Iniviator nastanka kluba Poslovni angeli Slovenije je Branko Drobnak, predsednika uprave podjetja Skupina Poteza d.d., ki je tudi med desetimi najbogatejšimi Slovenci. V svoji karieri pa je ustanovil 15 podjetij. Klubu predseduje Slobodan Sibinčič, ki je bil prej predsednik uprave podjetja GV Skupina d.d. in v sklopu delovanja skupine tudi zgradil več podjetij ter nekatere tudi uspešno prodal. Gre za podjetja, kot so Finance, GvIn, Gazela itn. Podpredsednik kluba je Enej Kuščer, ki je opravljal doktorske raziskave v Cambridge-u s področja biotehnologije, se tam navdušil nad podjetništvom, prišel nazaj v Slovenije, ustanovil podjetje, prejel angelsko investicijo, danes pa podjetje Acies Bio že izjemno uspešno posluje. Klub pa tesno sodeluje tudi s skladom tveganega kapitala Poteza Innovation and Growth Fund.

Klub tesno sodeluje z univerzami, inštituti, inkubatorji, tehnološki parki, strokovnjaki s področja lastniškega financiranja, zunanjimi svetovalci ter drugimi, ki imajo pomembno vlogo na področju podjetništva. V okviru kluba se tudi izjemno veliko vlaga v izobraževanja podjetnikov, predvsem s področja lastniškega financiranja in poslovnega načrtovanja. Klub pa je tudi član mednarodnega združenja poslovnih angelov EBAN.

Trenutno klub združuje 25 investitorjev, od ustanovitve v juniju lansko leto je bilo pregledanih več kot 150 projektov oziorma podjetij, v okviru delovanja kluba pa se pričakuje 2 – 4 investicije na letni ravni. V sklopu delovanja kluba poteka tudi aktivno delo s podjetniki, ki vključuje tako pomoč pri razvoju poslovnih modelov, poslovnega načrtovanja, priprave podjetnikov na predstavitev, kot tudi povezovanje z različnimi strokovnjaki, s katerimi klub sodeluje in lahko pomagajo pri razvoju in rasti podjetja. Klub organizira tudi svoje podjetniško modularno izobraževanje.

Klub Poslovni angeli Slovenije torej predstavlja stičišče med podjetniki najboljšimi slovenskimi poslovneži, kot so Branko Drobnak, Slobodan Sibičnič, Jože Mermal, Alenka Žnidaršič Kranjc, Janez Škrabec itn. ter podjetniki, ki iščejo vire financiranja. Na drugi strani pa klub predstavlja tudi pomembno bazo znanja o lastniškem financiranju ter o tem, kako postaviti trdne temelje, ki so nujno potrebni za hitro rast podjetja ter podjetniški uspeh.

Več o klubu si lahko preberete na www.poslovniangeli.si

Sorodne vsebine:

1. Poslovni angeli: demoni ali resnično angeli?
2. Poslovni angeli
3. Poslovni načrt, ki pritegne investitorje!

Tudi v Sloveniji pričakujemo v bližnji prihodnosti prve podjetniške zgodbe o uspehu, kjer so sodelovali poslovni angeli, saj se je v lanskem letu ustanovilo prvo formalno združenje poslovnih angelov z imenom klub Poslovni angeli Slovenije. Več o tem pa v naslednji objavi, poglejmo si sedaj podrobno, v čem je bistvo koncepta poslovnih angelov.

Poslovni angeli

Poslovni angeli so uspešni poslovneži, ki so v preteklosti že ustanovili eno ali več uspešnih podjetij ter nekatere izmed njih tudi zelo uspešno prodali. Torej večina najboljših poslovnih angelov je bila prej “serijskih” podjetnikov. Tako na eni strani izjemno dobro poznajo pravila grajenja in ustvarjanja novih podjetij, pasti in priložnosti hitre rasti, predvsem pa dodobra poznajo panogo ali več panog v katerih delujejo oziroma so delovali. Naziv angeli izhaja ravno iz tega omenjenega ozadja, saj z investicijo poslovni angel pod svoje okrilje vzame podjetnika in mu poleg denarja prinese še druge, veliko večje dodane vrednosti.

Investirani denar poslovnih angelov se imenuje tudi »pametni denar« oziroma »modri denar«. To pa je ravno zaradi tega, ker poslovni angeli poleg denarja investirajo tudi vso svoje znanje, izkušnje in socialni kapital. Podjetniku postanejo mentorji oziroma aktivni svetovalci in mu tako pomagajo, da uspešno preskoči najpogostejše in najtežje ovire na poslovni poti v določeni panogi. Idealen scenarij je, da poslovni angeli pomagajo podjetniki do take mere, da svoje podjetje namesto v 15 letih zgradi v 5 letih. Torej veliko hitreje in z nekoliko manj napora.

