Jedrna kompetenca podjetja je tisti del poslovanja, s katerim podjetje dela denar na dolgi rok, konkurenca pa tega ne more z lahkoto skopirati. Najlažje kompetenco merimo v znanju. Torej odgovor na vprašanje, koliko časa potrebuje konkurenca, da na trgu ponudi enako stvar (izdelek ali storitev), jasno pove kako močno kompetenco ima naše podjetje. Zato so daleč najboljše jedrne kompetence tehnologije, vseeno pa tudi najbolj redke. Ne bazirajo pa vse prave jedrne kompetence zgolj na tehnologiji. Jedrne kompetence lahko povsem različne in se skozi obdobje tudi spreminjajo.

Poglejmo si dva tipična, povsem plastična primera. Najprej podjetje Google. Njihova prva kompetenca je bila zagotovo tehnološke narava in sicer algoritem za rangiranje spletnih strani v njihovem iskalniku imenovan PageRank, ki ga je zaščitila pisarna za prenos tehnologij na Stanfordu, Google pa ima ekskluzivne pravice. Z razvojem podjetja se je bolj in bolj spreminjala tudi kompetenca podjetja Google, predvsem v vrednote, ki prežemajo podjetje. Te se odražajo tako v filozofiji produktov podjetja, kot je na primer preprost dizajn, kot tudi v kulturi podjetja, kar je pripeljalo do tega, da je Google najboljši in najbolj zaželen delodajalec na svetu. Mesečno prejmejo 20.000 prošenj najboljših ljudi iz celotnega sveta ter sprejmejo samo nekaj najboljših.

Drugi tak plastični primer je Coca Cola. Njihova prva kompetenca je bila zagotovo formula za pijačo, ki je še danes poslovna skrivnost in jo pozna le nekaj deset ljudi na celotnem svetu. V prvotni formuli naj bi celo bila koka, kar je bila verjetno res odlična kompetenca, če je vse to res. Danes je seveda kompetenca podjetja blagovna znamka, ki je ena najbolj vrednih blagovnih znamk na svetu. Tudi v tem primeru so izjemno pomembne vrednote podjetja, ki nagovarjajo določen način in kulturo življenja.

Poznamo šest tipičnih kompetenc, ki jih ima lahko podjetja, običajno gre celo za kombinacijo več kompetenc, ena izmed njih pa pomembno izstopa.

Ustvarjanje vrednosti (različni načini reševanja problemov)

• Tehnologija – orodja za reševanje problemov (patenti, nove aplikacije in rešitve, boljša kakovost itn.)
• Praktična uporabnost tehnologije – nadgraditev obstoječih tehnologij na nivo uporabnosti glede na način delovanja človeka (npr. insulinska injekcija v svinčiku)
• Čustveno inoviranje – zadovoljevanje potreb z naslova Sedmih smrtnih grehov

Dostavljanje vrednosti (od rešitve do realizacije)

• Poslovni model (npr. nizko cenovni letalski prevozniki)
• Organizacija (notranja kultura, hitrejši procesi itn.)
• Komunikacija (način trženja, biti prvi na trgu, blagovna znamka itn.)

Na podlagi opazovanj več podjetij sem kompetence razdelil v osnovnih šest razredov. Vsako podjetje mora resnično dobro razmisliti, kaj je v določenem trenutku njihova jedrna kompetenca.

Iz kompetence običajno izhaja tudi diferenciator, to je tisti del poslovanja, ki nas loči od konkurence. Nas dela drugačne in edinstvene. Če je jedrna kompetenca bolj model ali specifikacija, je direfenciator povsem marketinški koncept in govori striktno o prednostih in koristih, ki jih imajo kupci, če se odločijo za določeno podjetje. Osredotočen diferenciator je širše poznan koncept v marketingu, ki se imenuje edinstvena prodajna prednost. Torej kaj je v naše poslovanju tako edinstvenega, da nas resnično loči od drugih. Seveda večina diferenciatorjev oziroma edinstvenih prodajnih prednosti izhaja iz kompetence.

Primer dobre edinstvene prodajne prednosti je na primer Domino’s Pizza, ki je zapisan v sloganu, pico vam podstavimo v 30 minutah, ali pa jo dobite brezplačno. Torej njihov glavni diferenciator od konkurence je hitrost dostave. Problema čakanja, ko smo resnično lačni, se vsi dobro zavedamo. Jedrna kompetenca podjetja pa je sistem, ki omogoča, da podjetje na širših območjih uresniči tako hitro produkcijo in dostavo. Torej kompetenca podjetja leži v procesih, logistiki itn.

Velikokrat je vprašanje, kako razviti dobro kompetenco in biti konkurenčen. Odgovor je preprost, izvesti to v realnosti pa je seveda mnogo težje. Večjih in težjih problemov kot se lotimo reševati, boljšo kompetenco bomo načeloma imeli. Pogoj, je da so nam za boljšo rešitev pripravljeni plačati in da je za takšno rešitev trg že zrel. Ne glede na to, če se ukvarjamo s problemi, ki so že rešeni izjemno dobro, če se ukvarjamo s problemi, katerih rešitev se lahko loti vsak, ne bomo imeli resne konkurenčne prednosti. Bolj kot je naše znanje redko, več kot je vloženega znanja z visoko dodano vrednostjo, boljše kompetence lahko razvijemo. To znanje je seveda lahko lastno znanje na podlagi zbranih izkušenj, ali znanje, ki ga razvijamo v drugačnih okvirih, na primer v sklopu študija v inštitucijah znanja. Zato velja mogoče še omeniti ključno vlogo inštitucij znanja pri razvoju jedrnih kompetenc.

Danes živi več kot 90% kdaj koli živečih znanstvenikov in tehnološki razvoj je vedno hitrejši. Tako so tehnološke kompetence vedno bolj pomembne. Prave visoke tehnologije rešujejo resnično boleče probleme, kot so na primer različne zdravstvene aplikacije, tehnologije za večanje produktivnosti itn. V preteklosti je veliko jedrnih kompetenc podjetji baziralo predvsem na naravnih virih ali enkratnem inoviranju, danes pa je potrebno neprestano inoviranje, ki mora temeljiti predvsem na znanju z visoko dodano vrednostjo. Ustvarjanje, ustvarjanje in še enkrat ustvarjanje.

Če razumemo pomembnost kompetence, razumemo tudi zakaj je tako pomemben prenos znanja iz izobraževalno raziskovalnih inštitucij (univerze, inštituti itn.) v gospodarstvo. Ravno zato, ker omogočajo podjetjem resno kompetenco in konkuriranje na širšem trgu. Torej še ena možnost, kako lahko razvijemo resno kompetenco je, da se začnemo gibati v krogih, kjer so znanstveniki. Tehnologija je izjemno pomembno orodje pri uspešnem poslovanju.

Torej, ko razvijamo svojo poslovno idejo, moramo resno razmisliti, kaj je naša kompetenca. Če kompetence nimamo, moramo toliko časa razvijati svojo idejo, dokler nimamo čim močnejše jedrne kompetence. Tehnologija, drugačnost, enkratnost, zagotavljanje superiornih izdelkov in storitev, nagovarjanje čustev ciljnega plemena, vse to je izjemno pomembno za uspeh v podjetništvu.

