncu je zopet verjetno najboljša srednja pot. Zato vsaj delno spoznajte panogo.

To, da se približujemo duhovnemu bitju, je bilo že večkrat znanstveno dokazano. Časi so vse manj nasilni, vse več ljudi ima polne trebuhe in se lahko ukvarja s smislom življenja, vsak mesec izide veliko število knjig, ki govorijo o empatiji, duhovni inteligenci, sodelovanju ipd. Upanje za človeštvo obstaja ravno na teh dveh temeljih – eden je dvig zavesti, se pavi še korak bližje v smeri proti duhovnemu bitju, drugi temelj je tehnološki razvoj, ki bo omogočil, da kljub hitremu naraščanju prebivalstva ne bomo stopili korak nazaj, kjer bo potrebna borba za zadovoljitev osnovnih fizioloških potreb.

Žal pa ugotavljam, da smo še vedno veliko bolj živali, kot duhovna bitja – bistveno bolj, kot si to upamo priznati. Nešteto je situacij, kjer lahko opazimo, da se ljudje obnašajo kot živali (tekmovanje, zganjanje nasilja, nadvlada, zatiranje, izločanje ipd.). Velikokrat kar pot pretvezo višjega, včasih celo duhovnega cilja. Temu bi lahko rekli hinavščina, se pravi prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnico. Če se spomnimo prilik o Jezusu Kristusu naj bi ta postal jezen, pri čemer velja še omeniti, da je jeza eden izmed smrtnih grehov, takrat, ko so mu prekrižali pot hinavci; na primer trgovci, ki so v templjih prodajali svojo šaro pod pretvezo višjih ciljev.

Ravno zato, ker smo včasih bolj živali, kot si to upamo sploh priznati, je resnica luksuz. Zakaj? Zadaj ni nobene velike teorije zarote. Gre za tisoče majhnih vektorjev, ki se prepletajo. Ljudje se trudimo skladno z Maslowo hierarhijo potreb zadovoljiti čim večje število hotenj in splezati čim višje po omenjeni piramidi; saj naj bi nam to zagotavljajo bolj srečno življenje. Osnovna elementa, ki napajata to piramido sta denar in dodatne možnosti (svoboda) – te dodatne možnosti so zagotovljene s pozicijo, lepoto, pravnim omejevanjem drugih, število pripadnikov (moč) ipd.

Iz tega vidika je torej vse zgolj posel – šolstvo, politika, cerkev, tehnologija, podjetništvo že v osnovi, javna uprava, televizijski program, sociala, dobrodelnost, šport, umetnost ipd. Vsak ima pač svojo agendo, posameznik in/ali organizacija, ki jo skuša vsiliti čim večjemu številu ljudi; jih programirati v pridne uporabnike produktov in storitev znotraj teh agend; nekatere nekoliko bolj na silo, druge malo manj. To je bistvo vsakega posameznika in vsake organizacije. S tem seveda ni nič narobe, tako deluje svet, drugače bi še vedno spali v jamah.

Na podlagi tega koncepta delujemo prav vsi, od največjih svetnikov, pa do največjih kapitalistov ali najbolj krutih posameznikov naše družbe; lahko v obliki posameznika ali organizacije. Vsak ima svojo agendo, s katero želi zadovoljiti svoje potrebe. Potem pa se začne tekma, kdo bo pridobil več pripadnikov, ki bodo posamezniku ali organizaciji namenili največ svojega časa, denarja, energije in drugih sredstev. Tako tekmujejo med seboj trgi,  podjetja, nevladne organizacije, politične stranke, verstva in vse druge entitete, znotraj teh entitet pa posamezniki. Življenje je eno samo tekmovanje, če gledamo zgolj iz živalskega vidika.

Zavedanje tega živalskega dejstva, je izjemno pomembno. Včasih je bil ta del načina življenja zelo odkrit. V starem Rimu so ti pač z lahkoto stregli po življenju, če nisi bil del najmočnejše agende. Danes je zadeva bistveno drugačna, ta del krute narave smo zavili v tančico zadovoljevanja potreb s produkti in storitvami, tekmovanje pa je v veliki večini prišlo iz fizičnega nivoja na intelektualni nivo. To pomeni, da je ta živalski del še vedno v nas, le bistveno bolj prikrit je. Ni viden, ker ni na fizičnem nivoju, še manj pa, ker gre v bistvu za intelektualni koncept, kjer naj ne bi bilo nikomur direktno nič vsiljeno, ampak zelo posredno. Na primer preko televizije se programira pridne potrošnike in pri tem sploh ni potrebno nobene fizične sile.

Igra je enaka, kdo bo imel pod seboj največ pripadnikov, le mehanizmi so drugačni. Včasih se je to doseglo z vojaško silo, danes pa z intelektualnimi koncepti. Pri intelektualnih konceptih pa mora biti zadeva vedno tako zavita, da je korist posameznika, ki nekam pripada jasno vidna, pa naj bo ta materialna, čustvena ali duhovna. Kot je dejal armenski učitelj Gurdjieff, ljudje so čudoviti mehanizmi, ki se odzivajo na dražljaje – jedo vtise in iztrebljajo vedenje.

Kje se stvari zakomplicirajo? Organizacije naj bi morale po naravnem zakonu med seboj tekmovati za svoje pripadnike – kupce, vernike, volivce, donatorje ipd. Tekmovanje pa je naporno, tega se zavedamo vsi. Zahteva neprestani razvoj, prilagajanje, borbo, prepričevanje ipd. Zato je nastal intelektualni koncept, ki se imenuje naravni monopol. Ljudje se močno skušamo izogniti živalski naravi, le največkrat na napačen način. Po lažji poti. Ne, da bi žival sprejeli, jo ukrotili in postali nekaj boljšega, vendar se ljudje pogosto želijo na živalski način povzpeti na vrh prehranjevalne lestvice ter si urediti svoj vrtiček brez konkurence. Temu pa lahko brez problema rečemo pranje možganov. Če pogledamo praktični primer na najvišjem možnem manipulativnem nivoju to pomeni, da ljudem vsiliš kar v kulturo in družbene vrednote tiste elemente, ki posamezni skupini prinašajo dobiček, v kakršni koli obliki. Obenem pa imaš monopol, brez konkurence. Namesto z vojaško silo dosežeš svoj cilj na podlagi intelektualno-manipulativnega koncepta.

Zaradi vseh naštetih dejstev, predvsem pa zadnjega dejstva o naravnih monopolih, je resnica luksuz. Ljudje morajo pred resnico postaviti sebe, svojo družino, svoje prijatelje, svojo organizacijo, svojo državo, svojo predstavo o tem, da delajo dobro ipd. Seznam je zelo dolg, preden pridemo do bistva – same resnice. Ta je, da gre pri veliko naših prepričanjih, za katere se tako močno borimo v našem življenju, v bistvu zgolj za dobro oprane naše možgane, pri čemer pomagamo nekomu pri realizaciji njegove agende. Pa naj gre za partnerja, družino, politika, starše, podjetnika ipd. Seveda ne vedno, če se za pripadnost zavestno odločimo, pogosto pa se vse to dogaja čisto na nezavedni ravni. Niti podvomiti si ne upamo o svojih prepričanjih in vrednotah.

Imamo pa še en pomemben element resnice. Resnica je luksuz, ker resnica boli. Kar ne veš, kar si ne priznaš, za kar se pretvarjaš, da ne veš, pač ne boli. Zamižiš, dokler ne mine, potem pa po vsakdanu naprej. Vsi konec koncev želimo doseči nekaj na tem svetu, realizirati svojo agendo. Priznati si, da je vse to veliko bolj živalski, kot pa človeški ali celo duhovni cilj, pač boli. Zelo boli. Saj smo nenazadnje mi tisti, ki bi morali imeti prav in skozi našo subjektivno realnost bi moral živeti cel svet. Ravno naša subjektivna realnost naj bi bila nad vsemi drugimi, saj smo mi sebi najbolj pomembni na tem svetu; boljši od drugih. To pač vsi počnemo in pridno tekmujemo med seboj, si vsiljujemo agende in lažne resice, čeprav smo v resnici vsi enakopravni, le drugačni. Vsak ima pravico živeti po svoje.

Če vsi to počnemo, zakaj je vse to sploh pomembno, zakaj izgubljati dragocene besede in čas?

(1) Zavedanje in pot k svojemu bistvu – Prvi korak k svojemu bistvu je zavedanje. Šele ko razumemo, se lahko osvobodimo; šele ko razumemo delovanje našega ljubljenega človeštva, lahko pridemo do svojega bistva. Počasi korak za korakom odstranjamo vso gnojnico, ki je bila zlita v nas skozi socializacijo, medije in vse druge agende, ki so nas kdajkoli obkrožale; potem pa se odločimo, kaj je res naše bistvo, zakaj se bomo na tem svetu borili in kaj je res del nas, kaj pa le prazna slama, ki smo ji sledili zaradi opranih možganov. Izgubljeno je tisto življenje, ki sledi lažnim načelom; načelom, ki niso del bistva tega življenja. Zato je prišel čas, da rečete ne vsemu, kar ni del vas samih, pa četudi ste živeli leta in leta v zmoti.

(2) Osvoboditev – Resnica boli, prinaša pa možnost osvoboditve. Kdo pravi, da potrebujete boljši sosed kot avto; kdo pravi, da morate na volitve; kdo pravi, da boste srečni s svojim otrokom, zgolj če mu boste kupili najboljši piškot; kdo pravi, da ne smete nositi kar želite; kdo pravi, da morate hoditi v varno službo; kdo pravi, da se morate poročiti; kdo pravi, da potrebujete diplomo; kdo pravi, da potrebujete Facebook; kdo pravi, da investirajte v vzajemne sklade za varno prihodnost; kdo pravi, da morate spiti alkoholno pijačo, pa čeprav vam ne paše; kdo pravi, da morate jesti meso; kdo pravi… Nič ni od naštetega ni narobe, pomembno pa je zavedanje, da je vsak kdo pravi agenda nekoga in če se za to odločimo, ima ta drugi nekaj od tega, ali naš čas, ali naš denar, ali našo energijo. Vse je brez problem, če gre za našo zavestno odločitev.

Zavedanje nam namreč omogoča osvoboditev. Omogoča nam, da pridemo resnično do svojega bistva in se sami, brez pregovarjanj drugih odločimo, čemu bomo namenili sredstva, ki so nam bila zaupana v tem življenju. Ne tistemu, kar pravijo starši, prijatelji, družba, mediji, najmočnejše organizacije, ali kdor koli drug, vendar tistemu, kar je del nas samim. Tistemu, kar nas resnično osrečuje, tistemu kdor smo in kar smo. Le tako se lahko osvobodimo iz podganje dirke, kdo je lepši, močnejši, ima daljšo cigaro, boljši avto in višjega partnerja. Saj nehamo dirkati in začnemo izražati svojo edinstvenost, nekaj kar je del nas, nekaj, kar smo samo mi. Na podlagi tega pa lahko zgradimo prave temelje materialne, čustvene in duhovne varnosti. Torej govorimo o obrnjeni Maslow-i piramidi.