Izkazalo se je, da v začetnih fazah poslovni angeli prinesejo največ dodane vrednosti ravno s svojo močno razvejano socialno mrežo, pogosto pa imajo pomembno vlogo tudi pri razvijanju idej, poslovnih modelov in pridobivanju prvih strank ali strateških partnerjev. V kasnejših fazah, skupaj z rastjo podjetja pa je njihova dodana vrednost pomembna tudi na strateškem nivoju delovanja. Seveda pa velja omeniti tudi finančno investicijo, saj imajo ravno pri poslovnih angelih podjetniki dostop do finančnih sredstev v izjemno zgodnjih fazah, kjer drugih sredstev, razen 4F (founders, familiy, friends, fools) in nekaterih državnih subvencij, ki pa ne zadostijo potrebo po financiranju, še ni na voljo. Pogosto je pomembna dodana vrednost poslovnih angelov tudi ta, da so sposobni dokapitalizirati podjetje, če to uspešno posluje in potrebuje dodatna sredstva ali pa imajo kontakte med drugimi investitorji ter upravljavci skladov tveganega kapitala, ki lahko podjetju prinesejo nove dodane vrednosti skupaj s svežim kapitalom.

Če pogledamo na koncept poslovnih angelov z druge strani, je njihov primarni motiv pomoč podjetnikom, ki so na začetku svoje poti oziroma gradnje podjetja. Vedno pa je prisotna tudi poslovna, podjetniška oziroma investicijska komponenta. Res je, da poslovni angeli na nek način s tovrstno investicijo podoživljajo svoje uspehe in jim to predstavlja neke vrste čustveno zadovoljstvo, vendar pa gre konec koncev za investicijo in poslovni angeli tako pričakujejo tudi zaslužek.

S tem pa pridemo do popolne »zmagam – zmagaš« situacije. Podjetnik dobi aktivnega mentorja, ki mu pomaga pri gradnji ter mu z vsem svojim znanjem, izkušnjami in finančnim vložkom prihrani marsikatero solzo (težko odločitev, ponovni vzpon po padcu…) in pot (trdo analitično in kreativno delo…). Na drugi strani ima poslovni angel določene čustveno zadovoljstvo, obenem pa investicijo na katero lahko aktivno vpliva. Zaradi velikega tveganja pa so pričakovani tudi relativno visoki donosi. Torej z vidika poslovnih angelov lahko tako govorimo o sofisticiranem plemenitenju denarja.

Investicijski kriteriji in tveganja

Pomembno statistično dejstvo je, da v prvih 5 letih poslovanja propade kar 90% podjetij, večina v prvih dveh letih poslovanja. Zaradi te statistike, profesionalni investitorji to obdobje imenujejo kar dolina smrti. Torej tveganje v začetnih fazah je izjemno veliko in zato je tudi težko pridobiti druge zunanje vire financiranja. Sicer je res, da so poslovni angeli pripravljeni investirati v tako zgodnjih fazah, vendar pa zato obstajajo določena pravila, s čimer se skuša tveganje za izgubo celotne investicije čim bolj zmanjšati. Nenazadnje v primeru propada podjetja poslovni angeli običajno izgubijo celoten svoj vložek oziroma pretežni del.

Osnovni koncept na podlagi katerega delujejo poslovni angeli je lastniško financiranje. To se pravi, da z investicijo v svoje podjetje pridobimo novega partnerja, ki aktivno pomaga pri rasti in razvoju družbe. S solastništvom podjetja pa poslovni angel kot družbenik pridobi tudi določene upravljavske pravice. Te pravice so običajno večje, oziroma nesorazmerne z lastniškim deležem (poslovni angel ima namreč manjšinski lastniški delež), predvsem v prvih letih poslovanja, to pa je zato, da obstaja možnost reševanja podjetja če gredo stvari daleč od načrtovanih.

Pri tem pa je potrebno poudariti, da je namen večine varovalnih mehanizmov lastniškega financiranja predvsem zaščita same investicije zaradi visokega tveganja. Nikakor pa ni namen, da bi poslovni angeli aktivno vodili podjetje. Že če še enkrat pogledamo osnovni koncept so poslovni angeli včasih imeli veliko energije in malo denarja, z energijo ustvarili določeno premoženje, sedaj pa imajo manj energije, volje in podjetniškega navdušenja ter veliko več denarja. Ta denar pa lahko vložijo v mlade podjetnike, ki imajo energijo in jim pomagajo s svojo modrostjo. Iz tega je jasno razvidno, da je primarni namen takih pogojev zaščita investicije.

Tako običajno pri angelskih investicijah podjetniki ohranijo večinski delež v podjetju, saj je to povsem njihova zgodba. Običajni deleži, ki jih imajo poslovni angeli se gibljejo med 25 in 50%. Velja pa omeniti, da se to zelo razlikuje od področja, projekta, zakonodaje, potenciala, višine investicije in veliko drugih faktorjev, zato je izjemno težko govoriti o točnih številkah. Vsekakor pa je moč na internetu najti veliko primerov po državah, s čimer se lahko dobi občutek, na kakšen način in v kakšni višini potekajo investicije na posameznih geografskih področjih.