Razvijanje kompetence pomeni tudi, da delujemo na podlagi dolgoročnega pogleda, prav tako poteka razvoj kompetence običajno že v tesnem sodelovanju s strankami, tako da identificiramo, kaj so resnično njihovi veliki problemi in bolečine. Včasih lahko celo začnemo poslovati brez kompetence, pridemo do prvih strank in si s povratnimi informacijami o naših produktih pomagamo pri razvoju kompetence. Vendar je izjemno pomembno, da se zavedamo, da moramo dolgoročno neprestano delati na tem, da razvijamo jedrno kompetenco, ki temelji na znanju in je drugi ne bodo morali z lahkoto skopirati.

Na koncu pa ne smemo nikoli pozabiti, da se kompetenca lahko spreminja. Živimo v svetu, kjer je za poslovni uspeh potrebno nenehno inoviranje, obenem pa so zaradi krute in obširne konference kratki cikli izkoriščanja. Tako ne smemo nikoli zaspati na lovorikah, vendar neprestano delati na razvoju in rasti. Tudi kompetence.

Ni sorodnih vsebin.

Če potrebo po razumevanju okolja, predvsem tiste, ki izhaja iz kriznih časov, postavimo še v bolj praktični okvir, naletimo na vprašanja, kot so: Ali bo to, da ne obvladujem dobro računalniških programov močno vplivalo na mojo jutrišnjo vrednost na trgu dela? Zakaj moj otrok preživi 24 ur pred računalnikom in kako v nekaterih primerih ve več od mene? Kako bom lahko prišel do službe? Ali mi je zdravnik predpisal prava zdravila, saj na internetu piše strokovni članek, da se to da pozdraviti drugače? Zakaj se na  določena delovna mesta prijavi po par sto kandidatov? Ali moram biti res 24 ur dosegljiv na telefonu za svoje stranke in vse ostale? Hranjenje zarodnih celic, le zakaj bi to lahko nekoč koristilo mojemu otroku? Ali je res, da država ne bo poskrbela zame, vključno s pokojninami? Zakaj je danes tako težko uspeti, če se podaš v podjetništvo? Kdo so tisti, ki danes res služijo veliko denarja? Obstaja danes kaj močnejšega kot politika? Zakaj moram delati več kot 10 ur na dan? Živimo kakovostno življenje v kapitalizmu? Kam gremo jutri? Ali naj dovolim hčerki, da gre na lepotno operacijo? Takšnih in podobnih vprašanj je na tisoče.

Vsa ta vprašanja se nanašajo ravno na današnji politični, ekonomski in družbeni ekosistem v katerem se nahajamo ter vektor, ki kaže smer razvoja tega ekosistema. Nad tem ekosistemom bdi le eno samo mogočno pravilo. Edina stalnica so spremembe. To je človeštvo spoznalo že zelo zgodaj svojega obstoja. Potem smo prišli še do spoznanja, da se hitrost teh sprememb povečuje. Vse se dogaja vedno hitreje in bolj bliskovito. Mehanizem za vsem tem je evolucija (postopno spreminjanje česa, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike, razvoj) oziroma revolucija (radikalna sprememba družbenih, ekonomskih, političnih odnosov, ki jo izvedejo napredne družbene sile). V preteklosti smo se izmenično nahajali v obeh oblikah napredovanja. Ko človeštvo skozi evolucijo trči ob kakršen koli naravni ali socialni zid, prav tako tudi, ko se nahajamo v prevelikih družbenih ekstremih, se začne dogajati revolucija. Agrarna revolucija. Industrijska revolucija. Informacijska revolucija. In slednja se še ni končala, temveč dodobra začela. Prepleta se z drugimi revolucijami na mnogo drugih nivojih. Gre za mrežo, kjer se spremembe na enem področju, odražajo na vseh drugih področjih. Živimo v revolucionarnih časih, zato jih je tudi tako težko razumeti in jim slediti. Vse to poraja negotovost.

Najbolj smiselni korak je, da skušamo razumeti ekosistem in revolucijo v kateri se nahajamo in kako bo to na naša življenja (še) vplivalo. Ta revolucija bo namreč zagotovo pripeljala do tega, da bo še veliko več zgodb kot je Mura. Zato mora čim prej čim več ljudi ozavestiti, kaj se dogaja in tokove usmeriti v pravo pozitivno smer. Vendar se tokrat usmerjanje teh tokov dejansko začenja zgolj pri samem sebi. Da pridemo do tega spoznanja, moramo razumeti celotno dogajanje sodobnih sil razvoja ekosistema. To pa ni mačji kašelj.

Problem razumevanja sodobnega ekosistema sta se lotila švedska akademika Kjell A. Nordstom in Jonas Ridderstrale. Že več kot desetletje svojega časa posvečata preučevanju silnic in sistemov sodobnega časa. Napisala sta tri poslovne uspešnice na to temo in sicer Ta nori posel (Funky Business, GV Založba, 2001), Karaoke kapitalizem (Karaoke capitalism, GV Založba, 2003) in Ta nori posel do konca (Funky Business Forever, 2008). Vse tri knjige so postale ene izmed najbolj branih poslovnih knjig. Daleč najbolj prodorna je prva knjiga, kjer je zbranih tudi največ revolucionarnih misli in idej. Druga knjiga ponuja nekaj novih idej, s tem da gre bolj ali manj za dopolnitev prve knjige, s poudarkom na vodenju. Tretja knjiga je praktično dopolnjena izdaja prve knjige in poleg nekaj novih besed v uvodnem delu s poudarki na trendih, ne vsebuje novih idej. To je tudi izjemno zanimivo, saj deloma kaže na to, da se avtorja v nekaterih primerih celo ne držita svojih lastnih nasvetov.

Sicer pa oba avtorja knjig in profesorja na univerzi tudi v praksi odsevata vse to, kar sta zapisala. Poleg tega, da imata oba doktorat iz mednarodnega poslovanja, nosita usnjene hlače, imata obrite glave ter uhane, zbirata umetnine, poslušata Prodigy in imata namesto predavanj prave šove. Povsem netipična profesorja. Njuno delo ju je poneslo na čelo nove generacije evropskih gurujev poslovanja. Uvrstila sta se tudi na seznam »thinkers 50«, ki vsako leto izbere top managerske mislece, knjiga Funky business pa med top poslovne knjige vseh časov.

Glede na to, kako pomembno je razumeti ekosistem skupaj s silnicami in glede na to, da nisem našel nobene druge literature, ki bi bolj celostno razložila, kaj se danes dogaja, gre zagotovo za vsebine, v katere se je smotrno poglobiti, o njih temeljito razmisliti, obenem pa tudi spoznati, kje gre za pretiravanja, kje so pa mogoče sile še mnogo močnejše. Posebno, če to apliciramo na naše lokalno okolje, kljub temu da postajamo globalna družba. Tako v nadaljevanju podajam (zame) glavne zamisli iz vseh treh knjig z nekaj lastnimi komentarji. Ne glede na to, da sem v nadaljevanju zajel bistvene ideje vseh treh knjig, priporočam, da vzamete v roke to odlično branje in se še bolj poglobite v razumevanje sodobnega ekosistema. Nenazadnje boste zagotovo v knjigah našli tudi stvari, ki so vam bolj pomembne. Saj namreč živimo v dobi individualizma. Vsekakor pa gre za obvezno branje, prav za vse.