(3) Brez resnice ni osebnostne rasti – Kaj ti pomaga plezanje po lestvi, če je ta prislonjena ob napačno drevo. Življenje v laži nam ne omogoča resnega osebnostnega napredka, le rast v nasprotno smer; smer, ki ni del nas. Če ne poznamo resnice, ne sledimo svojim ciljem, vendar ciljem drugih ljudi. To bi lahko pomenilo stran vrženo življenje; ali z drugimi besedami, kaj ti pomaga, če cel svet pridobiš, svoje življenje pa pogubiš? Osebnostna rast se začne v trenutku, ko si priznaš, da imaš preveč kilogramov, ko si priznaš, da zanemarjaš partnerja, ko si priznaš, da nisi popoln starš, ko si priznaš, da bi lahko zaslužil bistveno več denarja, ko si priznaš, da si naredil nekaj narobe, ko si priznaš, da nekaj mogoče ni del tebe, pa čeprav se je od začetka zdelo ipd. Šele ko si priznaš resnico, lahko narediš korak dlje v svojem osebnostnem razvoju.

Zanikati svoj živalske del narave nima nobenega smisla. Zanikati, da imajo drugi živalska hotenja zopet nima nobenega smisla. To bi bilo življenje v laži. Šele ko se zaveš svojega živalskega dela in razumeš način njegovega delovanja, ga lahko tudi obvladuješ. Šele, ko se ga zaveš, lahko dodaš tudi duhovno komponento. Šele, ko si priznaš, da si nepopolno in včasih sebično ter kruto živalsko bitje, lahko narediš korak dlje k duhovnemu bitju; ker začneš koriti žival, namesto, da žival kroti tebe; ker ukrotiš svoj strah, svojo spolno energijo, svoj nemirni um, svojo željo po nadvladi, svojo žejo po kompenzaciji notranjega nemira. Šele takrat, ko se zaveš in obvladuješ žival, se lahko opreš na svojo edinstvenost, zažariš s svojimi talenti in začneš tekmovati sam s seboj namesto z drugimi.

(4) Namen in način delovanja - Ta točka je bistvena; vrh ledene gore. Rešitev, da lahko resnico končno osvobodimo laži. Najprej se vprašajmo, kdo bi nasprotoval dejstvu, da je trenutno resnica luksuz. Vsak, ki ima nečiste namene in ne želi, da ljudje preveč razmišljajo, temveč da so raje pridno programirani uporabniki neke agende. Če je le možno, že v sklopu svojih vrednot in kulture. Torej, če vam kdo reče, da je njegova agenda sveta resnica, veste kam pes taco moli. In če komu rečete, ki vas v nekaj prepričuje, da je resnica luksuz, pa zanika vedenje o čem govorite, prav tako lahko sedaj lažje razumete tako sprenevedanje. Strah.

Zakaj se ne bi vsak sam odločil, kateri agendi bo sledil na podlagi lastnega bistva. Seveda pa pri tem obenem ustvarjal povsem svojo agendo. Slikal mojstrovino svojega življenja ob vsej svoji unikatnosti. V tej unikatnosti pa prispeval vsem tistim organizacijam, ki odsevajo sestavni del nejgovega bistva v zunanjem svetu. Vendar ne na prikrit manipulativni način, temveč zato, ker se je človek sam tako zavestno odločil. Nenazadnje je biti boljše original, kot pa kopija nekoga drugega, pa četudi si na koncu sam in ne pripadaš čisto nikamor.

Način delovanja vsakega posameznika in organizacije torej ne sme biti več “striženje ovac”, vendar mora biti to delovanje oblikovano z jasnim in odkritim namenom (dobrim namenom, a o tem več v nadaljevanju). Če kdo želi slediti tej agendi, naj sledi, vendar na podlagi lastne zavestne odločitve, ne pa na podlagi sistem, ki je oblikovan tako, da posameznika avtomatično in nezavedno oblikuje v pripadnika določene agende (pridnega potrošnika, učenca, državljana ipd.).

Kaj bi se zgodilo v tem primeru? Res bi manj ljudi študiralo, res bi bilo manj pripadnikov posamezne vere, res bi bilo manj aktivnih volivcev, res bi bilo manj potrošnikov, res bi bilo manj ljudi s krediti, manj ljudi z lastnimi nepremičninami, bi pa bili vsi pripadniki katere koli agende bistveno bolj premišljeno in goreče pripadni, posledično pa tudi bolj zvesti, med seboj povezani ipd. Pač iz kvantitete bi šli v kvaliteto, človeštvo pa bi imelo še več opcij.

Torej, če oblikujete ali vodite svojo organizacijo imejte odkrit in jasen namen, ne razmišljajte pa o manipulaciji in o monopolnih stanjih. Raje pokažite ljudem resnično pot v lepše življenje tako, da jim ponudite, še eno opcijo, ki temelji na resnici in dobrih namenih. Res pa je, da lahko slepec slepca v jamo vodi, zato mora vsak voditelj najprej ozavestiti način delovanja človeštva in to, da je resnica žal še vedno luksuz, potem pa oblikovati vizijo in poslanstvo organizacije tako, da ta temelji na resici. Dolgoročno je tako bistveno bolj smiselna strategija, saj v informacijski družbi zelo težko dalj časa vodiš ljudi za nos. Slej kot prej se slabi nameni razkrijejo, vsak sistem pa je doživel že svoj konec.

(5) Biti dober človek, biti nekaj božjega – Čisto na koncu pa, namen mora biti dober. Dokaz smiselnosti stopanja proti duhovnemu bitju je povsod okoli nas. Če ne bi stopali po tej poti, bi bila velika verjetnost, da bi vas nekdo jutri odrl kar sredi cesti, mogoče celo za lastno zabavo. Jasno je, da moramo od živali potovati proti duhovnemu bitju. Tako, da ukrotimo žival v nas, tudi intelektualno. Tako, da ukrotimo naše živalske strasti in nemirni um.

Ko v vsakodnevno življenje poleg naravnega-živalskega koncepta, ki bo vedno del nas integriramo še duhovni koncept, integriteta in moralna načela dobijo izjemno veliko težo. Odločitev ne moramo sprejemati zgolj na osnovi naše živali, vendar moramo v našo agendo vkomponirati tudi duhovna načela. Ta so, da naš namen in način delovanja vodi k povezovanju, miru, ljubezni in lepšemu življenju vseh nas. Ne pa k monopolu, ki nam bo omogočal kratko prekomerno napajanje smrtnih grehov.

Zemeljsko združimo z božanskim. Ustvarjanje dobička združimo s poslanstvom spreminjana sveta na boljše. Od izkoriščanja pridemo k ustvarjanju.

Razumeti moramo, da ne smemo zgolj tekmovati, vendar tudi sodelovati in si pomagati. In da moramo na koncu imeti vsi, ali pa ne bo imel nihče. Če pa že bo imel samo nekdo, bo ta vedno v strahu, kdaj mu bo nekdo drug to vzel, ki ima manj. Edino zdravilo za strah je ljubezen, torej brezpogojno deljenje. Biti dober človek, biti nekaj božjega. To je prihodnost človeštva.

Naj resnica ne bo več luksuz, temveč temelj, na katerem bo zgrajeno naše bistvo, naša duhovna plat, naše vsakdanje življenje, naša agenda, agenda človeštva. Naj bo resnica naslednji korak do božjega v nas, v pripravljenosti na medsebojno sodelovanje; v skupnem cilju, da bomo imeli vsi dovolj.

Vsak strah je povsem odveč, saj šibkih posameznikov ni, so le šibke družbe, ki posameznikom ne omogočajo, da se samoaktualizirajo in živijo dostojno življenje. Če zgradimo naša življenja na resnici in duhovni načelih, bo imel vsak dovolj in tako potrebo po strahu povsem odpade, prav tako pa potreba po manipulativnih intelektualnih konceptih.

Vem, da se sliši naivno; vem, da dokler bo obstajal ta naš dragi svet, bodo vedno eni na enem, drugi na drugem bregu. Kljub vsemu pa, naj ima vsak odkrito možnost, da se povsem sam odloči, kam se bo postavil – v programerja ali programiranega. Vseeno pa je prav, da globoko v sebi lahko upamo, na boljšo in lepšo družbo; to pa nenazadnje ustvarjamo vsi mi. Zato je edino smiselno biti programer z jasnimi in dobrimi nameni, brez prikrivanja resnice in pomagati ljudem pri tem, da so edinstveni, se samoaktualizirajo ter da imajo možnost.

In vem, da najbolj boli, če moramo začeti sami dvomiti v svoja lastna načela, prepričanja in vrednote. Vendar je to ena in edina pot do osebne svobode, po kateri vsi tako močno hrepenimo.

Teorije zarote ni

To velja izpostaviti še enkrat, predvsem zato, ker je najlažji način, da damo našo moč in odgovornost iz naših rok. Ni velike teorije zarote. Ni deset “nadljudi”, ki nekje sedijo in oblikujejo naša življenja. Vsak od nas se najde v nečemu. Vsak od nas želi nekje delovati. Vsak od nas se želi nekje dokazati, želi zaslužiti, prispevati, zavirati zaradi lastnih strahov ipd. Ljudje se združujejo za doseganje cilja, organizacije se združujejo za sinergijske učinke, vsi med seboj tekmujemo ipd. Ljudje ustvarjajo, nekateri delajo dobro, drugi imajo skrajno egoistična načela ipd. Nekaj se dobro prodaja, drugo manj, dobro postane slabo, slabo postane dobro ipd. Dinamika življenja.

Vse to so vektorji, ki oblikujejo naš svet. Tako pač je, ker samo oblikujemo ta svet z našimi odločitvami; te pa so posledica vzorcev še življenja iz džungle. Malo vplivnih ljudi lahko dela velike napake, množica vsakdanjih ljudi pa lahko delamo majhne napake. In smo na istem v seštevku, saj nenazadnje vplivnih brez nas vsakdanjih ljudi, ki jim damo moč, ni. Sveta ne bomo spremenili, zasnovan bo vedno tako, kot je. Zato, ker je tak popoln. Edino, kar nam lahko uspeva je, da brutalno naravno živalsko energijo počasi transformiramo v bolj in bolj nežno duhovno ljubezen.

Imamo pa vso moč nad našimi lastnimi življenji. Noben nas ne sili v tiranijo potrošništva, nihče nas na sili, da komu pripadamo, nekaj počnemo ipd. Vsa moč je v naših rokah. In sami se odločimo, na katero stran se bomo postavili. Samo se odločimo, ali bomo delovali z dobrimi ali slabimi nameni. Sami se odločamo, kako bomo živeli življenja. Zato na nobenega ne moremo pokazati s prstom; ko kažemo s prstom na kogar koli, so štiri prstje usmerjeni nazaj v nas same. Zato je edino prav, da samo prevzamemo odgovornost za naše življenje.