Pomembno dejstvo, ki se ga je potrebno zavedati pri tovrstnem lastniškem financiranju je tudi to, da gre v veliki večini primerov za dokapitalizacijo podjetja, v izjemno redkih primerih kombinacijo dokapitalizacije in odkupa ter skoraj nikoli zgolj za odkup. To pa je redna praksa v kasnejših fazah, saj obstajajo prav posebni privatni skladi, ki vstopajo v še kasnejših fazah, kot skladi tveganega kapitala. Če poenostavimo razliko, pri dokapitalizaciji pride nov svež denar v podjetje in s tem tudi nov lastnik. Svež denar pa mogoča podjetju nove razsežnosti rasti. V primeru vstopov z odkupom pa investitor dejansko kupi delež nekoga in v podjetje ne pride sveži denar, ampak zgolj novi lastnik, denar pa na račun prejšnjih lastnikov. V kasnejših fazah, po poslovnih angelih lahko najdemo že kakšno kombinacijo, seveda pa je to zopet odvisno tudi od geografskega območja ter nekaterih drugih faktorjev.

Vendar pa če gremo nekoliko bolj globoko v številke in se osredotočimo predvsem na naše in nam blizu geografska območja, poslovni angeli vlagajo običajno med 50.000€ in 500.000€. Z tako višino investicije pridobijo, kot že omenjeno v večini primerov določen manjšinski delež podjetja. Višina deleža je odvisna od evalvacije oziroma vrednotenja podjetja, ki pa je v teh fazah bolj umetnost oziroma stvar dogovarjanj, kot pa stvar znanosti. Podjetje je namreč še v tako zgodnjih fazah, da običajne metode, ki jih uporabljajo skladi tveganega kapitala (diskontirani denarni tokovi, primerjalni izhodi…) v veliki večini primerov niso uporabni. Evalvacija pa je močno odvisna predvsem od višine investicije, faze rasti v kateri se nahaja podjetje, višini vloženih sredstev s strani podjetnikov, potenciala rasti podjetja, tveganja ter nekaterih drugih dejavnikov.

Pomembno vprašanje je tudi, kje in kako poslovni angeli zaslužijo denar. Če pri dolžniškem financiranju vračamo v mesečnih obrokih sposojeno vsoto z obrestmi po vnaprej dogovorjenimi pogoji, pri lastniškem financiranju poslovni angeli zaslužijo, ko se ponovno zamenjajo lastniki podjetja. Obstajajo trije običajni izhodi in sicer strateška prodaja, torej odkup s strani večjega podjetja zaradi strateškega interesa (Merkur – Big Bang, YouTube – Google…), izhod na borzi (Google, Yahoo…) ali pa odkup podjetja nazaj s strani podjetnika ali managementa. Tovrsten izhod naj bi se zgodil v obdobju 3 do 7 let in s tem je opredeljen tudi časovni horizont investicije.

Še nekaj besed o donosu. Pričakovan donos v lastniškem financiranju je okoli 30%. To pomeni pri oceni skozi palec, trikratni povratek denarja v treh letih in petkratni povratek denarja v 5 letih. Za najbolj tvegane projekte pa investitorji lahko pričakujejo tudi desetkratni povratek ali pa celo več. Torej če pogledamo poenostavljen povprečen izračun, naj bi ob investiciji 200.000€ za obdobje 5 let vrednot deleža poslovnih angelov narasla na 1.000.000€. Čisto šolsko gledano, če je vrednost deleža v podjetju poslovnega angela 20%, mora biti celotno podjetje vredno 5.000.000€, kar pa ni malo. Če govorimo, da je to potrebno zgraditi v petih letih praktično iz nič, gre vsekakor za hitro in naporno rast.

Pri donosu se pogosto pojavi še eno vprašanje oziroma problem. Pri tako tveganih projektih se pričakuje 30% donos na leto, zadnjih 10 let pa so nekateri »blue chipi« na slovenski borzi prinašali 50% donos ali pa celo več, prav tako vzajemni skladi. Pri čemer pa je poslovno tveganje mnogo manjše, saj so podjetje že dodobra uveljavljena na trgu. Odgovor leži seveda v tem, da je to še posledica tranzicije. V ZDA, kjer finančni in kapitalski trgi delujejo že desetletja lahko zasledimo povprečno rast okoli 7%. Drugi vidik pa je tudi količina denarja, ki je investirana. Eno je, če mi sami upravljamo svojih nekaj 10.000€ na borzi, drug scenarij pa je, ko je potrebno razpršiti milijone in milijone evrov. Ampak to niti ni toliko bistveno, je pa pogosto opažen komentar glede na naše okolje.

Bolj pomembna zadeva, ki se jo je potrebno zavedati je ta, da v končni fazi papir prenese vse in določen donos je pogosto z lahkoto zapisati. Povsem drugo pa je to realizirati in ta zahtevan donos za mlada podjetja pomeni hitro in intenzivno rast. Dejanska pričakovanja in povprečne statistične rezultate pa je mogoče razložiti na formuli 2-6-2, ki jo upoštevajo skladi tveganega kapitala. Od desetih podjetij, v katere investirajo skladi tveganega kapitala, običajno 2 podjetja propadeta, 6 jih posluje povprečno dobro, 2 podjetja pa prineseta tako visoke donose, da se pokrijejo tudi nerealizirani rezultati drugih podjetij, v katere se je investiralo. Najboljša svetovna podjetja so z izhodi na borzi (npr. Google) ali strateškimi prodajami dosegla neverjetne donose za investitorje, ki so v podjetje vstopili zgodaj.