Sodobnega okolja seveda ni moč opisati celostno v nekaj besedah ali kratki objavi. Prav tako gre za več nivojev oziroma perspektiv, kako vplivajo dejansko imajo vse te spremembe (družba, silnice, trg, organizacije, posameznik). Prva knjiga Ta nori posel (Funky Business) obsega pet ključnih poglavij, strukturiranih prav na perspektivah in sicer (1) Funky časi, kjer opredeljuje in opisuje na splošno obdobje v katerem se nahajamo in zakaj je to revolucionarno, (2) Sile funka, kjer opisuje, kaj so dejansko silnice, ki ustvarjajo te negotove čase, (3) Funky vas, ki opredeljuje nove vzorce in zahteve tiranskih odjemalcev in neizprosnih trgov, s čimer se bodo morala slej kot prej soočiti vsa podjetja, (4) Funky d.d., kjer so opisani predlogi, kako naj se posamezno podjetje sooči s sodobnim svetom in zadnje poglavje (5) Funky vi, kjer se nasveti dotaknejo ravni vsakega posameznika, ki živi v tem norem svetu.

Te delitve sem se držal tudi sam in objavo razbil na pet delov. Vsaka objava vključuje glavne ideje iz vseh treh knjig in ponekod tudi moj komentar ali mnenje. Prva objava Funky časi je pomembna za prav slehernega prebivalca našega planeta. Z namenom zgolj preživetja ali zagotovitve želenega standarda življenja. Nihče ne bo ušel tem časom. Sile funka, Funky vas in Funky d.d. so pomembne predvsem za podjetnike in vse, ki se nahajajo v poslovnih vodah, ali so drugače povezani z organizacijami. Na koncu je še poglavje Funky vi, ki je pomembno za vse, ki želijo uspeti v tem svetu, ne glede na to ali imajo svoje podjetje ali ne.

Vse skupaj je seveda začinjeno z veliko pretiravanja, kar pa je konec koncev tudi ena izmed značilnosti sodobnega ekosistema. Ne smejo nas odbiti tudi občasna navidezna protislovja, ki ob poglabljanju v celostno sliko in povezovanju idejnih fragmentov, dobijo celo svoj smisel.

Glede na to, da so moje objave že tako ali tako (pre)dolge in da gre za veliko tehtnih misli, bom pripravljeno vsebino ločeno v več prispevkih, objavil tudi v krajšem časovnem zamiku. Tudi preveč dobrega postane slabo.

Sorodne vsebine:

1. Funky vas
2. Funky vi
3. Funky d.d.

Sicer pa, kot sem že omenil, najboljši zaščita pred konkurenco je, da ste vedno korak pred njo!

—>

Stranka 1, Naslov, Kraj, DŠ, MŠ ali EMŠO, ki ga zastopa Zastopnik 1

in

Stranka 2, Naslov, Kraj, DŠ, MŠ ali EMŠO, ki ga zastopa Zastopnik 2

sklepata

SPORAZUM O VAROVANJU POSLOVNIH SKRIVNOSTI

I.

Ta sporazum določa obveznosti in pravice obeh strank glede varovanja podatkov, ki bodo posredovani Stranki 2 s strani Stranke 1 v sklopu projekta Projekt 1.

II.

Kot zaupni podatek v smislu tega sporazuma se šteje:

• vsak podatek, ki ga stranka zavestno posreduje drugi stranki v povezavi z izdelavo in predstavitvijo tega projekta;
• vsak podatek, ki ga ena stranka pridobi od druge stranke v pogovorih, povezanih z izdelavo projekta ali ki ga stranka pridobi s povezavo posameznih podatkov pridobljenih v takšnih pogovorih;
• vsak podatek, ki ga ena stranka pridobi od druge za potrebe izdelave projekta ali ki ga posamezna stranka posreduje drugi stranki zaradi sodelovanja v tem projektu;
• vsak poslovni podatek posamezne izmed strank, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost ali bi lahko bil opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z ustreznimi določbami zakona o gospodarskih družbah in ki ga stranka pridobi neposredno od druge stranke ali pa tretje osebe.

III.

Kot poslovna skrivnost se ne šteje:

• podatek, s katerim je stranka razpolagala že pred sklenitvijo tega sporazuma brez obveznosti varovanja poslovne skrivnosti;
• podatki, ki so stranki javno dosegljivi;
• lastni podatki, ki ji posamezna stranka da na razpolago javnosti;
• podatki iz prejšnje točke tega sporazuma, ki jih posamezna stranka naknadno javno objavi in sicer po dnevu takšne javne objave;
• podatki, za katere posamezna stranka izrecno opredeli, da niso predmet tega sporazuma in da se torej ne štejejo za zaupne podatke;
• podatki, do katerih pride posamezna stranka s pomočjo dovoljenega poizvedovanja in povezovanja javno znanih ali dostopnih podatkov.

IV.

Vsaka stranka mora:

• varovati zaupne podatke v skladu s pravili varovanja poslovnih skrivnosti;
• uporabljati zaupne podatke samo za potrebe izdelave in realizacije projekta;
• opraviti vse potrebe dejavnosti, da bodo zaupni podatki ostali tajni ter varni pred krajo ali kakršnokoli protipravno odsvojitvijo;
• preprečiti, da bi se z zaupnimi podatki seznanile nepooblaščene tretje osebe.

V.

Sporazum o varovanju poslovnih skrivnosti velja za posamezne poslovne skrivnosti oz. zaupne podatke od njihovega prejema do preteka 2 let od zaključka projekta.

VI.

Za nespoštovanje tega sporazuma se ne šteje posredovanje kakršnihkoli zaupnih podatkov na zahtevo državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, ki so posredovani skladno z zakonom.

Ne glede na določbe tega sporazuma je vsaki stranki dovoljeno posredovanje podatkov tretjim osebam na podlagi predhodnega pisnega soglasja druge stranke.

VII.

Pogodbeni stranki bosta morebitne nesporazume, ki bi nastali pri izvrševanju te pogodbe, skušali reševati sporazumno. V kolikor sporazum ne bo mogoč, je za reševanje sporov krajevno pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.

VIII.

Ta sporazum je sestavljen v dveh (2) enakih izvodih, od katerih vsaka pogodbena stranka prejme po en (1) izvod.

IX.

Ta sporazum je sklenjen in začne veljati z dnem ko ga podpišeta obe stranki.

V Kraj, dne Dan

Podpis Stranke 1

Podpis Stranke 2

Sorodne vsebine:

1. Orodja in primeri poslovnih načrtov
2. Dober prodajalec
3. Proces razvoja podjetniških idej

Bi pa pri tem poudaril, da se opredelitev posameznih faz razlikuje in ni splošno usklajena, predvsem v tem, kdaj je narejen prehod iz ene v drugo fazo. Specifika posamezne faze je tudi zelo odvisna od panoge, kjer posluje podjetje ter strategije vstopa na trg (lokalno, regionalno, globalno itn). V spodaj opisanem primeru je najbližje situaciji tehnološko podjetje, ki želi postopoma iz lokalnega vstopiti na regionalni in globalni trg.