Več, kot nas bo z dobrimi nameni, več kot nas bo živelo življenje v resnici, bolj kot si bomo prizadevali za mir na svetu in pravično življenje, bolj bo resnica stalnica; manj bo potrebe po zakrivanju oči. Ne bo nam več potrebno, da se delamo boljše, kot smo. Ne bo potrebe, da se pretvarjamo. Ne bo potrebe, da živimo nekaj, kar ni naše bistvo. Samo zgled je tisti, ki vleče.

Več ljudi, kot bo živelo resnico, bolj bo resnica pomembna. In lepši bo ta svet. Ni ga človeka ali sistema na tem svetu, ki vas lahko prisili, da delate proti sebi. Zato nikakor ne dajte vaše moči državi, lobiju, šefu, svetovni eliti ali komur koli drugemu. Vi ste vi. Najbolj pomembno bitje na tem svetu. In vaša temeljna naloga je, da soustvarjate svet, ki temelji na resnici, duhovni plati človeka, ljubezni, kreativnosti, sodelovanju in omogoča prav vsakemu, da se samoaktualizira in živi dostojno ter polno življenje. Vaša dolžnost je, da prispevate k lepšemu svetu. Čuvajte in delite resnico!

Zato ne preživite božičnega časa v nakupovalnih središčih. Ne preživite božičnega časa nažrti in napiti do onemoglosti. Ne preživite božičnega časa zato, da se v strahu jutrišnjega dne bremenite, kam bo še vodila kriza. Ne preživite božičnega časa za prepire ali z ljudmi, ki vam niso blizu. Ne kažite ljubezni samo z bombonjerami, igračami, okraski ali drugimi stvarmi, na katerih se bo nabiral prah. Ne sekirajte se, kakšno bo vreme. Ne zbežite v sanjski svet z dozami različnih opijev. Počnite vse drugo, kar počne večina ljudi.

Nekaj skromnih idej, kaj lahko naredite za božič, katere  vas bodo popeljale korak k polnejšemu življenju.

(1) Napolnite srce z ljubeznijo – Sploh ni važno, kaj vam beli glavo; naj bo še tako hudo. Presekajte negativne misli. Nasmejte se. Začnite oddajati pozitivno energijo. Pomagajte ljudem. Darujte. Bodite hvaležni. Začutite toplino v srcu. Če znate okusiti bremena življenja, je božič pravi čas, da se prav vsi naučimo živeti tudi srčno življenje in videti lepe plati. Zadajte si cilj, da boste božični čas preživeli z ljubeznijo v srcu. In nasmehom na ustih. To je čas, ki je namenjen samo vam in vašemu življenju. Pozabite na tekmovanje. Pozabite na to, kaj več ima sosed. Pozabite na tečnega šefa. Posvetite se samo sebi, svoji nežni in topli energiji, ki jo oddajate. Svet je lep. Življenje je lepo. Nato pa skušajte ta občutek obdržati čim več časa v naslednjem letu.

In seveda, ne pozabite pokazati te ljubezni tudi drugim. Ne z materialnimi dobrinami. Z objemi, toplimi besedami, spodbudami, vašo kreativnostjo, pozornostjo in na tisoče drugih načinov, s katerimi lahko pokažete, da cenite odnos. Zaplešite s kom. Narišite sliko s kom. Pokličite koga, do katerega ste kuhali zamere. Odprite svoje srce, če je napolnjeno z ljubeznijo vas ne more nihče raniti. Ni potrebe za strah. Podarite in dobili boste. Sedaj pa se nasmejte.

(2) Znebite se stvari – Stvari nas v življenju zgolj obremenjujejo. Zasedajo prostor. Stvari vas ne morejo osrečiti. Samo sami sebe lahko osrečite. Kopičenje nepotrebnega materiala bremeni našo energijo. Naredite revizijo vseh stvari, ki jih imate.

Podarite polovico oblek, ki jih imate. Nekomu boste polepšali božič, sebe pa osvobodili. Podarite računalnik, ki ga ne uporabljate, pohištvo, star avto, zapakirano kozmetiko, stare revije ipd.; vse kar ne potrebujete podarite, prodajte, vrzite stran, kot pač čutite. Sedaj je pravi čas, da naredite prostor za novo in sveže v vašem življenju. Vsaka stvar pa nekomu pride prav in tako boste polepšali svet.

(3) Skrbno izberite ljudi – Pekel ali nebesa so ljudje, ki vas obkrožajo. Ne preživite praznikov z ljudmi, ki vas ne spoštujejo, vas nimajo radi ali vam kako drugače grenijo življenje. Vedno se najde nekdo, ki nori. Težki ljudje prihajajo in odhajajo iz naših življenj. In skrbno moramo znati upravljati z njimi; ne pustite, da vam bi kdor koli uničil napolnjeno srce z ljubeznijo.

Pa naj bo družina, partner, šef ali kdor koli drug. Skrbno izberite, s kom boste preživeli čas in preživite ga zgolj s tistimi, ki vam dajo še več energije; tistimi, ki vas podpirajo; tistimi, ki vidijo vašo lepo dušo.

Ostale pa ignorirajte, zavrnite, prekinite stike, se izgovorite ipd. Ni ga napisanega ali nenapisanega pravila, ki vas lahko prisili, da preživite čas z ljudmi, ki vam grenijo življenje. Odpišite jih, gre za vas in vaše življenje. Če jih odpišete naredite veliko zase in za njih, če ne, se samo širi negativna energija.

Vsaj za božič ljubite svoje sovražnike. Če vam kdo skače po glavi, ga presenetite in mu podarite ljubezen. Verjetno vam skače po glavi ravno zato, ker ga je strah. Podarite ljubezen. Če ne gre, pojdite stran, vaše življenje je. Še enkrat, pekel ali nebesa so na zemlji; kje ste je odvisno predvsem od ljudi, ki vas obkrožajo. Obkrožite se s takšnimi, ki vam bodo pričarali nebesa. Ločite se od ostalih in naredite prostor za nove ljudi. Pozitivne.

(4) Postavite si cilje – Bodite hvaležni za vse, kar imate. Ozrite se po svojih dosežkih v letu 2011. Če je bilo več padcev, skrbno premislite, kaj ste se iz njih naučili in kaj vam življenje sporoča. Analizirajte, kje ste in kam bi radi prišli. Ocenite, katera področja so najbolj kritična in kje vsa čaka največ dela. Priznajte si, kje se nahajate v življenje, katere so dobre odločitve in katere slabe, ki ste jih sprejeli. Bodite hvaležni za uspehe, prav tako pa za neuspehe, iz katerih ste se največ naučili. Življenje je tako, kot mora biti.

Sedaj pa razmislite o prihodnosti. Novo leto je najlepše obdobje za postavljanje ciljev. Razmislite, kako in kje želite napredovati v letu 2012. Postavite si svoje cilje. Kristalno jasno definirajte, kaj želite doseči. Ne bodite leni. Naj vas ne bo strah. Vzemite prazen list papirja in pisalo ter napišite, kaj boste dosegli v leti 2012. Posadite poleg sebe še partnerja ali nekoga, ki ga imate radi. Potem boste drugo leto, lahko še toliko bolj ponosni nase. Postavite sebe na prvo mesto in si postavite cilje. Kar sedaj. Spustite vse iz rok in se posvetite sebi ter svojim ciljem.

(5) Bodite kreativni – Skozi celotno leto ste verjetno bolj ali manj zanemarjali svojo kreativnost. Dušili ste otroka v sebi. Pretepali ste ga in zlorabljali; drugi so vas v to silili. Vse nas. Vsaj za božič, objemite otroka v sebi in pokažite svojo kreativno plat. Prebudite otroka v sebi, opravičite se mu in zaplešite z njim.

Skuhajte, napišite pesem, slikajte, napišite blog objavo, prenovite sobo, naredite kaj iz gline, vrzite se v sneg, postanite otročji. Samo otroci bodo prišli v nebeško kraljestvo in naredite si nebesa na zemlji tako, da ustvarjate. Uživajte, sprostite se. Ne potrebujete veliko. Barvice in list papirja. In seveda pozitivne ljudi, ki vas obkrožajo. Vaši prijatelji, ljudje s katerimi vam je lepo.

Raje kot z materialnimi dobrinami s svojo kreativnostjo obdarite druge. Najlepša darila so tista darila, ki so del vas. Pokažite drugim, da jih cenite, tako da naredite za njih nekaj globokega, nekaj kar je del vas. Vsak od nas je lahko na svoj način kreativen, vsak lahko ustvari nekaj, kar je edinstveno, kot on sam. Prebudite otroka v sebi; pojte pod tušem, odpotujte, igrajte se. Ustvarjate in ustvarili boste veliko mojstrovino vašega življenja. Bodite to kar ste v vsej svoji kreativnosti.

(6) Pazite nase – Celotno leto ste garali, trdo delali, verjetno vsaj nekoliko zanemarjali svoje zdravje. Namen božiča ni, da še bolj obremenite svoje telo. Naredite ravno obratno, kot vsi drugi. Ne pijte alkohola. Ne mečite petard. Ne nažirajte se do onemoglosti z mastno hrano. Ne lenarite pred televizijo. Ne bodite depresivni. Ne nalagajte si dodanih bremen.

Namesto, da odložite »žago«, s katero žagate skozi življenje, jo nabrusite. Manj jejte. Naredite serijo joge. Poskusite meditirati vsak dan nekaj minut. Pojdite na sprehod, smučat, sankat, v fitness, karkoli. Bodite aktivni. Napolnite svoje baterije. Namesto alkohola si ožemite sok iz svežih pomaranč. Privoščite si masažo; podarite partnerju masažo. Raztezajte se. Preberite kakšno res dobro knjigo. Postavite sebe na prvo mesto. Če boste delali to, kar počne večina, boste dobili to, kar dobi večina – kakšen kilogram več, glavobol in zapravljene dragocene minute življenja pred televizijo. To niste vi.

Povežite se s svojim bistvom. Prebudite otroka v sebi. Napolnite svoje srce in svet z ljubeznijo. Naj vsi vidimo vaš širok nasmeh na obrazu. Povežite se z vsemi lepotami sveta. Obkrožite se s pravimi ljudmi. Ustvarjajte. Življenje je lepo. Srečno!

Ampak, če zgolj sanjarimo o tem, nam to prav nič ne pomaga. Še manj pa, če jamramo o tem, kako grozno je v službi. V praksi imamo dve možnosti. Prva je, da se zavestno odločimo, da si bomo sami zgradili sanjsko službo, na primer v svojem podjetju. In se podamo na več let trdo bitko vlaganja vase, tveganja, premagovanja ovir in mogoče nam uspe, mogoče ne. O tem je dosti napisanega.

Vprašanje je, kaj če si tega ne želimo? Potem pridemo do druge možnosti in rešitve in to je, da popravimo v svojem subjektivnem zemljevidu realnosti, kaj je to sanjska služba. Niti slučajno ne, da bi znižali svoje standarde, vendar da oblikujemo jasno sliko o tem, kaj je to realna sanjska služba, če nismo ultra karieristi.