Pogosto uporabljen mehanizem financiranja podjetij v tako zgodnjih fazah, ki ga velja omeniti je tudi konvertibilno opcijsko posojilo. Na hitro opisano, gre za to, da investitor lahko na neki točki izbira, ali bo svojo investicijo spremenil v lastništvo in to tudi običajno naredi, če je podjetje uspešno in posluje v skladu z načrti, druga opcija pa je, da svojo investicijo spremeni v dolžniško financiranje, po naprej določenih pogojih. Prednost tega mehanizma je, če podjetje posluje nekje srednje dobro. Takrat je pogosto interes investitorja in podjetnika, da investitor ne nek čim lažji način lahko izstopi iz podjetja. S tem mehanizmom podjetnik preprosto skozi določeno obdobje izplača investitorja. V tujini so tovrstni mehanizmi pogosto uporabljeni, pri nas pa še ne, se jih pa pričakuje vedno več v prihodnosti.

Končno vprašanje pa je, kakšne projekte iščejo poslovni angeli? To so podjetja, ki se nahajajo v semenski ali zgodnji fazi rasti, se pravi da so ustanovljena in imajo prve prihodke oziroma so tik pred prvimi prihodki. Torej, pomembno je, da obstaja nek impulz s trga, drugače je tveganje preveliko. Redko poslovni angeli financirajo tudi podjetja v zgodnejših fazah, se pravi da je zapisan zgolj poslovni načrt. Drugače pa je pomembno, da je dobra ideja na velikem trgu, ki raste, jasen diferenciator, potencialna strategija izhoda in kar je daleč najbolj pomembno, ambiciozen, motiviran ter strokoven tim, ki je zaveza k uspehu. Če bi izpostavili pet najpomembnejših faktorjev, na katere gledajo poslovni angeli ter drugi tovrstni investitorji, so to tim, tim, tim, ideja in trg. Podjetje pa mora ustrezati tudi prej omenjenim kriterijem, to je da so pripravljeni sprejeti novega partnerja v lastniško strukturo podjetja, iščejo investicijo do 500.000€, obstaja možnost izhoda in se lahko zagotovi določen donos.

Dokumenti, s katerimi se običajno posluje v lastniške financiranju so poslovni načrt, povzetek poslovnega načrta ter predstavitev poslovne ideje. Pomembno je, da ima podjetje razvit ali nakazan poslovni model, zelo dobro pa je, da je pripravljen celotni poslovni načrt, vključno s podrobnimi finančnimi projekcijami, ki izkazujejo strokovnost in znanje tima, predvsem pa narejeno domačo nalogo. Seveda obstajajo tudi izjeme, se pravi podjetja, ki so pridobila finančna sredstva brez poslovnega načrta, vendar je za to obstajal nek drug zelo konkreten razlog (preveč denarja na trgu, zanimiva tehnologija, izjemen tim…). Konec koncev pa, ne vidim enega razloga, zakaj podjetnik ne bi pripravil poslovnega načrta, saj to prinaša veliko prednosti. Vendar o tem več v kakšni drugi objavi.

Ko govorimo o investicijah poslovnih angelov, pa velja omeniti tudi sindiciranje investicij, ki je pogosto uporabljen mehanizem, tudi v tujini in se je izkazal za zelo uspešnega. Tukaj gre za to, da več poslovnih angelov nastopi na določeni investiciji, pri čemer je vedno nekdo glavni investitor, drugi pa so pridruženi investitorji. Vsak od investitorjev prinaša določeno dodano vrednost (kontakti iz panoge, poslovno, pravno znanje…), obenem pa ima podjetnik tudi več mentorjev, ki mu pomagajo na posameznih področjih. Na drugi strani pa se s strani investitorjev deli tveganje, podjetju pa zagotovi več možnosti za uspeh. Sindiciranje nekje do oziroma okoli 10 poslovnih angelov v eno podjetje se je izkazalo za zelo uspešen mehanizem.

Pravila lastniškega financiranja

Poleg zgoraj omenjenih pravil lastniškega financiranja, pa obstajajo še nekatera druga pravila, ki bi jih lahko opredelili kot »mehka«, nenapisana pravila. Ravno ta pravila pa običajno odigrajo najpomembnejšo vlogo, da dejansko pride do investicije. Analogijo za ta pravila je moč zelo dobro potegniti s tem, kaj pričakujemo od poroke v osebnem življenju. Nenazadnje gre pri tovrstnem financiranju ravno za neke vrste poslovno poroko.

Ko govorimo o poroki, je najprej tukaj kemija, ki mora biti nujno prisotna. Podjetnik mora biti poslovnemu angelu na nek način všeč, v njem mora videti potencial, obstajati mora neke vrste »ljubezen«, ki predstavlja predvsem osnovo za to, da dva lahko aktivno delata in sodelujeta skupaj za določeno obdobje. Enaka čustva morajo dozorevati s strani podjetnika do poslovnega angela.