Kljub temu pa si faze sledijo v določnem zaporedju, ki ga je dobro poznati. Vsaka faza ima namreč svoje zahteve, izzive in razsežnosti, s katerimi se mora podjetnik soočati. Kot omenjeno, pa je smiselno faze prilagoditi panogi, kjer podjetje posluje.

Kreativne vrednote

Sanjska faza – Odločimo se, da gremo v podjetništvo, imamo več idej, raziskujemo, pridobivamo znanje, ocenjujemo posamezne ideje, dokler ne pridemo do tiste ideje, ki ustreza vsem osnovnim merilom in jo želimo realizirati. Idejo opišemo na eni ali nekaj straneh.

Idejna faza – V idejni fazi napišemo prve poglobljene dokumente, idejo razvijemo v na papirju preverjeno poslovno priložnost (poslovni načrt). Poslovni ideji posvečamo vedno več energije in fokusa. Pogovarjamo se z ljudmi, potencialnimi strankami, navdušimo ljudi in pridobimo prve člane tima. Odločimo se, da odpremo novo podjetje, vložimo svoja sredstva ter se podamo na podjetniško avanturo.

Kreativno-izvršne vrednote

Semenska faza (seed phase) – Začnemo poslovati, imamo prve prihodke ali smo tik pred prvimi prihodki. Dokončan imamo prototip ali izpeljan pilotni projekt, največkrat se vselimo v poslovne prostore, lahko pridobimo prve zunanje finančne investitorje v podjetje. Zbiramo mnenja in močno prilagajamo naš proizvod/storitev glede na povratne informacije s trga.

Zagonska faza (startup phase) – Imamo več prvih (alfa) strank, povsem dokončan proizvod ali storitev. Od prototipa pridemo do prve »nulte« serije ali jasno oblikovane storitve. Pripravljamo obsežnejšo marketinško strategijo ter jo začnemo izvajati, aktivno vpenjamo podjetje, lahko pride do dokapitalizacije podjetja s strani zunanjih investitorjev, če je to potrebno. Podjetje ima prve redne denarne tokove.

Izvršne vrednote

Zgodnja faza (early stage) – Vzpostavljena je serijska proizvodnja ali je dokončno izoblikovanih več storitev, aktivno prodajamo na lokalnem trgu, postajamo eden izmed pomembnih akterjev v tem segmentu, podjetje ima redne denarne tokove, zaposlujemo nove ljudi, začenja se hitra rast podjetja.

Pozna zgodnja faza (late early stage) – Aktivno širimo poslovanje, tipamo regionalne ali globalne trge, pripravljamo se na hitro rast (zbirano resurse…). Imamo izdelano strategijo vstopa na tuje trge, poslovanje na obstoječih trgih je stabilno in rase.

Faza hitre rasti (high growth) – Vstopimo na druge načrtovane trge v skladu s strategijo vstopa, podjetje dosega hitro rast, postaja vodilno v panogi, narekuje smer in tempo razvoja itn. Na koncu imamo zrelo, mednarodno uspešno podjetje, ki zaposluje veliko ljudi in s svojimi proizvodi ali storitvami spreminja svet na boljše tisočim ljudem.

Administrativne vrednote

Podjetje prehaja v zrelo fazo in posluje kot eden izmed vodilnih podjetij na trgu, z levjim tržnim deležem. Po določenem obdobju se rast podjetja upočasnuje. Tako je skoraj dosežen in realiziran potencial podjetja. Iz izvršnosti vedno bolj prihajamo v administrativne vrednote, iz podjetništva v korporativno managerstvo, orodja so vedno bolj racionalna.

Pogrebne vrednote

Po določeni dobi poslovanja ni več rasti – prodaja, vrednost podjetja itn. začnejo padati. Podjetje je v fazi zatona. Največkrat se v takih primerih podjetje prestrukturira ali pa »razkosa« in proda. Vendar pa je to že povsem drugo poglavje poslovnih vod.

Sorodne vsebine:

1. Vrednote v življenjskem ciklu podjetja
2. Pozor! Deset najpogostejših razlogov zakaj podjetja propadajo.
3. Vrednote podjetja

Če se še nekoliko bolj poglobimo v pomembnost realizacije ideje, lahko najdemo veliko literature, kjer uspešni podjetniki in poslovnih guruji navajajo, da je sama ideja vredna okoli 5 – 10%. Vso preostalo težo pa nosi ravno realizacija. To pomeni, da takoj, ko zaznamo podjetniško priložnost, prevzamemo celotno odgovornost, TVEGAMO, angažiramo lastne in druge resurse (ljudi, kapital…), ki jih potrebujemo za realizacijo ideje, vse te resurse učinkovito organiziramo in uresničimo potencial ideje na trgu preko svojega podjetja. To pa je nenazadnje tudi definicija podjetništva.

Od kreativnosti do izvršnost

Realizacijo poslovne ideje lahko v eni besedi povzamemo v izvršnosti, pri tem da v tem primeru govorimo v najširšem pomenu te besede. Temelj izvršnosti predstavlja beseda izvajati, kar pomeni, da počnemo nekaj v smeri, da kaj zamišljenega (ideja) postane stvarnost, dejstvo. Ta temelj pa mora biti začinjen z vsemi sestavinami premagovanje konkurence, ki zajema hitrost, prilagodljivost, drugačnost, iznajdljivost, itn.

Veliko ljudi, ki se želi podati na podjetniško pot, ima probleme pri tranziciji od iskanja prave »idealne« ideje (ki ne obstaja) pa do tega, da začnejo delati prve korake k realizaciji. Ponavadi je veliko lažje razmišljati, kot pa narediti prvi korak k akciji, se podati iz cone udobja. Največkrat je ta tranzicija problematična, ko predstavlja realizacija konkretno prodajo, torej srečanje z našimi strankami na štiri oči in predstavitev našega produkta.

Nenazadnje pa se je izkazalo, v skladu z omenjeno veliko večjo težo izvršnosti, da lahko v podjetništvu dosežemo izjemne uspehe tudi s slabšimi idejami, če smo prežeti z vsemi osebnostnimi lastnosti, veščinami, motivacijo, vztrajnostjo, vizionarstvom in ostalimi elementi, ki so zajeti v izvršnosti.

Prepričan sem, da sem že dodobra utemeljil pomembnost izvršnosti ali pa se je že zavedate sami. Vseeno pa je tukaj še eno pomembno dejstvo, za vse tiste, ki se podajate na podjetniško pot. Po vsej verjetnosti ima v tem trenutku vsaj še nekaj podjetniških ekip dokaj podobno idejo kot vi. Ravno izvršnost pa bo odločila, kdo bo najbolje realiziral to idejo in žel podjetniške uspehe na tem področju.

Tudi proces razvoja ideje je že del izvršnosti

Poti do dobrih podjetniških idej je veliko, vendar pa je pomembno poudariti, da se le redkokdaj zgodi, da dobimo tako dobro idejo, da je nemudoma primerna za realizacijo. V večini primerov imamo določeno izhodišče (študija, hobij, lastni problem…), na katerem moramo graditi, dokler naša ideja ne ustreza vsem osnovnim kriterijem dobre ideje. Torej, dobre ideje se razvijajo na podlagi cikličnega izmenjevanja procesa analiziranja in procesa kreativnosti.