Odgovor je enostaven. Realna sanjska služba je enaka kot življenje. Vedno je in bo kakšen problem, s katerim se je potrebno soočiti. Obkrožajo nas ljudje, ki so nam blizu in tisti, ki nam niso blizu. Eno leto je plačilo boljše, drugo slabše. Vmes se kdaj zgubimo in ne vemo, če je to resnično to. V drugem trenutku spet napredujemo. Določeno leto nam je kariera pomembna, določeno ne. In še bi lahko naštevali.

Realna sanjska služba je enaka kot življenje. Nič drugače pa v resnici tudi ni v podjetništvu, le mogoče več vzvodov oblikovanja okolja imamo v roki; so pa zato drugi problemi.

Nikoli ne smemo znižati svojih standardov, ravno obratno. Stremeti moramo k boljšemu in boljšemu. Moramo pa imeti jasno predstavo o tem, kaj pomeni služba. Sploh sanjska služba. In skozi izzive službe tudi osebnostno in poslovno rastemo, pa četudi ne gre za tektonske premike. Zato v resnici sanjska služba sploh ne mora obstajati.

Zato nehajte sanjati o sanjski službi. Nehajte jamrati. Raje merite vaš osebnostni napredek. In sami skušajte svojo službo približati idealu, s tem, da si oblikujete osebno poslanstvo. Takrat bo imelo delo pravo vrednost. Življenje pa ne bo nikoli popolno, daleč od tega. Enako je z idealnimi službami, te ne obstajajo.

Predvsem uživajte v delu, če greste jutri v službo. Bodite ponosni, da opravljate koristno delo za svet. S problemi pa se pogumno soočite.

Ravno zaradi nove paradigme pojmovanja svobode v sodobni družbi poveličujemo dve stvari: Denar in lepoto. Zakaj denar? Denar kot menjalno sredstvo omogoča, da si kupimo nešteto možnosti izbire. Več denarja, kot imamo, več izbire nam je na voljo. Če je včasih svobodo pomenila (vojaška/fizična) moč ali pozicija v družbeni hierarhiji, danes svobodo omogoča stanje na tekočem računu. Ta koncept pojmovanja svobode izjemno sovpada s konceptom spirita sodobnega potrošništva. Zaradi neskončne izbire, ki si jo lahko privošči bogat posameznik, naj bi načeloma lahko zadovoljil tudi večje število svojih potreb (po varnosti, užitku, spoštovanju ipd.). Ravno zato pravijo, da je denar sveta vladar.

Poleg denarja vedno bolj v ospredje prihajajo tudi vsi mehanizmi, s katerimi lahko v sodobni družbi ustvarjamo denar. To so t.i. notranji viri in kompetentnost. Namreč v informacijski družbi sta glavna resursa znanje in ustvarjalnost. Oba omogočata ustvarjanje denarja. Zato velikokrat lahko slišimo, da ni več glavna svetovna problematika razlika med bogatimi in revnimi, temveč med izobraženimi in neizobraženimi. Namreč ob pravšnji meri iznajdljivosti izobraženi lahko vedno ustvarijo denar. Zato ima tudi pamet v družbi znanja vedno večjo težo, ker omogoča generiranje denarja, svetinje kapitalizma.

Zakaj lepota? Če se samo ozremo po plakatih, je tretja svetinja današnjega časa poleg denarja in pameti lepota. Verjetno kar na prvem mestu. Iz popolnoma enakega razloga. Lepota kot naravni zunanji vir prispeva k večji možnosti izbire. Lepota odpira marsikatera vrata. Lepota pomeni več možnosti izbire nasprotnega spola. Lepota pomeni več spoštovanja. Lepota pomeni več halo efekta. To enostavno na koncu pomeni več svobode, glede na to, da je svoboda povezana z možnostmi. Lepoto kot omenjeno uvrščamo med naravne vire, se pravi podarjen vir matere narave, kar pomeni praktično nič vloženega truda za bistveno večjo svobodo. Ljudje pa smo že v osnovi nori na bližnjice.

Zato si marsikatera predstavnica nežnejšega spola želi biti manekenka, fotomodel ipd., ker je to na nek način sinonim za hiter in lahek zaslužek, ki s seboj prinaša še kopico drugih novih možnosti zabave, užitka, družbenega statusa, elitnih srečanj ipd. Ob tem ne trdim, da je s tem kaj narobe, tako pač je. Z medijskim poveličevanjem lepote, ta zgolj še dobiva na družbeni vlogi. Zato je prihodnost plastičnih operacij verjetno zelo rožnata. Namesto, da bi se posvečali svoji edinstvenosti, se trudimo ujeti s svojim izgledom računalniško ustvarjene popolne karikature, ki so v realnosti nedosegljive. In tudi zaradi tega se počutimo bolj in bolj nesrečni. Ali ni veliko lepše, če nas ima nekdo rad zaradi tega, kdo smo kot osebnost, ne pa zaradi tega, kako izgledamo ali kaj imamo?

Razvijmo misli še nekoliko naprej, predvsem v odnosu človeka do lepote in pameti. Pamet, kot osnovni naravni podarjen vir za akumulacijo zunanjih virov, naj bi bila na svetu najbolj pošteno porazdeljena. Vsak je prepričan, da je ima dovolj. Po drugi strani pa je lepota najbolj nepošteno porazdeljena. Vsak je prepričan, pa naj bo še tako izjemno lep, da bi bil lahko še vsaj malo lepši. Ni ga zemljana, ki ne bi imel vsaj dela telesa, s katerim ne bi bil povsem zadovoljen (mogoče kakšna izjema). Nisem pa slišal še nobenega, ki bi se pritoževal nad svojo inteligenco (zopet mogoče kakšna izjema).

Že to jasno nakazuje, da si ljudje želijo biti bolj lepi, kot pametni. Zakaj?

Lepota in pamet se razlikujeta v eni bistveni stvari, čeprav sta oba podarjena, naravna vira. Inteligenca je zgolj potencial in če ne vlagamo redno v razvoj naše inteligence ter če redno ne napenjamo sivih celic za zagotavljanje dodane vrednosti človeštvu, nam inteligenca prav nič kaj ne pomaga. Takojšen napor in odložen užitek, to pa že ni bližnjica. Ljudje pa imamo, kot že večkrat izpostavljeno, radi predvsem bližnjice in običajno nam prav nič ni všeč, da nam je nekaj dano, vendar je uporabno zgolj ob naporu. Človek raje prejme ribo, kot da bi se je naučil ujeti. Zato je velikokrat zavržen marsikateri talent.

Lepota pa je vir, ki je takoj uporaben. Takojšen užitek in potencialno mogoče odložen trud, ko lepota mine. Nepošteno bi bilo trditi, da ni potrebno včasih za lepoto tudi potrpeti, ali pa da mnogokrat ne plačaš celotne cene za to, kar si z lahkoto pridobil z lepoto (npr. poroka zaradi denarja), vendar kljub vsemu ni potreben tolikšen napor za aktivacijo lepote kot naravnega vira v primerjavi z inteligenco. Zato si želijo ljudje biti lepi, ker je najboljša in najslajša bližnjica, kar jih je ustvarilo življenje.

Sicer ob uporabi inteligence in z vlaganjem napora ima ta lahko podoben učinek, kot lepota. Pride do halo efekta. Zaradi ene izstopajoče lastnosti pripišemo nekomu bistveno boljše tudi druge lastnosti. Nenazadnje je inteligenca tudi orodje, ki poveča verjetnost in zmožnost preživetja na dolgi rok in s tem na nek način poveča tudi »privlačnost« posameznika. Kot omenjeno je inteligenca eno izmed najmočnejših orožij v družbi znanja. Vendar je potrebno vložiti trud, kar pa ljudem ni nič kaj všeč.

Lahek denar in lepot0, ker sta pač enostavni bližnjici, ljudje povezujemo s takojšnjim užitkom in to idilično sovpada s konceptom kapitalizma. Zato je mantra današnje družbe seks in nakupovanje.

To mantro lahko zelo enostavno opazite, če načrtno kakšen dan preživite izven avtopilota vsakdana. Kar naenkrat boste opazili na tisoče reklam, kjer so lepi ljudje srečni in zadovoljni, ker uporabljajo določene produkte. Vsak dan ste tako izpostavljeni tem tisočim sugestijam na televiziji, v revijah, nabiralniku, internetu, službi ipd., kjer so vsi lepi in srečni. Seveda reklamo sporočilo vsebuje tudi navodila, kako priti do tega.

Resnica pa je takšna, da je majhen odstotek ljudi, ki izstopajo ali po lepoti ali pameti. Še manj tistih, ki izstopajo po obojem. Pač nam medijski svet ustvarja povsem napačno sliko, da so vsi okoli nas srečni, lepi in pametni. Tukaj gre za izkrivljen subjektivni zemljevid realnosti, ki nam ga je vsililo medijsko poveličevanje lepote, vendar spet zgolj zato, ker ima to najboljše učinke na nakupno odločitev. Nekdo ima od tega korist. Velikansko korist.

Naše najglobje želje, da bi v družbi izstopali (po lepoti, pameti in materialnem statusu) so izkoriščene v namen programiranja pridnih potrošnikov. Na tej točki pridemo do negativne spirale spirita sodobnega potrošništva.

Naši možgani zaradi omejenega procesiranja informacij stvari posplošijo. In vsak dan so izpostavljeni vsem tem nasmejanim ljudem z novimi in novimi produkti, kar posledično posplošijo, da je velika večina ljudi na svetu srečnih, lepih, pametnih, popolnih. Brez bolečin, truda, v vati, z najrazličnejšimi produkti. Cel svet je lep, srečen in pameten, mi pa to (še) nismo. Naša edina opcija, zakaj mogoče nismo tako lepi in srečni je produkt, ki ga še ne uporabljamo. In to je naša vez s tem alternativnim virtualnim marketinškim svetom. Vez je produkt, ki ga kupimo, da bomo srečnejši, bolj lepi in bolj pametni in bolj popolni in bolj bogati.

Dobrodošli tako še v tretjem svetu. Res je! Svet ni eden. Svetova nista dva. Svetovi so vsaj trije. Prvi je objektivno-subjektivna realnost, drugi je internet in tretji je svet reklamnih sporočil. Na internet pridemo z enim klikom, do sveta popolne sreče pa z nakupom določene dobrine. Vendar ta svet zgine takoj, ko do konca pojemo tisti piškot, ki je razlog za srečno družino v reklami.

In zopet se zbudimo v naši objektivno-subjektivni realnosti (enako kot ko izklopimo računalnik). Nič kaj bolj lepi. Nič kaj bolj srečni. Nič kaj bolj pametni. Še vedno z enakimi pomanjkljivostmi in z vsemi problemi. Največji izziv pri tem je, ker se ne primerjamo več z objektivno realnostjo, ne vidimo več na milijarde ljudi, ki imajo bistveno manj opcij, kot jih imamo sami, primerjamo se raje z idealističnim svetom reklam, ki je popolnoma izkrivljena objektivna realnost. Izkrivljena objektivna realnost medijskega sveta, ki je vsiljena v naš subjektivni svet.