Iz kemije zelo hitro pridemo do dodanih vrednosti. Tako v osebnem odnosu, kot tudi v poslovnem, mora vsak v zakonu doprinesti določene vrednosti, ki jih druga stran priznava. Te dodane vrednosti so v tem primeru dokaj jasne, potrebno pa jih je preveriti, predvsem na strani podjetnika, če je dejansko sposoben v odnos doprinesti zapisano na papirju in realizirati novo podjetniško zgodbo o uspehu.

Tretji pomemben element, ki je tudi pogoj, je zaupanje. Torej, ko govorimo zaupanju, je pomembno, da imata tako investitor, kot tudi podjetnik veliko mero integritete, ki se kaže skozi ime in priimek kot blagovno znamko. V primeru, da ima kdo črno piko v svoji zgodovini glede integritete, lahko to predstavlja velik problem za sklenitev lastniške investicije.

Kot pomembni element bi omenil tudi neke vrste zabavo oziroma igro. Če v osebnem odnosu pričakujemo veliko igre, nasmejanih trenutkov, skupnega ustvarjanja ter nenazadnje tudi seksa (končno mi je po dolgem času uspelo omeniti tudi to besedo), lahko tudi v tovrstnem poslovnem odnosu pričakujemo veliko navdušenja, pozitivnih pričakovanj, optimizma, premagovanja ovir, sodelovanja, smejanja itn.

Verjetno bi lahko našli še veliko analogij v tem kontekstu, kot so potreba po odkritosti, pogovoru ter tudi ločitev, vendar misli, da je že več kot jasno, kaj je so ta »mehka« pravila lastniškega financiranja.

Združenja poslovnih angelov

Zaradi pomembnosti poslovnih angelov in izjemno zanimivega koncepta ter nenazadnje tudi zato, ker predstavljajo ključni del podjetniškega ekosistema nastajajo tudi združenja poslovnih angelov. V ZDA poznajo več 100 tovrstnih združenj, v kateri sodeluje več kot 200.000 poslovnih angelov, prav tako jih je veliko tovrstnih združenj tudi v Evropi ter drugod po svetu.

Smisel tega je, da se ustanovi organizacija (združenje, klub, društvo…) v katero so včlanjeni poslovni angeli, ta organizacija pa sistematično in strokovno zagotavlja investitorjem tudi določene storitve. Te storitve so predvsem iskanje podjetniških projektov, prvotno sito za projekte, ki ne ustrezajo osnovnim kriterijem, pomoč podjetnikom pri pripravi investicijske dokumentacije, druženje med investitorji, izmenjava mnenj itn. Združenja pa imajo pomembno vlogo tudi pri sindiciranju investicij.

V Evropi obstaja združenje klubov poslovnih angelov EBAN, v Sloveniji pa deluje klub Poslovni angeli Slovenije, ki združuje več kot 20 slovenskih investitorjev. Slovenski klub je tudi uradni član te evropske zveze.

Kdaj iskati poslovnega angela?

V primeru, da imamo veliko in jasno vizijo, želimo delovati regionalno ali globalno, imamo drzno idejo in jasen diferenciator, delujemo v rastoči panogi ter potrebujemo kapital ter mentorje za hitrejšo rast, je zagotovo smiselno, da razmislimo o tem, da bi v podjetje sprejeli poslovnega angela.

Vendar bi za konec omenil, da je najbolj pomembno ravno to, da smo odkriti do sebe, kaj si želimo v življenju, kaj so naše želje in kje se vidimo v prihodnosti. Tudi obrtna delavnica, srednje veliko lokalno podjetje ali družinsko podjetje je popoln uspeh, če so to naše želje in če je to nekaj, kar si želimo in nas izpopolnjuje. Za tiste z najbolj drznimi vizijami in velikimi ambicijami pa je zagotovo smiselno, da razmislijo tudi o poslovnih angelih.

Sorodne vsebine:

1. Poslovni angeli Slovenije
2. Poslovni angeli: demoni ali resnično angeli?
3. Poslovni načrt, ki pritegne investitorje!

Dolžniški in lastniški viri financiranja

Največji problem, ki se v sklopu financiranja podjetij pojavlja je, da najpogostejši viri dolžniškega financiranja (dolgoročni in kratkoročni krediti) podjetniku niso na voljo, oziroma obstaja zelo majhna verjetnost, da jih pridobi, dokler nima ustreznih bonitet, zgodovine poslovanja oziroma, če ni sposoben zavarovati posojila s svojim lastnim premoženjem. Razlog za to se skriva v statistiki, ki pravi, da 90% podjetij v 5 letih propade. Torej vlagati v teh fazah rasti podjetja je zelo tvegano. Ta problem pa rešujejo lastniški viri financiranja, vendar pa so pri tem pravila igre povsem drugačna.