Pri tem bi navedel dva ključna dejavnika, ki lahko največ prispevata k razvoju naše ideje. To sta brskanje po internetu (iskalniki) in pogovarjanje s pravimi ljudmi. V slednjem primeru gre za odprte, kreativne, pomagati pripravljene posameznike, ki delujejo v naši panogi ali posedujejo kakršno koli drugo tehnično ali poslovno znanje, s katerim nam lahko pomagajo pri realizaciji naše ideje.

Torej, ponavadi gre zgodba nekako takole. Dobimo neko izhodiščno idejo. Obiščemo najbolj znane iskalnike in več dni brskamo po internetu, kaj kdo že počne na svetu v povezavi z našo idejo. Pri tem zberemo več dokumentov in običajno ugotovimo, da počne že veliko podjetij po svetu veliko boljše stvari, kot smo si jih mi zamislili. Naročimo kataloge, zberemo še več podatkov. Naenkrat najdemo segment, kjer bi lahko dodali pomembno vrednost. Nismo prepričani, zato zopet obiščemo več iskalnikov, naročimo več knjig iz tujine itn.

Vse potrjuje, da je ideja prava in vso znanje, da to realiziramo imamo. Obiščemo nekaj ljudi, ki jih dobro poznamo v tej panogi in jim zaupamo. Predstavimo jim idejo. Eden je skeptičen, drugi vidi priložnosti in nam da še nekaj idej. Tretji se nam je pripravljen priključiti itn. Začnemo pisati poslovni načrt, kjer dokončno ocenimo idejo kot poslovno priložnost. Imamo že kontakte s prvo potencialno stranko za pilotni projekt in podjetniška akcija se začne.

Pri tem bi poudaril še dve lastni izkušnji. Prva je, da glede na kakovost zadetkov iskalnikov ponavadi najdete najboljša gradiva šele po parih dneh intenzivnega iskanja, ko prebirate zadetke, ki so rangirani daleč daleč zadaj (vsi čakamo, kdo bo rešil ta problem – next google). Velikokrat je vredno uporabiti tudi iskalnike, ki bazirajo na socialni komponenti, agregirajo podatke ali kako drugače prikazujejo podatke (del.icio.us, squidoo itn.) ter kakšne druge prijeme (p2p), včasih pa je vredno kakšno analizo trga tudi plačati.

Druga izkušnja pa se seveda dotika ljudi. Smiselno se je izogibati ljudi, ki vam po enournem pogovoru poberejo vso energijo, motivacijo in po vrhu še smisel do življenja. To so ponavadi samooklicani svetovalci, ki na podlagi govoric vse vedo, sami pa redkokdaj kaj realizirajo, vendar raje »svetujejo« drugim. Iščite ljudi, ki konstruktivno prispevajo k vašim vprašanjem, takoj iščejo dodatne rešitve, povezave itn. Nenazadnje pa, vedno imejte v mislih – bolj kot bi bila vaša ideja očitna, bolj verjetno je, da bi jo kdo že realiziral. Ko vam vsi govorijo, da ste nori in imate obenem še nakazan impulz s trga (pilotni projekt, potencialne odjemalce…) bolj verjetno je, da greste v pravo smer.

Osnovne komponente dobre podjetniške ideje

Preden podrobno vrednotimo svojo podjetniško idejo, je pomembno, da preverimo, če naša ideja ustreza osnovnima dvema kriterijema, ki jih moramo izpolniti za dolgoročni uspeh v podjetništvu.

Prvi element, ki ga mora imeti vsaka ideja je kompetenca (core competence), se pravi vsebovati mora neko določeno sposobnost, ki jo bo posedovalo naše podjetje. Če definiramo bolj podrobno, kompetenca je tista stvar, s katero delamo v podjetju denar na dolgi rok, pa jo konkurenca ne mora z lahkoto skopirati. Tukaj pa lahko govorimo o tehnologiji, znanju z visoko dodano vrednostjo, določeni poslovni skrivnosti (recept za Coca Colo), bazi podatkov, dostopu, strateški povezavi, organizacijski strukturi, pristopu itn.

Kompetenco podjetja se nato pogosto razvije v tržni diferenciator. Tu gre že za bolj marketinško kategorijo, ki jo nekateri poznajo bolj kot edinstvena prodajna prednost. Pogosto je že sama kompetenca podjetja diferenciator, lahko pa je nekaj povsem drugega, najpogosteje so to vrednote, ki jih ima neko podjetje. Diferenciator je tisto, kar nas na trgu loči od drugih, zakaj ljudje kupujejo pri nas in ne pri konkurenci.

Če posedujemo določeno tehnologijo, s katero edini znamo rešiti določen primer, torej imamo monopol (čeprav se to redko dogaja), je že to naš diferenciator, saj bodo kupci enostavno primorani kupovati pri nas. Drugi ekstrem je, če se lotimo nečesa, kjer je trg že zasičen. Kljub vsemu pa je tukaj lahko tudi priložnost. Na primer picerij v ZDA je bilo že na tisoče, vendar je podjetnik z idejo Domion’s Pizza na podlagi vrednote hitrost (dostave) zgradil na milijone dolarjev vreden posel.

Nenazadnje pa, kar je temeljna osnova, vendar pa velikokrat pozabljamo razmišljati o tem je, da mora imeti naša ideja tržni potencial. Hitreje, kot želimo rasti in večje, kot želimo imeti podjetje, več ekonomskih kriterijev je, katerim moramo zadovoljiti. Če ni trga, naša ideja ni vredna nič. Torej paziti moramo, da ne začenjamo loviti tam, kjer ni rib. In vedno moramo biti pripravljeni zamnejati smer naše podjetniške plovbe. Kot pravijo američani, follow the money (ni vedno nujno v podjetništvu, če stavimo na določeno paradigmo, vendar o tem kdaj drugič)!

Varovanje dobrih idej

Pomemben segment, ko razmišljamo o podjetniški ideji, je tudi varovanje le-te. Veliko podjetnikov je paranoično strah, da jim bo kdo ukradel idejo. Ne pravim, da previdnost ni odveč, kljub vsemu pa…

Najboljša zaščita svoje podjetniške ideje je, da smo korak pred drugimi. Vedno in povsod. Nikoli ne zaspimo na lovorikah. Ko nas konkurenca začne kopirati (kar nas verjetno bo, tako ali drugače, če imamo res dobro idejo), moramo imeti pripravljene že nove proizvode in storitve. V podjetništvu je bistvena rast, razvoj, konkurenca nas v to neprestano sili. In v povezavi s korakom pred konkurenco zopet pridemo do tako pomembne izvršnosti.

Največ strahov pred krajo imajo predvsem inovatorji, kar povsem razumem. Vsekakor moramo biti previdni, pri tem pa se moramo seveda vedno vprašati, komu predstavljamo idejo. Če idejo predstavljamo finančnemu investitorju, je minimalna verjetnost, da bi lahko imeli kakšne probleme. Večja nevarnost je pri potencialnih strateških partnerjih, poslovnih partnerjih ali »prijateljih«. Kljub temu pa se to poredko dogaja.

Vseeno pa, če se vrnemo na prejšnji odstavek – če smo odločeni, da bomo uspeli z našo idejo, smo že korak pred drugimi. Prav tako sem že omenil, da ima po vsej verjetnosti podobno idejo, kot jo imamo mi, že kar nekaj ljudi po svetu. In kdo bo žel sadove te ideje bo odigrala izvršnost. Previdno in premišljeno, vendar ne pretirano. Nenazadnje se ponavadi zgodi ravno tisto, česar se najbolj bojimo.