Lepota z nasmehom je boginja sveta reklam, ki vse bolj postaja lastno merilo uspeha v subjektivni realnosti. In naš denar je sredstvo, ki nas lahko pripelje korak bližje temu svetu, s tem da kupujemo nove in nove produkte. Vendar je ta svet fikcija, svet ki ne obstaja, idealiziran svet za pobeg iz realnosti. Najbolj subtilna droga. Začaran krog. In zato imamo ljudje več in več frustracij.

Vse več dobrin imamo v naših življenjih, pa vedno bolj smo nesrečni. Ker se primerjamo s fikcijo. Ker nimamo več pristnih odnosov z drugimi, temveč zgolj vedno bolj stremimo k temu, kdo bo bolj podoben najbolj srečnim akterjem v reklamah; ujetih zgolj v igranem trenutku sreče. Vendar ravno zaradi tega sveta reklam je lepota postala še bistveno bolj zaželena kot kdaj koli prej. Prav tako pa denar, ki je ključ do te lepote in notranje sreče.

Vendar v realnem, objektivnem svetu niso vsi neprestano lepi, pametni in srečni. Vsi smo ljudje s svojimi izzivi in vsak od nas mora prehoditi določeno pot, da preko zemeljske izkušnje osebnostno zrase. Ne glede na to, kako močno želimo pobegniti v svet reklam ali kateri koli drugi svet, vedno znova nas bo življenje pahnilo nazaj na našo pot usode, ki je neizbežna.

V realnem svetu je le majhen odstotek ljudi, ki so resnično lepi. In prav je tako. Saj jim je lepota dana z določenim namenom. Izkusiti morajo nekaj drugega kot večina. Njihova raven zavesti bo pri tem glavna, ali bo dani naravni vir izkoriščen pozitivno ali zgolj izkoriščen. Tudi pri tem viru ni izključeno, da lažja pot s časom ne postane težka. Enako je s pametjo, majhen je odstotek resnično inteligentnih ljudi. In enako je z denarjem. Samo majhen odstotek ljudi je resnično bogatih. Kaj šele število ljudi, ki ima vse troje. In še enkrat, prav je tako. To je dano ljudem z razlogom. Njihova odgovornost pa je, kaj bodo s tem, kar jim je življenje zaupalo naredili.

Za vse ostale zemljane je pomembno nekaj drugega – zdrava kmečka pamet, ki jo ima vsak. Zdrava kmečka pamet je na koncu tista, s katero se moramo distancirati od frikcijskega sveta reklam in se nehati truditi biti tako srečni, kot so ljudje na plakatih, ker so večno lepi, zdravi, nasmejani ipd. In kako z zdravo kmečko pametjo do rešitve?

Lastno srečo in samoaktualizacijo bomo doživeli le, če bomo hodili po poti, ki nam je dana. Samo nam. Zato smo v življenju tudi tako edinstveni. Lastno srečo bomo doživeli le, če se zavemo, da materialne dobrine in lepota ne prinašajo sreče. Srečo prinaša povsem nekaj drugega.

Na naši edinstvenosti moramo zgraditi temelje našega življenja. Se sprejeti in uživati v njej. Moramo biti ponosni sami nase. Naša lastna pot je le naša in ne smemo si želeti nobene druge. Katere koli od tistih drugih, ki jih gledamo v realnem življenju ali pa svetu reklam. Sprejeti moramo toliko lepote, kot nam je dana in toliko pameti, kot nam je dana. Obenem pa moramo najti tisto bistvo znotraj nas, ki je edinstveno. Ko ga spoznamo, ne potrebujemo več produktov ali dodatne količine denarja, da bi začutili ali doživeli življenje, ali da bi se počutili lepe, pametne in cenjene. Takrat ne potrebujemo več droge.

Nekateri so res lepi in pametni. Drugi lepi. Tretji pametni. Z razlogom. Oba sta izjemno pomembna vira in lahko olajšata življenje. Če jih imamo je pomembno, da jih pozitivno koristimo. Ne glede na to pa je vsak od nas popolnoma edinstven. In lahko izstopa še v čem drugem, kot z avatarjem, pametjo ali številko na tekočem računu.  Kako?

Življenje se živi v srcu, včasih z nasmehom do ušes in drugič s krokodiljimi solzami. Nikakor pa ne v namišljenem svetu, kjer vsi živijo enako lepi in plastično nasmejani v vati potrošniških dobrin. Izstopajte predvsem po svoji edinstvenosti, dobrem srcu in s tem, da se počutite dobro v svoji koži. Takrat ste se povzpeli na raven višje zavesti.

Koncept ustvarjalne družbe, ki danes vlada svetu, je bistveno mlajši kot pa moje prve delovne izkušnje. Tako so bila tudi moja prva opravila povsem fizične narave. Za te izkušnje sem hvaležen. Naučil sem se, kaj pomeni Murphy-jev zakon, še bolj pa to, da s fizičnim delom ne prideš daleč, sploh če imaš kanček večje ambicije v življenju (razen, če si npr. vrhunski športnik). Število ur in obseg dela, ki ga lahko narediš z mišicami, je skrajno omejen.

Če pomislim malo nazaj, je bila moja prva “služba” poleg organizacije šolskih plesov, raznašanje letakov; preko študenta servisa v dijaških letih seveda. Ugotovil sem, da naj še tako hitim in skušam biti ekstremno produktiven, sem omejen s fizičnimi zakoni, ki skrajno omejuje velikost dodane vrednosti, ki jo lahko proizvedem. Mezdo pri fizičnemu delu izjemno težko povečaš. Pri tem seveda moram takoj izpostaviti, da je potrebno ceniti prav vsako delo in prav vsakega človeka, da ne bi bilo kakšne napačne interpretacije.

No, glede na to, da letakov nisem raznašal sam, je bilo vsaj veliko zabavnih scen, od bežanja pred hišnimi čuvaji, srečanj z zanimivimi ljudmi, sploh v bolj pestrih predelih Ljubljane. In na tej točki moram zopet takoj izpostaviti, da so vsi “razvpiti” deli Ljubljane prav prijazni – sam sem praktično rojen Fužinčan in je super naselje.

Naslednja služba prežeta s fizičnim delom je bila delo figurnata. Sicer je že ime za to delo malce šaljivo (geometri te z “liziko” pošiljajo okoli zabijat kole, kjer bo stala novogradnja), sem pa imel super sodelavce, ki so se res potrudili, da je bilo delo čim bolj pestro. Za povrh pa po tem delu verjetno še nikoli nisem toliko prehodil in bil v naravi, kar je samo pozitivno.

Sem pa kot figurant dobro spoznal Murphyjev zakon. Predstavljajte si kvadratne kilometre travnika, kjer bo potekala nova cesta, nekje na sredini pa majhno trnjevo grmovje obdano s koprivami. Seveda je bilo pri vseh kvadratnih kilometrih površine potrebno zabiti kol ravno med tistimi nekaj metri trnja in kopriv. In glede na to, da se ne bi ravno hvalil z izjemnimi atletskimi sposobnostmi, sem bil sam dostikrat bolj zdelan, kot pa tisto grmovje. Sicer sem kasneje spoznal, da ima v podjetništvu še večkrat Murphy prste vmes, ampak stvari so od daleč vedno videti lepše.

Zato sem sklenil, da bom poskusil raje z intelektualnimi deli. Naslednje delo je bilo v računovodstvu. Naučil sem se izjemno veliko. Plačilo je bilo dobro. Pri vsem skupaj pa je bil zgolj en problem. Delo ni bilo ustvarjalno in pestro; vsaj zame ne, ker administracija ni ravno moja prednost. Seveda pa je veliko ljudi, ki v tem izjemno uživa in jih izjemno spoštujem. Če je kakšen poklic, ki je pri nas premalo spoštovan, je to poklic računovodje.

Po računovodstvu sem seveda tako kot vsak študent opravljal še mnogo drugih različnih del in povsod sem videl podoben vzorec, ki me je močno šokiral. Velik del ljudi čas svojega dragocenega življenja preživet v službi, praktično vrže stran.

Zjutraj se komaj “primajejo” v službo. Nato opravljajo skupino sodelavcev, ki jih ne marajo. Komaj čakajo malico. Nato kosilo. Nekaj stvari naredijo, ko ravno pride mimo šef (hvala za alt + tab) in preden odidejo domov se še skregajo s kakšnim sodelavcem. Po možnosti mimogrede vzamejo še kakšno službeno pisalo za domov, potem pa hitro na kavč in pred televizijo. Petek ob 16h je eden izmed redkih svetlih točk službe. In enako ponavljajo 30 let. Ali ni življenje bolj dragoceno?

Dovolj o zgodovini mojih vsakdanjih študentskih del. Vse zapisano me je vodilo do tega, da sem začel raziskovati družbene pojave, kako delujemo, predvsem pa v katero smer se gibljemo v prihodnosti. In najpomembnejša kategorija pri proučevanju družbe s kariernega vidika do katere sem kmalu prišel je družba znanja. Koncept, ki ga je prinesla informacijska revolucija in je diametralno nasproten od vseh sistemov prej, ki so bazirali na fizični moči. Od fizičnega dela je glavni output gospodarstva prišel k ustvarjalnosti.

Poglejmo si nekaj zakonitosti družbe znanja in ljudi, ki uspevajo v tej družbi (mogoče v mojih besedah nekoliko idealiziran opis v upanju, da gremo res v to smer):

1. Ne glede na vse ostalo napisano v nadaljevanju, je nujno, da človek najprej spoštuje vsako delo, vsakega človeka in je predvsem dober človek. Tudi če je inženir jedrske fizike ali trojni doktor ali miss sveta, lahko pomaga pri prav vsakem fizičnem opravilu, pobere smeti, ki ležijo na cesti, odstopi stol na avtobusu, je prijazen do vseh ljudi in predvsem prispeva k lepšemu življenju vseh. Prav tako so vedno ljudje, ki so na slabšem in jim je vsak dolžan pomagat. Bolj kot kar koli drugega je pomemben odnos do soljudi. Večji je človek v duhu, ki opravlja povprečno delo in ima pozitiven odnos do okolice in družbe, kot pa človek, ki ima izjemne karierne dosežke in v nečimrnosti viha nos nad svetom.

2. V družbi znanja (=ustvarjalni družbi) je večino družbenega proizvoda ustvarjenega z inovativnostjo in ustvarjalnostjo, ki bazira na talentih posameznika. Ustvarjalni potencial posameznika lahko producira neprimerno večjo vrednost, kot pa fizično delo. To pomeni, da v druži znanja uspevajo predvsem tisti, ki so drzni, inovativni, drugačni in delajo stvari za katere so talentirani. V družbi znanja je bistveno ustvarjati nekaj novega, ne pa ponavljati že produciranega.

3. Če želiš biti uspešen v družbi znanja, moraš početi tiste stvari, ki te veselijo, predvsem pa biti to, kar v resnici si. Družba znanja ne pozna sprenevedanja, ne poudarja več formalnih listin, tudi diplome ne, družba znanja ceni predvsem bistvo posameznika (če je to zdravo), njegove namene, srčno moč in ustvarjalni potencial. Družba znanja zahteva, da si to kar si, prevzameš odgovornost za svoje življenje, si postaviš lastne cilje in se na podlagi angažiranega talenta samoaktualiziraš.