Če pogledamo osnovni koncept dolžniškega financiranja, bi lahko rekli, da si pri tovrstnem financiranju sposodimo vrečo denarja, ki jo mesečno vračamo skupaj z vnaprej dogovorjenimi obrestmi. Pri tem nam posojilo bremeni mesečni denarni tok, delitev tveganja je majhna, saj je banka zavarovana do zadnjega milimetra (menica na osebno premoženje…), dodana vrednost tega denarja pa je nizka, saj dobimo zgolj denar in nobenih drugih dodanih vrednoti.

Pri lastniških virih financiranja pa je zgodba povsem drugačna. S prejetjem vreče denarja prejmemo v podjetje tudi solastnika, partnerja, ki nam aktivno pomaga pri gradnji in rasti podjetja. Poleg denarja vloži tudi druge dodane vrednosti in tako je vrednost tega denarja mnogo večja. Z lastniško investicijo se ne bremeni denarnega toka, vendar je filozofija ta, da se vse vlaga vse v čim hitrejšo rast podjetja, saj se s tem veča tudi njegova vrednost. Tveganje pa je v tem primeru za investitorja veliko, saj ob propadu podjetja izgubi celotno ali večino svoje investicije. Dodane vrednosti pa so, kot omenjeno veliko večje. Najpogostejše oblike lastniškega financiranja so 4F, poslovni angeli in skladi tveganega kapitala.

Poleg tega obstajajo še drugi viri financiranja, kot so na primer lizing, terjatve, factoring itn. vendar bi se v nadaljevanju osredotočili predvsem na lastniške vire financiranja, saj so najbolj zanimivi za podjetja, ki se nahajajo v začetnih fazah rasti podjetja.

Lastniško financiranje in barve denarja

Lastniško financiranje se začne pri 4F (founders, friends, familiy, fools). Tukaj govorimo o krvnem, rdečem denarju, ki ga morajo vložiti podjetniki vsaj za ustanovitev podjetja ter za pot do prvega impulza s trga, da je izdelek/storitev zanimiva oziroma do prvih alfa strank. Pomembno je, da vsi družbeniki vložijo svoj denar, saj je zaveza do realizacije tako veliko večja, pogosto pa morajo podjetniki navdušiti še prijatelje, družino in naivneže, da vložijo v njihov projekt ter da se zagotovijo osnovni temelji delovanja podjetja.

Naslednji potencialni vir financiranja so poslovni angeli. To so uspešni poslovneži, ki so zgradili že eno ali več uspešnih podjetij, finančno stanje pa jim omogoča, da investirajo tudi v zelo tvegane projekte. Običajno so poslovni angeli iz panoge, prepoznajo priložnost, verjamejo v podjetnika in mu aktivno pomagajo pri rasti. Tu lahko govorimo o pametnem, modrem denarju, saj poslovni angeli poleg lastnega denarja, v podjetje vložijo tudi svoje znanje, izkušnje in kar je izjemno bistveno socialni kapital. Investicije pa običajno znašajo do 500.000€.

V Sloveniji imamo tudi združenje poslovnih angelov in sicer Poslovni angeli Slovenije.

Za poslovnimi angeli, če podjetje rase v skladu z načrti običajno v podjetja vstopijo še skladi tveganega kapitala. V tem primeru v podjetje ne investirajo več posamezniki, vendar gre denar iz sklada v katerega vlagajo banke, pokojninske družbe, bogati posamezniki ter druge finančne inštitucije. Stopnja formalnosti je mnogo višja kot pri poslovnih angelih. Ko govorimo o skladih tveganega kapitala bi lahko rekli, da gre predvsem za zeleni denar, ki ponazarja zrelosti in s tem pa tudi nadaljnji razvoj, rast in ekspanzijo.

Dodana vrednost skladov tveganega kapitala pa je že na nekem drugem nivoju, saj je tudi faza rasti podjetja, v katera vlagajo nekoliko poznejša (to velja za naše geografsko območje). Skladi iščejo podjetja, ki so že vzpostavljena, imajo nekje do 1 mio € prihodkov, redno zaposlene ljudi, a še vedno potencial za hitro rast, predvsem z vstopom na tuje trge, regionalno širitvijo, naskokom na globalni trg ali podobno. Vlagajo med 1 mio€ in 4 mio€, prav tako pa gre za lastniško financiranje.

Poleg denarja je za podjetje vir dodane vrednosti predvsem s strani managementa sklada ter strokovnjakov, ki so v njihovi socialni mreži. Ta dodana vrednost pa je predvsem na ravni pravnih, računovodskih, davčnih, procesnih in drugih podobnih dodanih vrednosti. Pomembna dodana vrednost skladov je tudi pomoč pri osnovi za donosen izhod podjetja, kar je relativno zapleten postopek, kjer podjetnik vsekakor potrebuje pomoč. Torej rekli bi lahko, da podjetje pridobi z vstopom sklada partnerja, ki prispeva k temu, da je vrednost podjetja čim večja, kar pa je tudi njihov glavni interes.