Obstaja pa dokument, s katerim se lahko delno zaščitimo, prav tako pa izkaže neko resnost in izkušnje. Gre za Sporazum o varovanju poslovnih skrivnosti (Non-disclosure agreement), ki je praksa, da se ga podpisuje pri predstavitvah idej podjetij, ki so v začetnih fazah rasti ali pa še na ravni ideje tik pred ustanovitvijo. Pri tem bi poudaril, da se dokument podpisuje predvsem za poslovne načrte in redko za same ideje. Finančni investitorji brez problema in redno podpisujejo tovrstni dokument.

V primeru, da imamo neko res izjemno tehnologijo, pa podrobnosti delovanja le-te ne bi želeli razkriti, obstaja še ena zelo smiselna rešitev. To je, da iz poslovnega načrta izvzamemo tehnološki del in ga zapišemo v Tehničnih specifikacijah (Technology Whitepaper). V poslovnem načrtu pa zapišemo vse koristi, ki jih prinaša tehnologija, aplikacije ter seveda pokrijemo vsa ostala poglavja poslovnega načrta. Tehnične specifikacije pa pokažemo šele ob podpisu pogodb. Seveda nas običjano čakajo velike kazni, če smo kaj prikrili, si izmislili itn.

Pomembno pa je omeniti še formalno zaščito, ki je v nekaterih primerih nujna (biotehnologija, medicinska oprema, farmacija itn.), v večini pa velik problem in dilema. Tukaj so seveda delikatni predvsem patenti. Blagovno znamko je seveda imeti smiselno vedno zaščiteno, modeli pa pridejo v poštev zopet zgolj v določenih panogah. Več o tem si lahko preberete na straneh Urada za intelektualno lastnino, nekaj več pa bom napisal tudi v eni izmed naslednjih objav.

Od ideje do poslovne priložnosti

Potencial ideje preverimo preko pisanja poslovnega načrta. Vendar je to dokument, ki zahteva veliko časa in truda, zato je smiselno, da stopenjsko preverimo potencial vsake ideje. Najbolj smiselni koraki so v večini primerov naslednji:

Dobimo izhodiščno idejo, ki jo preko analize in kreativnega procesa razvijemo do te mere, da vsebuje kompetneco, nam je ideja privlačna in bi želeli imeti podjetje, kot organizacijo za razvoj te ideje. Pomembno pri tem je tudi, da je ideja (tehnološko) izvedljiva.

Za določeno podjetniško idejo sestavimo različne potencialne poslovne modele. Torej se vprašamo in skiciramo (lahko na prtiček), kje in na kakšen način bomo delali denar – kdo bo plačeval naše račune, kako, kdaj, kdo bodo naši partnerji itn.

Ko imamo poslovni model, lahko naredimo hitro oceno ekonomike poslovne ideje. Kakšni so potencialni prihodki, stroški itn. Torej na podlagi ocen skozi palec moramo ugotoviti, da je ideja ekonomsko opravičljiva.

Potem se lotimo pisanja poslovnega načrta. Najprej je smiselno, da za vsako poglavje in podpoglavje poslovnega načrta navedem nekaj ključnih alinej, ki predstavljajo neke vrste mini poslovni načrt. Še enkrat naredimo podrobnejšo raziskavo in po potrebi alineje popravimo.

Na podlagi končnih alinej spišemo celotni poslovni načrt. Najboljše je, da poslovni načrt pišemo z vsemi člani podjetniškega tima, oziroma jih vključujemo v proces, ko se navdušijo. Več o poslovnem načrtu v naslednjem poglavju.

Nenazadnje pa, čim prej moramo iti na teren do naših potencialnih strank (kupcev, investitorjev, partnerjev, dobaviteljev, potencialnih zaposlenih itn). Lahko že pred začetkom pisanjem poslovnega načrta. Čim prej potrebujemo impulz s trga, čim prej potrebujemo povratno informacijo, da je naš proizvod ali naša storitev pri potencialnih kupcih tudi zaželena.

Sorodne vsebine:

1. Kreativnost in poti do dobrih podjetniških idej
2. Vzročni in praktični pristop k podjetništvu
3. Timsko delo in podjetništvo

O podjetniškem timu, kapitalu in poslovnem načrtu bom več pisal v naslednjih objavah, tokrat pa se posvetimo dobrim podjetniškim idejam.

Vsak je lahko kreativen

Osnovno dejstvo, ki se ga moramo zavedati je to, da je prav vsak od nas lahko kreativen. Brez izjeme! Za to se je potrebno seveda znebiti vseh nepotrebnih predsodkov in omejitev, katere v večini obstajajo zgolj v naših glavah. In ker gre pri kreativnosti za veščino, tudi tukaj velja pravilo, kot pri vseh ostalih veščinah, da vaja dela mojstra in mojster redno ter pridno dela vajo.

Torej prvi korak do dobrih podjetniških idej je, da načrtno gradimo na svoji kreativnosti in se iskanja prave podjetniške ideje lotimo sistematično. Pri tem verjetno že veste, da je kreativnost plod aktivnosti v desni možganski polovici. Ta desni del možganov pa komunicira z levim delom telesa. Torej, če smo desničarji in če si že vsak večer zgolj umijemo zobe z levo roko, smo velik korak bližje k aktiviranju skritih potencialov, ki se skrivajo v naši desni možganski polovici.

Druge podobne vaje so seveda tudi risanje, petje, skratka večina umetniškega ustvarjanja. Velja omeniti še to, da smo najbolj analitični in kreativni, ko imamo usklajeni obe možganski polovici. Tako aktivnosti, kjer je vključeno celotno telo, kot so na primer ples ali plavanje, še toliko bolj delujejo pozitivno na naše mentalne sposobnosti. Nenazadnje pa, današnji svet je oblikovan tako, da se stimulira predvsem levo možgansko polovico, tako da majhne vaje za uskladitev lahko naredijo veliko pri naši kreativnosti.

V primeru, da se nam vse zdi to odveč (upam, da ne, ampak vseeno), pa je zagotovo dovolj že to, da se načrtno lotimo iskanja idej, brez predsodkov. Kot omenjeno, z vajo postajamo vedno boljši in večina podjetnikov, ko zaključi določen posel ali pa išče nove priložnosti ima veliko idej, katere samo čakajo na realizacijo. Pri tem je osnovno vodilo tako kot pri ostalih stvareh v življenju, strast in jasen motiv, zakaj želimo nečemu posvetiti našo energijo, sta temelj za dosego zastavljenjega cilja.

Najboljša metoda v začetnih fazah, ko se lotimo iskanja prvih idej je za večino ljudi možganska nevihta (»brainstormig«), pri čemer imamo določeno osnovo (»inpute«) in definirane cilje. To je najpogostejši, najlažji in najbolj domač pristop večini, kjer ni veliko komplikacij. Najbolj učinkovite možganske nevihte so ponavadi v skupinah in če imamo prave ljudi v skupini, te nevihte pogosto prerasejo v prave tsunamije.