4. Ustvarjalna družba ne izključuje fizičnega dela, zahteva pa talent. Na primer za frizerja h kateremu hodim je iz letala vidno, da je talentiran za striženje. Avto peljem popravljati zgolj mehaniku, ki neizmerno uživa, ko odpre pokrov motorja. Mizar, ki mi popravlja pohištvo, obvlada svoj posel. In ni ga lepšega, kot opazovati talentiranega človeka, ki uživa v svojem delu. Vsakemu z veseljem dam bistveno večjo napitnino. Ključno vprašanje v družbi znanja je, kaj znaš?

5. Ustvarjalna družba omogoča enakopravnost in vzpon žensk. Dejstvo je, da so v prevladovanju fizičnega dela moški imeli nekaj prednosti. Zato so odhajali v službo, ženske pa so doma skrbele za otroke. V ustvarjalni družbi pa je pomemben predvsem intelektualni potencial in talent. Tukaj ženske prav nič ne zaostajajo, verjetno so še v ospredju. Zato tudi vedno več žensk vidimo v politiki, podjetništvu, managementu ipd. In prav je tako. Družba znanja pričakuje, da se ženske povzpnejo.

Pri tem je pomembno predvsem to, da ženske ne poskušajo biti uspešne na moški način (alfa samec). Še slabše bi bilo, da ženske prevzemajo vodilno družbeno vlogo na podlagi ženskih slabosti. Ena izmed šal pravi, da dokler so moški vladali državam, so bile vojne, ko bodo ženske, bodo pa države med seboj skregane. Ključno je, da delovanje bazira na čustveni inteligenci in sodelovanju, ki je ena velika prednost žensk.

Tukaj lahko naredimo še korak dlje. Kapital in talent ne ločita zgolj spola, temveč tudi ne barve kože, verskih prepričanj, priimka staršev ali katere koli druge kategorije, ki je na veliko žalost še lahko predmet diskriminacije v današnjem svetu. Ustvarjalna družba da možnost uspeha vsakemu, ne glede na to od kje je in kdo je, če ima le dobre namene in je dober človek.

6. Poleg čustvene inteligence je v družbi znanja ključno interdisciplinarno sodelovanje. Čebele, mravlje in še marsikatero drugo primitivno živo bitje se je naučilo pomena sodelovanja. V družbi znanja brez interdisciplinarnega sodelovanja ne gre. Zato imajo razvite države kampuse, “think tank” skupine in podobno. Inštitucije znanja so tesno integrirane z gospodarstvom, gospodarstvo s finančnimi trgi, vrednote ljudi pa s spodbujanjem podjetnosti in inovativnosti. V družbi znanja se spoštuje drugačnost, drznost, izstopanje in znanje z visoko dodano vrednostjo.

Najbolje plačana dela v prihodnosti bodo tista dela, ki bodo bazirala na znanju z visoko dodano vrednostjo, prav tako pa na inovativnosti in talentu. Tlačenje ljudi v konzervo povprečja, uravnilovko enakosti ter vseh drugih vrst šablon in kalupov bo formula za propad družbe.

Če danes pogledate družbe, ki najbolje funkcionirajo po svetu, imajo najboljše univerze z znanstveno ter pedagoško komponento, prav tako pa ustrezno komercializacijo znanja. Trudijo se privabiti najboljši talent iz vsega sveta, fokus je na nekaj prebojnih tehnologijah, vrednote ljudi pa spoštujejo raznolikost in družbeno pestrost. Ko zaigra talent kapital pleše. V primeru, da družba v sklopu svojih vrednot (donacije, odnos, pomoč ipd.) in ne pod pretvezo “socialnega čuta“, skrbi še za socialno varnost, lahko govorimo o resnično kakovostni družbi 21. stoletja. Kapitalizem z dušo.

Šibkih posameznikov ni, so le šibke družbe, ki posamezniku ne omogočajo samoaktualizacije. Zaradi lastnega strahu. Obenem pa se je potrebno zavedati dejstva, da je končna odgovornost nenazadnje na ravni vsakega posameznika. Mi smo tisti, ki ustvarjamo družbo. Ko pridete do spoznanja, kaj so prave kompetence v družbi znanja, je pomembno le še to, da začnete vlagati vase.  Na dolgi rok, vam zagotovo lahko uspe. Ampak danes je res vse to na ravni posameznika.

Potrebno je investirati tako v mišice, ker je zdrav duh lahko le v zdravem telesu, na tem temelju pa v svoj intelektualni in ustvarjalni potencial; samo tako lahko v družbi znanja naslikate svojo življenjsko mojstrovino. Ob vsem tem pa je nujno, da ohranimo dobro srce, enako kot v vseh junaških filmih. Nujno je, da navdihe iz platna prenesemo še v realno življenje.

Sedaj, ko razumemo okvire, kako deluje družba znanja, pa lahko jasno opišemo tudi, kaj je formula za neuspeh v takšni družbi. To zajema tako od opravljanja dela, ki te ne veseli, žrtvovanja svojega življenja televiziji, ignoriranja svojih talentov, pa vse do pretvarjanja, da dejansko kaj delaš na delovnem mestu, jamranja, prelaganja osebne odgovornosti na državo, izključevanja, diskriminacije, odpora do tehnologij, nasilja, nespoštovanja drugačnosti in vseh družbenih struktur, vzvišenega odnosa, ohranjanja statusa quo, izkoriščanja z etiketo socialnega čuta, zajedanja v družbeno premoženje, spanja na lovorikah in še bi lahko naštevali.

Lahka pot bo s časom postala težka. Zdravilo za strah je ljubezen.

Vi ste potencialno najbolj donosna naložba v vašem življenju. Vi ste tisti, ki morate priti do svojega bistva. Na vas je, da angažirate svoje talente. Na vas je, da vlagate vase in se razvijate, v vseh tistih stvareh, v katerih uživate. Dolžni ste pokazati svetu kaj zmorete in zasijati z vsem, kar znate. Pa ne glede na to, katero je to področje. Povežite se z ljudmi, s katerimi boste lahko skupaj uspeli. Vsi vas bomo spoštovati; vsi vas bomo občudovali, kako zmagujete v družbi znanja.

Na vseh nas pa je, da skupaj sestavljamo družbo sodelovanja, v kateri prav vsakemu omogočimo možnosti samoaktualizacije in svetle prihodnosti; ne glede na spol, raso, vero, družinsko ozadje, izobrazbo in ne glede na katere koli druge faktorje, ki sestavljajo bistvo človeka in bi si jih kdor koli kakor koli drznil soditi. Zavedati se moramo, da noben sistem ni slab sam po sebi, ljudje smo tisti, ki ga lahko naredimo dobrega ali izkoristimo v strahu in lenobi.

Zaključimo. Želim vam uspešen prehod v družbo znanja in bistveno večji uspeh, kot si sploh upate sanjati!

Prav tako v majhni državi, kot je Slovenija, kjer se praktično skoraj vsi poznamo, vsako vaše dejanje odseva kakovost vaše osebne blagovne znamke. Če nekdo želi izvedeti več o vas, pač preko socialnih omrežij najde skupne prijatelje, in jih povpraša, kakšno mnenje imajo o vas.

Temu se ne da izogniti. Če vas danes na internetu ni, praktično skoraj ne obstajate. Pa četudi se želite povsem izogniti spletnemu kreiranju sledi ob uporabi interneta, ni prav nič težko slej kot prej najti skupnega znanca ali nekoga, ki je delal z vami in ga povprašati po mnenju.

Še nedolgo nazaj je bila ključni sestavni del blagovne znamke posameznika predvsem formalna izobrazba, delovne izkušnje in morda pripadnost določenim elitnim skupinam. Danes, sploh če govorimo o zasebnem sektorju, te sestavni elementi blagovne znamke niso več bistveni.

Danes, še bolj pa v prihodnosti, glede na to, da zaostajamo malo za preostalim delom sveta, bosta šteli predvsem dve komponenti blagovne znamke in sicer stopnja vaše integritete (oziroma vaše vrednote) in vaša kompetentnost (kaj znate?). Na dolgi rok vas bo trg, delodajalec, poslovni partner ali kdor koli drug presojal predvsem po teh dveh elementih. Če za vsako ceno ohranite svojo čast, svojo veliko etično in moralno vrednost, obenem pa imate sposobnosti, ki ustvarjajo dodano vrednost za trg, posredno ali neposredno, potem bo vaša blagovna znamka pridobivala na moči. Formula za uspeh na dolgi rok je enostavna, pot pa ni lahka. Vsaka blagovna znamka mora čez serijo preizkušenj.

Vsekakor se strinjam, da se lahko povezovanje fizične osebe (duhovnega človeka) z blagovno znamko sliši skrajno kapitalistično. Oseba postane na nek način izdelek. Po eni strani je res koncept preveč materialističen, saj je vrednost prav vsakega življenja povsem enaka; vendar po drugi strani ne govorimo o ničemer drugem, kot o ugledu posameznika. O tem, da ima več ljudi zelo dobro mnenje o kom, zaradi njegovih lastnosti in dejanj. Tako si vse skupaj lahko razlagamo povsem iz praktičnega vidika.

Ko govorimo o osebni blagovni znamki je potrebno izpostaviti še eno komponento. To je diferenciator. Če se povzpnemo na globalni nivo, govorimo o milijardah ljudi, pri čemer je velik odstotek teh ljudi ambicioznih, želijo biti uspešni ipd. In prava konkurenca se šele začne na tem nivoju. Lahko je biti glavni na vasi. Ne glede na kombinacijo kompetenc, je na globalnem nivoju na deset tisoče ljudi, ki obvladajo podobno ali imajo enako kombinacijo kompetenc.

Zato vsak posameznik potrebuje še diferenciator. Govorimo o tisti edinstveni pojavnosti osebnosti, ki posameznika loči od vseh tistih, ki obvladajo zadeve do enake mere, kot on sam, ali celo bolje. Diferenciator je tisti del blagovne znamke, po katerem se ljudje osebo takoj zapomnijo ter jo ločili od vseh drugih. Naši možgani delujejo tako, da si zapomnijo nenavadne stvari.

A veš tisti, ki je neprestano…vstavite, kaj bi rekli o vas.

V čem ste vi resnično edinstveni? Če smo iskreni pri nas v Sloveniji koncepta diferenciatorja v bistvu sploh še ne poznamo (z nekaj izjem), ker družba še vedno stremi k homogenosti (99,9% enaki – versko, izobrazbeno, dohodkovno, rasno, modno ipd.); vendar na globalnem nivoju, kjer je akcija, je diferenciator osnova za uspeh.

Sedaj lahko sestavimo celotno formulo uspešne gradnje blagovne znamke: Najprej morate biti drugačni, da se vas ljudje zapomnijo, nato morate imeti prav sistem vrednot, da vam ljudje lahko zaupajo, na koncu pa morate s pomočjo kompetenc ustvarjati dodano vrednost.