Ostale omejitve in zahteve so podobne, kot pri poslovnih angelih, se pravi, da obstaja določena strategija izhoda, sklad postane solastnik podjetja itn. Zaradi strogih kriterijev pa velja, da od 100 pregledanih podjetij sklad vloži v 1 ali 2 podjetij, podobno pa je tudi pri poslovnih angelih. V Sloveniji deluje okoli 5 skladov tveganega kapitala, kot na primer Poteza Innovation and Growth Fund, sicer pa se ponudba kapitala na trgu povečuje.

Nadaljnje financiranje

Po vstopu skladov tveganega kapitala za podjetje v večini primerov tudi ni več problem, da pridobi dolžniške vire financiranja. Običajno je tako, da je vstop profesionalnih investitorjev za banko znak večje varnosti naložbe s strani poslovnega in tehnološkega tvegaja ter so zato pripravljeni tudi pri takem tveganju, ki jim drugače ni sprejemljivo sodelovati pri rasti. V tej točki mora biti podjetnik sposoben oziroma mora znati kombinirati vse omenjene vrste financiranja.

Nadalje pa obstaja tudi možnost financiranja podjetji s strani privatnih skladov pri čemer gre v večini že za odkupe in ne več dokapitalizacije podjetij, še kasneje pa se podjetje lahko financira tudi preko borze. Kot omenjeno že na začetku pa obstaja tudi več drugih virov financiranja, med katerimi so nekatera bolj, druga pa zelo redko uporabljena.

Vsak vir financiranja pa ima svojo ceno. Če ne upoštevamo drugih dodanih vrednosti, so zagotovo najdražji lastniški viri financiranja. Na drugi stran, če ne upoštevamo vsega časa, ki ga je potrebno porabiti za pisanje poročil, česar je pogosto kar veliko, so najugodnejše države subvencije. Ne glede na vse pa je pomembno, da podjetnik uspešno kombinira različne vire in s tem zagotovi ustanovitev ter ustrezno rast, razvoj in ekspanzijo podjetja.

Sorodne vsebine:

1. Poslovni angeli
2. Poslovni angeli Slovenije
3. Notranji in zunanji viri

Prva pomembna zadeva, ki jo je Colin na predavanju izpostavil je, da sta najpogostejši oviri do dostopa lastniških virov financiranja management podjetja, ki še ni zrel za tovrstne investicije ali pa, da tehnologija še ni dovolj razvita oziroma zrela za na trg (podjetje še nima razvite jedrne kompetence ali pa še ni odprto okno priložnosti). Pogosta napaka je tudi ta, da podjetniki z razvojem tehnologije iščejo probleme, ne pa rešitve problemov.

Torej nujni pogoji, ki jih moramo izpolnjevati, da dobimo investicijo so:

• Tim – danes nihče ne more uspeti sam, saj sam slej kot prej zaostaneš za drugimi
• Izjemno poznavanje tehnologije in jasna jedrna kompetenca
• Potencial za hitro rast
• Vstopne ovire v panogo (patenti, »first-mover« advantage itd.)
• Prototip ali prvi odjemalci (alfa stranke)
• Dobro poznavanje trga (ključni igralci, veriga vrednosti itd.)
• Podjetniški duh – strast do udejstvovanja v podjetništvu

Poslovni angeli

V sklopu lastniških virov financiranja poznamo sklade tveganega kapitala in poslovne angele. Poslovni angeli so posamezniki, ki so običajno tudi sami uspešni podjetniki, svoj zaslužen denar pa želijo investirati v nova podjetja v začetnih fazah, kjer so prisotna velika tveganja.

Pri tem poznamo dva tipa poslovnih angelov:

• Kompetentni angeli – te osebe imajo kapital, so kompetentni in so zavezane k pomoči podjetju pri rasti.
• Pravi angeli – te osebe imajo kapital, so kompetentni, zavezani k pomoči podjetju pri rasti, predvsem pa imajo prave kontakte. In to so osebe, ki jih želimo imeti v svojem podjetju.

Poslovni angeli iščejo v potencialnih investicijah naslednje stvari:

1. PODJETJE/PROIZOVD

• Razumevanje proizvoda, storitve in trga
• Edinstvenost (diferenciator)
• Jasna dodana vrednost
• Prototip, prvi odjemalci – ali rešitev res deluje?

2. TRG

• Kupci in način doseganja potencialnih kupcev
• Velikost trga
• Distribucijski kanali
• Konkurenca
• Vstopne ovire

3. VODSTVENA EKIPA

• Znanja in izkušnje (trackrecord)
• Pripravljenost na delo
• Zavezanost k uspehu
• Vodja in timsko delo

4. FINANCE

• Finančne projekcije za 5 let (bilanca stanja, izkaz uspeha, cashflow)
• Glavni mejniki (Milestones)
• Kdo je že investiral
• Potreben znesek za investicijo
• Kako bo denar porabljen
• Ocenjevanje uspešnosti in nadzor porabe nad denarjem

5. STRATEGIJA

• Kakšno je podjetje danes in kakšno bo čez 5 let?
• Vizija in poslanstvo
• Poslovni model

6. PRILOŽNOST

• Investicija v posel in donos
• Intelektualna stimulacija
• Empatija

7. POVRAČILO

• Kako veliko je tveganje?
• Kakšno je povračilo za investicijo?
• Veliko tveganje zahteva tudi veliko nagrado!