V procesu načrtnega iskanja idej je pomembno tudi to, da si ideje zapisujemo. Vsi smo prepričani (vključno z mano), da si vse dobre ideje zapomnimo. Seveda, ko enkrat začnemo zapisovati ideje ugotovimo, da je to daleč od tega. Rek pametni pišejo, drži kot pribito. Torej beležka in pisalo ali dlančnik, ki nas povsod in vedno spremljata sta odlična rešitev za to, da katera izmed dobrih idej ne uide. Veliko ljudi pa dobre ideje tudi sanja, tako da je mogoče smiselno, da imamo beležko tudi blizu postelje. Nikoli se ne ve.

Pomemben aspekt generiranja in izbire idej pa je tudi vrednotenje idej. Idejo  lahko običajno na hitro ovrednotimo že, ko dodamo naši ideji poslovni model (kje, kako in na kakšen način bomo delali denar), nato pa izračunamo osnovno ekonomiko (tržni potencial, fiksni in variabilni stroški, potreben kapital za zagon itn.). Načelom lahko na ta način zelo hitro ocenimo dejanski potencial neke ideje. Končna analiza in ocena potenciala pa je seveda zapisana v poslovnem načrtu, če ekonomika doseže naša pričakovanja.

Seveda pa je tako, da če imamo več idej, jih lahko rangiramo tudi po nekih kriterijih, ki nam predstavljajo pomemben aspekt in tako ocenjujemo osnovno privlačnost idej. Torej postavimo lasten sistem vrednotenja naših idej. Nanazadnje je podjetništvo ustvarjanje nečesa povsem novega in zakaj ne bi bil del tega tudi sistem vrednotenja idej. Nato pa za tiste, ki so nam najbolj blizu, naredimo osnovno analizo ekonomike in če ta zadovolji naše kriterije začnemo razvijati celotni poslovni načrt.

Najpogostejše poti do dobrih idej

Načrtno iskanje idej brez nekega osnovnega vodila pa lahko vodi tudi v slepo ulico. Največja past pri tem je, da dalj časa, ko ne najdemo ideje, ki nas bi potegnila, bolj nas začnejo spremljati frustracije in težje pridemo do novih dobrih idej. Tudi sam sem bil večkrat v takem začaranem krogu in največji problem je, ker začne motivacija podjetniškega tima upadati.

Kot osnovno vodilo, da lažje in hitreje pridemo do dobrih idej, pa lahko uporabimo nekaj smernic, ki sem jih strnil v najpogostejših poteh do dobrih idej. Večina podjetnikov, s katerimi sem govoril, so prišli do svoje zmagovalne ideje na enega izmed spodnjih načinov (no, na kakšenga drugega je že skoraj nemogoče ).

Problem – Najboljše vodilo, za vsakega podjetnika je zavedanje, da je prav vsaka podjetniška ideja rešitev določenega problema. Vse kar nas obkroža so ideje in vsaka rešuje naš točno določen problem. Če karikiram, recimo stol na katerem trenutno sedim, rešuje problem, da ne sedim na tleh in pišem to objavo ali pa jo pišem kar v stoje, ker bi me verjetno začele boleti noge.

Večji kot je problem in več ljudi kot se z njim sooča ter seveda če so nam ljudje za našo rešitev pripravljeni plačati želeno ceno, večji potencial ima po vsej verjetnosti naša ideja. Pri tem se lahko osredotočamo na probleme, s katerimi se soočamo sami ali pa na probleme, s katerimi se soočajo drugi ljudje.

Evolucija okolja – Posledica vseh realiziranih idej sedaj in v pretekolosti živečih na nekem prostoru je seveda evolucija okolja. Pri iskanju idej nam pogled na evolucijo okolja lahko pomaga iz dveh perspektiv.

Prva perspektiva je ta, da so določena okolja evolucijsko bolj razvita, kot druga, ta razvitost pa se prenaša na manj razvita okolja. Pri tem to predstavlja običajno dobro priložnost. Najbolj očiten primer je tranzicija, ki se je dogajala tudi v Sloveniji. Če posplošim, povpraševanje na trgu je bilo dobro desetletje nazaj večje kot ponudba in samo uvoziti si moral pravo stvar.

Še eden podoben primer se dotika pričakovanj veliko investitorjev, da bodo vzorci dokončne tranzicije v nekaterih nam južnih državah relativno podobni našim. To pa pomeni, da lahko z večjo verjetnostjo napovemo, kje so možnosti uspeha. Vse to se lepo vidi pri vlaganju investitorjev na balkanske borze.

Drugi vidik evolucije okolja pa je ustvarjanje prihodnosti. Kot sem že velikokrat zapisal, najboljše napovedovanje prihodnosti je, da jo ustvarimo sami (to ni zraslo na mojemu zelniku, se mi zdi pa izjemen pogled na prihodnost). Torej, sami imamo idejo, ki bo spremenila svet, predstavljala revolucijo. Čisto sami ustvarimo nekaj povsem novega, nekaj kar bo spremenilo svet na boljše. Take ideje so seveda bolj tvegane, vendar običjano najbolj zadovoljujoče, saj pustimo pečat v svetovni zgodovini in običajno tudi najbolj dobičkonosne.

Radovednost/Spraševanje – Večina uspešnih poslovnežev, s katerimi sem se do sedaj pogovarjal ali sem o njih bral, izkazujejo na tak ali drugačen način strast do raziskovanja sveta in življenja. Odlikuje jih neverjetna radovednost in posledično tudi posedovanje veščine zastavljanja pravih vprašanj. Tako zagotovo velikokrat pridejo do novih, dobrih idej.

Pri spraševanju velja omeniti tudi to, da ko že imamo podjetniško idejo, le-to lahko mnogo mnogo izboljšamo, če gremo do naših potencialnih strank (tudi ko še dejansko nimamo posla) in jih enostavno sprašujemo vse v zvezi z našim proizovdom ali storitvijo ter o drugih odnosih. Zbiranje povratnih informacij s strani vseh skupin, med katere je vpeto naše podjetje, je izjemno pomembno za dolgoročni podjetniški uspeh.

Poslušanje – Zelo povezano s prejšnjo metodo iskanja idej je seveda tudi aktivno poslušanje. Podarjeni sta nam bili dve ušesi in samo ena usta. Torej, včasih lahko s tem, da napnemo svoja ušesa, namesto da bi govorili, pridemo do dobre podjetniške ideje.

Opazovanje – Pomembna veščina za generiranje dobrih idej je tudi opazovanje. Pri tem mislim na opazovanje vsega, tako sveta, situacij, ljudi, odzivov, kot vseh drugih reči. Z opazovanjem in zaznavanjem oziroma ozaveščanjem določenih zakonitosti, lahko pridemo do prave podjetniške ideje.

Raziskovanje/Poizkušanje – Sorodni metodi opazovanju, s katerimi lahko tudi pridemo do dobrih podjetniških idej sta raziskovanje in poizkušanje. Pri tem se že dotikamo velikega in pomembnega področja pred komercializacijo ideje, ki se navezuje predvsem na inštitute in izobraževalne inštitucije oziroma predvsem univerze.

Izjemno veliko dobrih idej je nastalo na podlagi akademskega raziskovalnega dela ali pa kakšnega drugega podobnega udejstvovanja. Tudi podjetje Google Inc. je plod raziskovalnega delan na Univerzi Stanford. Zato je smiselno, da vedno, ko pišemo kakšno seminarsko nalogo, znanstveni članek, peljemo nek projekt, razmišljamo tudi o potencialnih možnostih komercializacije. To je pogled večine zahodnega sveta, ki se močno obrestuje.