Na koncu se pojavi še vprašanje navzkrižja med tem, da se ne obremenjujemo s tem, kaj si drugi mislijo o nas ter med osebno blagovno znamko, kjer je ideja ravno obratna – najpomembnejše je, kaj si drugi mislijo o nas. Odgovor je enostaven. Osebna blagovna znamka mora biti vedno odsev pravega bistva osebe, tega kar je in ne nekega domišljijskega PR lika. Nihče ni popoln in namen osebne blagovne znamke ni, da drugim slikamo ideale; mogoče z izjemo, če je oseba politik ali pop zvezdnik, ki pač mora v ljudeh zbujati romantično idealno predstavo. Namen osebne blagovne znamke je, da pokažemo ljudem, kdo v resnici smo in se povežemo z vsemi tistimi, ki jih moramo osebno in poslovno srečati, da lahko uresničimo svoje poslanstvo, osebnostno rasemo in se aktualiziramo. Seveda ob “zmagam – zmagaš” situacijami.

Pomembno je, da vsak živi življenje, kot si ga želi. Vsak je edinstven in k tej edinstvenosti mora stremeti. Ustvariti svojo lastno življenjsko mojstrovino. Pretvarjanje na dolgi rok ni možno. Če počnemo stvari, zgolj zato, da bomo všeč drugim, to nismo mi, ampak so to drugi. To pomeni zgolj, da sebe nimamo dovolj radi in tako nas bodo drugi imeli še težje.  Zato je pomembno, da zgradimo blagovno znamko na pozitivnih temeljih naše osebnosti in smo pri tem iskreni. Zgolj na tej točki lahko povežemo to, kar smo s tem, da imajo drugi pozitivno mnenje o nas. Pri tem pa se moramo zavedati, da bodo vedno tudi ljudje, ki jim ne bomo všeč.

Za konec pa, osebna blagovna znamka naj bi botrovala tudi k doseganju osebnih in poslovnih ciljev. V primeru, da ne, to lahko pomeni zgolj dvoje; ali da načrtno sporočamo deležnikom drugačno sliko, kot v resnici smo (pretvarjanje/zbujanje idealnih predstav), kar se mnogokrat ne obrestuje na dolgi rok, ali pa da so deležniki dobili (lahko celo načrtno npr. preko rumenih medijev, govoričenjem nekoga, ki mu nismo všeč) napačno sporočilo ter s tem napačno predstavo o tem, kdo v resnici smo. V tem primeru moramo biti zopet zvesti samemu sebi in naša dejanja na dolgi rok morajo razkriti pravo sliko, kakšno je naše bistvo.

Bodite vi in na vaši edinstvenosti zgradite osebno blagovno znamko, ki vam bo botrovala k doseganju vaših ciljev, spoštovanju in ugledu v družbi. Slabost tega, da ste na vsakem koraku vidni, predvsem na internetu ter da povsod puščate sled, spremenite v prednost. Danes je z vidika infrastrukture in medijev, ki so vam na voljo, lažje, kot kdajkoli v zgodovini, zgraditi blagovno znamko. Pri tem pa nikoli ne pozabite na tisto, kar je ključno in sicer, da ostajate zvesti samemu sebi!

Tukaj niste zato, da boste ugajali drugim, temveč zato, da naslikate svojo življenjsko mojstrovino. Vsak strah je povsem odveč.

• Podjetniki raje začnejo pri najlažjih stvareh – iskati vire financiranja, kot so krediti, poslovni angeli ipd., kot da bi gradil prototip ali pridobivali stranke ali uporabnike.
• Podjetniki ne raziščejo, kaj sploh je to tvegani kapital, kakšni so običajni pogoji investiranja, kaj čaka podjetnika po investiciji ipd. Tako pridemo tudi do nerealnih pričakovanj.
• Podjetniki ne preverijo, če ustrezajo investicijski politiki posameznega investitorja, ne raziščejo ozadja in način delovanja investitorja ter drugih elementov, s katerimi bi si povečali verjetnost pridobitve investicije.
• Podjetniki se ne pripravijo temeljito na sestanek, nimajo investicijske dokumentacije, se na predstavitvi zmedejo in nepravilno kontaktirajo investitorja.
• Podjetniki imajo napačna pričakovanja, vse od predvidenega časa prvega sestanka pa do investicije, potem so tukaj še pogoji, ki jih pričakujejo podjetniki ipd.

Potem pa velja še omeniti:

Kako naj vem, da mi ne boste ukradli poslovne ideje? – Podjetnik je tisti, ki ima idejo, energijo, tehnološko znanje, vizijo, motivacijo in željo spremeniti svet. Investitor ima finančna sredstva, močno razvejan socialni kapital ter splošno znanje, kako graditi podjetja. Zato gre za partnerstvo z visoko dodano vrednostjo, kjer vsak prispeva svoje kompetence. Pri tem pa je predvsem pomembno to, da brez podjetnika podjetniška zgodba sploh ne obstaja.

Poleg tega ima investitor običajno dovolj svojih idej in premalo časa, da bi vse realiziral. Tako sploh ni bojazni, da bi ukradel poslovno idejo. Nenazadnje pa, če je idejo resnično lahko skopirati, ni poslovna ideja, ki bi bila primerna za tvegani kapital. Tudi ideja potrebuje svojo jedrno kompetenco.

Če imate  tehnologijo, ki je ne želite razkriti, napišite ločen dokument (“Technology Whitepaper”), kjer je opisana specifikacija rešitve, v poslovnem načrtu pa navedete predvsem prednosti tehnologije. Pred razkritjem ključnih informacij, lahko prosite investitorja, da podpiše Sporazum o varovanju poslovnih skrivnosti (NDA). Vendar le v primeru, če gre res za občutljive informacije, drugače boste v očeh investitorja izgubili veliko mero kredibilnosti.

Če vam ideja ni všeč, jih imam več – Poslovni angeli in skladi tveganega kapitala ne vlagajo v ideje. Vrednost poslovnih  idej je praktično blizu nič. Še toliko manj, če ima podjetnik več idej. Podjetnik potrebuje poslovni načrt, ustanovljeno podjetje, prototip in prve stranke. Dokazano hipotezo vrednosti in hipotezo rasti na podlagi minimalno sprejemljivega produkt. Torej bistveno več, kot zgolj poslovno idejo. Če podjetnik predstavi več poslovnih idej, to pomeni, da ni osredotočen in je tako majhna verjetnost uspeha katerega koli projekta.

Ne hodite do investitorjev, ko imate zgolj idejo. Osredotočite se na eno, najboljšo poslovno idejo, če jih imate več. Napišite poslovni načrt, ustanovite podjetje, pridobite prve stranke, ocenite resnični potencial podjetja in nato stopite v stik z investitorji. Tukaj si lahko preberete več, kako začeti z realizacijo poslovne ideje.

Konkurence ni – Konkurenca vedno obstaja. Če ni direktne konkurence, obstaja indirektna konkurenca. V izjemno redkih primerih, mogoče v enemu promilu primerov, ko res konkurence ni, sta dve možnosti – prva je, da sploh ni trga in tako posel nima prihodnosti. Druga možnost je, da obstaja trg, vendar to pomeni, da bo konkurenca na trgu že jutri. Takoj za vami. In to mogoče veliko močnejša, večja, z boljšim pristopom do trga. Tako se zanašati na to, da ni konkurence nima smisla.

Dobro premislite, kdo in na kakšen način rešuje enak problem, kot ga rešujete vi. Nato pa vsebinsko in finančno temeljito analizirajte vašo konkurenco.

Imamo patent, to je dovolj – Patent je v nekaterih panogah nujno potreben (medicinske naprave, farmacija, biotehnologija ipd.); v drugih panogah pomembna prednost, ki predstavlja dodano vrednost za investitorje; v večini panogah pa patenti sploh niso nujni.

To, da ima podjetje patent, še ne pomeni, da bo takoj pridobilo investicijo. Bistveno bolj, kot sam patent je pomembna strategija komercializacije, tržni potencial, prve alfa stranke ipd. V današnjih časih, ko je trg povsem nasičen, je eno narediti in zaščititi inovativen produkt, veliko težje pa je ta produkt uspešno tržiti in prodajati.

Investitorju jasno pokažite, da imate strateški načrt zaščite in upravljanja z intelektualno lastnino. Še bolj kot to pa pokažite, da se zavedate pomembnosti in zahtevnosti komercializacije.

Vse kar potrebujemo je 1% tržni delež na Kitajskem (“top down”) – Napoved rasti podjetja in velikosti tržnega deleža lahko prikažemo na podlagi “top down” ali “bottom up” pristopa. Veliko bolj temeljit, realističen, pomemben in ključen za investitorja je “bottom up” pristop. “Top down” pristop je osnovan na bistveno bolj nerealnih predpostavkah.

“Bottom up” pristop pomeni, da npr. podjetnik izračuna prodajo na podlagi tega, koliko bo imel prodajalcev v posameznem letu, koliko bo vsak prodajalec naredil sestankov, na kolikih prodal, v kakšni povprečni vrednosti ipd. ter tako za posamezna leta dobi bolj realistične prihodke podjetja in lahko tudi bolj realno izračuna tržni delež.

Imejte podroben načrt pridobivanja tržnega deleža na podlagi “bottom up” strategije. Ta pa se seveda mora kolikor toliko ujemati z »top down« oceno.

Zakaj sploh potrebujemo poslovni načrt? – Poslovni načrt oziroma investicijska dokumentacija je domača naloga podjetnika, ki jo enostavno mora narediti. Poslovni načrt je lahko v obliki prezentacije, finančnih projekcij ali klasičnega dokumenta. Namen poslovnega načrta ni, da se bo na njem nabiral prah, vendar predstavlja predvsem izvedbeni načrt podjetja, kako bo podjetje doseglo svoje cilje. S poslovnim načrtom dokazujete sposobnost strateškega razmišljanja ter stopnjo izvršnosti ter profesionalnosti.

Izdelajte profesionalno investicijsko dokumentacijo na podlagi standardov panoge, v kateri se nahajate in na podlagi pričakovanj posameznih investitorjev.

Napoved strokovnjakov je, da bo trg vreden 200 mrd € čet 5 let – Napoved rasti ter velikost trga je pomemben podatek za investitorja, vendar zgolj eden izmed podatkov, ki prispeva k ustvarjeni sliki o investicijski priložnosti. Pomembno je, da je trg velik ter da hitro rase, vendar to še ne pomeni, da bo podjetniška ekipa s katero se pogovarja investitor uspešna na tem trgu.

Veliko več poudarka v prezentaciji in poslovnem načrtu je smiselno nameniti temu, kako bo podjetje konkretno prišlo do levjega tržnega deleža, kaj je kompetenca podjetja, diferenciator, kako se bo pridobivalo nove stranke ipd.

Če želite pridobiti investitorje tveganega kapitala morate poslovati na velikem in hitro rastočem trgu. Vendar se ne zanašajte zgolj na velikost in rast trga. Realno prikažite načrt, kako boste postali pomemben igralec na dotičnem trgu.