Ne glede na vse kontakte, reference in kapital, pa moramo seveda biti zelo previdni, koga vzamemo v svoje podjetje kot investitorja. V naslednjih objavah bom še veliko govoril o poslovnih angelih, to so zgolj dobra izhodišča za vse, ki še niste slišali za lastniške vire financiranja.

Inoviranje in management tehnologij

V drugem delu predavanja je Colin Alexander govoril o inoviranju in managementu tehnologij. Spodaj podajam nekaj ključnih zadev, ki jih je izpostavil Colin.

Inoviranje je:

• Uspešno izkoriščanje novih idej,
• miselnost in kultura: Je želja po nenehnem izboljševanju; po tem, da si boljši od drugih; želja, da rešuješ probleme ljudem in želja po tem, da želiš ponuditi najboljšo storitev na trgu,
• proces, ki vodi od ideje do novega proizvoda, storitve ali procesa, ki doseže tudi komercialni uspeh.

Dobre prakse pri inoviranju so pokazale, da je potrebno:

• Zelo hitro reagirati na nenehno spreminjanje poslovnega okolja,
• ustrezno upravljanje z okoljem in s spremembami, da se lahko neprestano razvijajo nove ideje, tehnologije in priložnosti,
• nenehno razvijanje novih idej za izboljšanje konkurenčnih prednosti,
• vlagati v veščine, znanja in tehnologije, ki izboljšujejo proizvode, storitve in procese v podjetju.

Inoviranje se lahko dotika naslednjih področij:

• Izboljšanje obstoječih proizvodov,
• cenejše poti do proizvajanja obstoječih proizvodov in s tem nižja prodajna cena na trgu,
• preusmeritev povpraševanja po obstoječih proizvodih s predstavitvijo novih tehnologij,
• razvoj proizvodov, ki ustvarjajo povsem nove trge.

Pri tem moramo biti vedno pozorni na to, kaj se dogaja na trgu:

• Spremljanje konkurence – nenehno je potrebno spremljati, kaj počne konkurenca, katere nove produkte in storitve lansirajo na trg; smiselna je analiza njihovih prednosti in slabosti.
• Spremljanje regulative – določanje odgovornosti, regulative lobiranja, itd.
• Spremljanje tehnološkega razvoja v panogi – spremljanje novih tehnologij, beleženje potencialnih groženj, delo z zunanjimi specialisti na področjih, ki niso vezana na jedrno kompetenco podjetja.
• Spremembe na trgu – vedno je potrebno biti blizu strank in zbirati od njih povratne informacije, ne smemo zaspati na lovorikah, slediti je potrebno demografskim spremembam, z brainstormingi definiramo potencialne nevarnosti na trgu in naredimo strategijo upravljanja z njimi, če se resnično pojavijo.

Pri spremljanju konkurence se nanašamo na naslednje vire:

• Spletni iskalniki
• Literatura o proizvodih
• Tehnične in poslovne knjižnice
• Trgovska in gospodarska združenja
• Strokovna in poslovna združenja
• Konference, sejmi in razstave
• Testiranje proizvodov
• Obstoječi in potencialni uporabniki ter kupci

Ko se primerjamo s konkurenco je smiselno primerjati naslednje sestavne elemente izdelkov oziroma ponudbe:

• Izgled
• Postopek izdelave
• Čas dostave
• Način uporabe
• Kvaliteta
• Različne možnosti uporabe
• Stroški izdelave
• Uporabljena tehnologija
• Možnosti varčne uporabe
• Pomoč uporabniku
• Zahtevnost uporabe
• Potrebe po strokovnih znanjih
• Življenjska doba
• Zanesljivost
• Velikost in teža
• Garancija

Del predavanja se je nanašal tudi na to, kako do poslovnih idej in kako jih ocenjevati, vendar bom to skupaj z lastnimi izkušnjami obravnaval v eni izmed naslednjih objav. Sicer pa je bilo predavanje zelo zanimivo. Z gospodom Colinom smo bil tudi na večerji in kosilu, kjer smo govorili nekoliko več o podpornem okolju za podjetnike. Seveda smo dobili veliko koristnih informacij, ki jih bomo uporabili, saj ima Oxford enega najboljših podpornih okolij v Evropi.

Najbolj pa me je navdušilo to, da je že po nekaj minut pogovora s Colinom moč razbrati, da je gospod človek vrednot in integritete ter da mu je moč zaupati. To je zelo pomembna osebnostna lastnost v poslu, predvsem pa, če si svetovalec. Podobno povratno informacijo je dalo tudi veliko podjetnikov, katerim je Colin svetoval v popoldanskem delu. Torej ime in priimek sta blagovna znamka, zato je nujno, da gradimo na lastni integriteti.

Sorodne vsebine:

1. Poslovni angeli Slovenije
2. Poslovni angeli
3. Poslovni načrt, ki pritegne investitorje!