Izboljšava obstoječih idej – Na našem svetu je vedno prostor za izboljšave čisto vsega obstoječega in to je tudi ena izmed poti, kako lahko pridemo do zmagovalne podjetniške ideje. Veliko sedaj uspešnih podjetnikov je predlagalo v določenem podjetju, kjer so delali določeno izboljšavo, pa so bili zavrnjeni. Nato so ustanovili svoje podjetje in na podlagi te izboljšave zgradili uspešno podjetje. In da, zavrnitev je lahko tudi velika priložnost. Sreča pa je vedno na strani (premišljeno) pogumnih.

Prenos rešitev – Pot do podjetniških idej je tudi, da določene obstoječe rešitve prenesemo v povsem druge panoge. Torej naredimo na prvi pogled zelo ne-očiten prenos določene tehnologije, ki pa v tej drugi panogi lahko predstavlja pravo revolucijo v dodanih vrednostih, nam pa priložnost za gradnjo uspešnega podjetja.

Konvergenca/Povezovanje – Različne proizvode oziroma storitve lahko med seboj povežemo in tako dobimo povsem novo dodano vrednost in s tem novo podjetniško priložnost. Tovrstne priložnosti so dobro vidne predvsem na konvergenci tehnologij. Na primer, konvergenca mobilne tehnologije in digitalne fotografije je prinesla v naša življenja pravo revolucijo. V prihodnosti se pričakuje, da bo podobno s konvergenco internetnih in mobilnih omrežij ter določenih novih aplikacij.

Naključje (Hevreka!) – Čeprav se to zgodi poredko (več o tem v naslednji objavi), pa do dobrih idej lahko pridemo tudi na tak način. Če se spomnite zgodbe o Arhimedu, ki se je ulegel v banjo polno vode pri tem skrbno opazoval kaj se dogaja in naenkrat zaklical Hevreka, stekel iz kopalnice, nag tekel po mestu ter se drl vneto drl omenjeno besedo, je to eden takih primerov. Seveda je bil za to evforijo krivo odkritje vzgona.

Torej, obstaja tudi možnost, da se vam porodi dobra ideja, ko ste pod tušem ali ob kakšnem drugem pomembnem življenjskem opravilu. Seveda pri tem ne pozabite te ideje tudi zapisati. Nekateri trdijo, da v takih primerih toaletni papir lahko odigram pomembno vlogo.

Poznavanje samega sebe – Meni najbližji pristop do dobre podjetniške ideje je poznavanje samega sebe. Če se zavedamo, katero delo nas veseli, kaj so naše kompetence, torej kaj je naše ključno znanje, veščine, izkušnje, vrednote in stališča, lahko na podlagi tega začnemo graditi svoje podjetje. Na tem principu je nastalo veliko izjemno uspešnih izobraževalnih in drugih podjetij. Ta pristop preferira tudi praktični pristop do podjetništva, za razliko od vzročnega, o čemer sem že pisal.

Hobiji – Tesno povezano s prejšnjo točko pa so seveda tudi hobiji. Če navedem primer, v Sloveniji imamo tri izjemno uspešna tehnološka podjetja v svetovnem merilu, ki so plod hobija lastnikov in tudi direktorjev podjetja. Seveda smo vsi že slišali za ta podjetja. Govorim seveda o Igorju Akrapoviču (Akrapovič; izpušni sistemi), Ivu Boscarolu (Pipistrel; jadralna letala) in bratih Jakopin (Seaway; jadrnice). Torej tudi vaš hobi lahko postane dober posel.

Metode generiranja idej – O tem sem že nekaj pisal na začetku, ampak velja omeniti tudi v posebnem odstavku. Metod za generiranje idej je veliko, od možganske nevihte, do metode 365 in drugih. Na internetu lahko najdemo veliko podatkov in navodil o teh metodah. Seveda večina teh metode preverjeno deluje in zato jih je pogosto smiselno uporabiti.

Priključite se skupini – Nenazadnje pa, če nikakor ne morete do svoje prave podjetniške ideje, se lahko priključite določeni skupini. Na desetine podjetnikov sem že srečal, ki so iskali svoj tandem. Nekoga, ki bi bil tehnični direktor in potrebuje partnerja s poslovnimi znanji in obratno.

Za to pa je seveda pomembna udeležba na različnih podjetniških dogodkih, seminarjih, srečanjih, torej gibanje v krogih, ker se združujejo podjetni ljudje. Takih krogov pa ni malo, saj je trenutno pri nas veliko organizacij, ki spodbujajo podjetništvo in tudi tako medsebojno povezovanje (inkubatorji, tehnološki parki, podjetniški centri itn.). Sposobni ljudje, kot ste vi pa se vedno in povsod iščejo.

In kot se omenil na začetku, če je strast in če je pravi motiv ter pripravljenost na delo, z nekoliko truda in vztrajnosti zagotovo pridemo do prave podjetniške ideje. Pri tem moramo biti tudi pozorni na to, da ne pademo v past iskanja popolne podjetniške ideje, saj ta nikoli ne obstaja. Še bolj kot ideja pa je pomembna akcija, vendar o tem več v naslednji objavi.

Različne ravni dobrih podjetniških idej

V zvezi z idejami pa je pomembno omeniti še eden pomemben aspekt. Ko razmišljamo o dobri podjetniški ideji, se velikokrat osredotočimo preveč na sam inovativen proizvod ali storitev, mogoče zgolj samo na tehnologije. Dobre podjetniške ideje pa lahko nastanejo tudi na povsem drugih ravneh.

Če omenimo dva primera. Eno takih podjetij je nizko cenovni letalski prevoznik Easyjet. Gre za inovacijo na ravni koncepta in poslovnega modela. Letalske prevoze ponuja že desetletja izjemno veliko družb po svetu, le Easyjet pa je naredil pravo revolucijo v tej panogi.

Drugo tako podjetje, ki bi ga bilo smiselno omeniti je Zara. Oblačila prodajajo prav tako že več desetletij v podobnih trgovinah. Vendar ima le podjetje, ki ima v lasti blagovno znamko Zara distribucijski sistem, ki je neverjetno krajši in učinkovitejši od konkurence. In v tem se skriva ena izmed njihovih kompetenc. Kompetenco pa mora imeti vsako podjetje, če želi biti uspešno na dolgi rok.

Seveda pa se tukaj zgodba o dobrih podjetniških idejah ne konča. Tako bo v naslednji objavi tekla beseda o tem, zakaj ideja sploh ni tako pomembna za uspeh, kaj je kompetenca na idejni ravni in zakaj jo mora imeti prav vsaka ideja, če želimo biti dolgoročno uspešni, kako zaščiti idejo ter še nekaj drugih vidikov, ki se dotikajo tega področja.

Sorodne vsebine:

1. Proces razvoja podjetniških idej
2. Pet poti do finančnega bogastva in kvadrant denarnega toka
3. Timsko delo in podjetništvo

Razmišljajte izven ustaljenih okvirjev, obrnite stvari na glavo.

Sorodne vsebine:

1. Norost
2. Stvari, ki niso v ravnovesju, so že v naprej obsojene na propad