Ko bomo dokončali produkt, računamo na viralni marketing – Uspešno komercializirati izdelek na trgu je bistveno težje, kot narediti sam inovativen produkt. In viralni marketing se zgodi samo enemu podjetju na deset tisoče, pri čemer je podlaga za pojav viralnega marketing na stotine faktorjev (trend, kakovost produkta, časovno tempiranje ipd.) in velik del teh se nanaša predvsem na srečo. Na koncu v bistvu sploh ne gre za viralni marketing, vendar je kar sam produkt viralen.

To, da se podjetniška ekipa zanaša na viralni marketing običajno pomeni, da nima dovolj podjetniških izkušenj ter da so člani naivni. Zato raje, kot da se zanašate na viralni marketing izdelajte konkretno marketinško in prodajno strategijo.

Imejte temeljito razdelano strategijo marketinga in prodaje. Pozabite na viralni marketing.

Prodajali bomo čim več produktov, praktično vse – Startup podjetje ima izjemno malo sredstev, zato tudi potrebuje ostrino, s katero lahko penetrira na trg. Tako je nujno, da ima podjetje jasnost namena obstoja, rešuje en nišni problem in to na drugačen način od vseh ostalih. Fokus podjetniške ekipe je ključen in nujno je, da podjetje ne gre preširoko, kar je pogosta tendenca podjetnikov; ker jih pač zanima mnogo stvari.

Če želite pridobiti investicijo tveganega kapitala, se brutalno osredotočite.

Naš tim ima skupaj 112 let izkušenj - Bolj kot to, koliko let izkušenj skupaj ima podjetniška ekipa zanimajo investitorje konkretni pretekli dosežki posameznega člana, predvsem pa pretekle podjetniške izkušnje. V vsakem primeru bodo investitorji skušali dobiti koga, ki je s člani podjetniške ekipe že sodeloval v preteklosti ter pridobiti mnenje o znanju, veščinah in izvršnosti posameznega člana ekipe.

Za vsakega ključnega člana ekipe prikažite konkretne izkušnje in reference.

Idejo bomo realizirali ob vikendih – Nič velikega ni bilo realiziranega ob vikendih, vendar le s popolno predanostjo in osredotočenostjo podjetniške ekipe. Vsekakor je nek prehodni čas, ko podjetnik običajno še dela v službi ter posel gradi v popoldanskem času ter vikendih.

Vendar ko stopi do investitorja mora biti popolnoma odločen, da je jutri pripravljen pustiti službo ali druge delovne obveznosti, ki se ne nanašajo na gradnjo podjetja.

Kontaktirajte investitorje, ko ste časovno že popolnoma predani idej ali ste odločeni, da jutri po potrebi pustite službo.

Zakaj bi sami investirali kaj denarja, saj investiramo svoj čas – V ZDA imajo zelo dober pregovor in sicer “put your money where your mouth is”. Nikakor investitor ne pričakuje, da bo podjetnik vložil toliko denarja kot investitor, saj v tem primeru verjetno ne bi iskal investicije, vendar pa investitor vsekakor pričakuje, da bo podjetnik vložil v podjetje – največ kolikor zmore. Če podjetnik ni pripravljen investirati lastnih sredstev v podjetje pomeni, da ne verjame dovolj v poslovno idejo.

Ne iščite investitorjev, če niste pripravljeni tudi sami investirati denarja v idejo glede na vaše zmožnosti.

Potrebujemo denar za dobre plače – Najslabši možni predlog podjetnika za investitorje je, da podjetniki iščejo denar za dobre plače, pri čemer bodo določeno obdobje razvijali idejo, potem pa se bo videlo, kaj in kako. To za investitorje enostavno ni sprejemljivo, razen v redkih primerih, ko gre za nove tehnologije. Del investicije je vsekakor lahko namenjen tudi plačam, vendar morajo biti te v višini higienika, predvsem pa del širše podjetniške zgodbe.

Ne iščite denarja pri investitorjih, če jih potrebujete samo za dobre plače in nimate širše zgodbe.

Naše finančne projekcije so konservativne – 99% podjetnikov, ki jih srečajo investitorji izrečejo ta stavek. Več kot 90% poslovnih načrtov, pa je bistveno bolj optimističnih, v primerjavi s tem, kaj se nato dogaja v realnosti.

Torej s tem stavkom podjetnik takoj pokaže določeno mero neizkušenosti in naivnosti, kar pa pri investitorjih ni dobrodošlo.

Na sestanku, prezentaciji ali srečanju nikoli ne izrecite stavka, ki nakazuje na to, da so vaše finančne projekcije konservativne. Raje recite nekaj v smislu, kot je – to so finančni cilji, ki smo si jih postavili in za katere se bomo trdo borili. Obenem pa z vsebinskim delom poslovnega načrta dokažite, da so projekcije kolikor toliko realne.

Nikoli ne izrecite stavka: “Naše finančne projekcije so konservativne”.

Smo tik pred podpisom pogodb - Pri investicijah tveganega kapitala je ključna iskrenost, saj je ta osnova za zaupanje. In podjetnik osebno odgovarja za resničnost podatkov. V sklopu skrbnega pregleda bo investitor tudi dejansko pregledal vse pogodbe in preteklo finančno poslovanje podjetja. Če teh pogodb ne bo, bo investicija padla v vodo. In malo verjetnosti je, da bo podjetnik sploh še kdaj prejel investicijo.

Prav tako je velika napaka, če podjetnik nima pogodb, ki bi jih moral imeti. To so različne kreditne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi, pogodbe s ključnimi strateškimi partnerji ipd. Ne boste verjeli, vendar se to velikokrat dogaja.

Ko pristopite do investitorja imejte iz pravnega ter finančnega vidika urejeno podjetje. Nato pa bodite z investitorjem iskreni, kaj je potrebno še urediti in naredite skupaj načrt, kako boste to uredili.

V odnosu do investitorja bodite vedno iskreni ter predstavite realno situacijo in stanje vašega podjetja.

Ne bo že jutri denarja na računu? - Od prvega sestanka do dejanske investicije traja običajno od 3 do 9 mesecev, odvisno od kompleksnosti investicije ter nekaterih drugih dejavnikov. Investitorji tveganega kapitala ne investirajo v idejo, temveč v ljudi, zato je bistveno, da se investitor in podjetnik dodobra spoznata ter da se zgradi odnos, ki temelji na zaupanju.

Temeljito preučite investicijski proces, pripravite vse ustrezne dokumente, nato pa graditi na odnosu z investitorjem. In ne pričakujte denarja na računu prej kot v nekaj mesecih.

Ohlajeni interes – Zadnja izjemno pomembna zadeva pa je, da podjetnik zbudi interes pri investitorju, nato pa ne naredi “follow up”-a ter ne komunicira ažurno s posameznim investitorjem. Podjetnik je tisti, ki mora neprestano vzdrževati kontakt z investitorjem ter mu po potrebi priskrbeti še dodatne informacije. Ko enkrat investitor izkaže interes bo skrbno opazoval odločitve in delovanje podjetnika, kar bo tudi bistveno vplivalo na končno odločitev o investiranju.

Podjetnik se mora zavedati, da pridobivanje investicije zahteva vsaj polovični delovni čas ene vodstvene osebe v podjetju. Pridobivanje investicije zahteva izvršnost, tako kot vse ostale funkcije v podjetju.

Dobra novica je, da se vse nahaja na internetu. Več si lahko preberete tudi na straneh Poslovnih angelov Slovenije. Tudi na portalu Mladi podjetnik, je veliko napisanega o podjetništvu. Na tujih straneh pa je takšne vsebine še bistveno več.

Problem prevelike izbire je torej povsem jasen. Težje se odločimo. To pomeni več razmišljanja, zapravljanja več časa in več beljenja glave s tem, kako bi bilo, če bi izbrali neko drugo alternativo. Ena najslabših situacij je, ko zapravljamo čas s tem, da se ne moremo odločiti. Večja izbira tako pomeni tudi večjo odgovornost, saj moramo sprejeti odločitev v bolj kompleksni situaciji.

Živimo v časih, ko imamo za vsako področje možnost skoraj neskončne izbire. Ni več na voljo zgolj ene vere, enega pokojninskega sklada, ene obleke izjemoma mogoče v različnih barvah, enega mleka in ene vrste kruha (mogoče le belega in črnega), enega pralnega praška in ene čokolade. Še malo pa ne bo več niti zgolj samo enega planeta, kjer lahko preživimo počitnice.

Svet se je praktično čez noč globaliziral in na voljo so nam produkti iz vsega sveta, z različnimi kulturnimi, geografskimi, naravnimi ter drugimi ozadji. Izbira je praktično neskončna. Če gremo v supermarket lahko za vsak produkt izbiramo med desetinami opcijami, medtem, ko nas reklamni plakati prepričujejo za vsak produkt, da je daleč najboljši.

Tako pridemo do koncepta tiranije izbire. Dobesedno tiranije. Če bi na koncu življenja sešteli vse trenutke, ko se zgolj odločamo med podobnimi produkti, ki jih potrebujemo, bi verjetno prišli do več mesecev, če ne let. Toliko alternativ imamo na voljo, med katerimi se moramo odločiti, da smo na koncu že povsem zmedeni.

Tiranija izbire pa se ne konča zgolj pri produktih. Nadaljuje se tudi pri širjenju kakovostnih informacij in na mnogih drugih področjih. Dober primer so na primer diete. Če se malce poglobite v različne diete boste kaj kmalu opazili, da za prav vsako živilo lahko najdete na desetine znanstvenih (!) raziskav, zakaj je to živilo dobro in zakaj ne. Izjema so mogoče le sladkarije. Vendar na posamezniku je velika odgovornost, da se v poplavi nasprotujočih si informacij, marketinških ali znanstveno podprtih, odloči med vsemi temi alternativami, kako bo živel življenje.

V tiraniji izbire je zato pomembno zgolj eno. To, da natančno vemo, kaj si želimo v življenju. Uspešno lahko krmarimo življenje zgolj z lastno trdno hrbtenico in jasno vizijo. Z drugimi besedami potrebujemo močan psihološki kapital.

Če v tiraniji izbire ne sledimo svojim ciljem, sledimo ciljem vseh drugih, ki nas s svojo alternativno najbolj prepričajo. Tako živimo na avtopilotu, ki je zmes sugestivnih sporočil o nakupu izdelkov. Tudi, ko po neodločnosti sprejmemo odločitve, nismo prepričani, če smo se prav odločili. Dvakrat zapravljeni trenutki življenja. Saj so nenazadnje vse alternative podobno agresivno oglaševane, izdelki pa so si bolj ali manj podobni. Veliko več vrednosti ima življenje, če ga napolnimo z ljubeznijo (do narave, ljudi, živali ipd.), kot pa če zapravljamo svoj čas v tiraniji izbire. Prvi korak k temu je, da se znebite multimedijskega prikazovalnika oglasov (televizije).

Danes morate veliko bolj, kot kdajkoli v zgodovini, točno vedeti, kaj želite v vašem življenju. Pozitivna stran vsega je, da je danes možno živeti tako, kot si želite. Prvič v zgodovini. Samo vi. Vendar si morate vzeti dovolj časa zase, se povezati s svojim bistvom, nato pa imeti jasno vizijo življenja. Ko vam to uspe, ugotovite, da živimo res v izjemnih časih.