Z izjemno hitrim razvojem informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij se je močno spremenil tudi način našega vsakdanjega delovanja, predvsem pa način iskanja in širjenja informacij. To dodobra občutimo prav vsi. Dejstvo je, da živimo v digitalni dobi in prisotnost na internetu ter mobilnih omrežjih je postala skoraj tako pomembna kot dihanje v realnem življenju. Kot smo lahko slišali že pred leti v reklami enega izmed ponudnikov dostopa do interneta, »svet ni eden, svetova sta dva«!

Razvoj spletnih skupnosti in mreženje preko interneta

Pomembnost prisotnosti na internetu pa se je še toliko bolj povečala z začetkom pojavljanja novodobni spletnih storitev, t.i. »Web 2.0« spletnih mest, kjer obiskovalci spletnih strani prevzamejo aktivno vlogo k prispevanju informacij in vsebin, obenem pa ta spletna mesta omogočajo tudi interakcijo z drugimi obiskovalci. Spletno mesto tako postane izjemno interaktivno, saj namreč omogoča ustvarjanje vsebin s strani obiskovalca, izmenjavo mnenj, ocenjevanje, rangiranje, takojšnje komuniciranje, povezovanje, označevanje, vzdrževanje stikov, lažje iskanje informacij in podobno. Vse to lahko obiskovalec spletne strani naredi brez posebnega tehnološkega predznanja.

Nove tehnologije, ki so omogočile interaktivno vlogo obiskovalcev posameznih spletnih mest, so danes aplicirane na tisoč in en način. Najpopularnejše so spletne storitve, ki omogočajo uporabnikom interneta pisati svoj spletni dnevnik in izražati svoje mnenje (blog), storitve, ki nadomeščajo računalniške programe, ki jih je bilo potrebno nekoč namestiti na računalnik in drago plačati (e-pošta, koledar, projektno vodenje, itn.), levji delež na internetu pa imajo tudi spletne storitve, ki omogočajo povezovanje z drugimi ljudmi ter vzdrževanje socialne mreže.

Pomembnosti socialnega kapitala se vsi dobro zavedamo, saj ta s prihodom informacijske dobe pridobiva še veliko večji pomen kot ga imata finančni in intelektualni kapital (»know-who« je bolj pomemben kot »know-how«). Pri tem ne gre za »veze in poznanstva« v smislu, kot si mogoče kdo predstavlja, da nekdo dobi nekaj kar mu ne pripada zgolj na podlagi tega, ker je nekoga poznal (izjeme potrjujejo pravilo), temveč za to, da ljudje poznajo nas in naše kompetence – znanja, veščine, izkušnje, stališča, vrednote – ter so nas zato pripravljeni priporočati drugim, ki takšne kompetence iščejo.

Širjenje, vzdrževanje ter uporaba socialnega kapitala v realnem življenju pa zahteva veliko energije, časa in nenazadnje tudi finančnih sredstev. Izjemno široka uporabnost interneta pa nam omogoča, da je ta vložek v socialni kapital veliko manjši. Tako se je z novimi tehnologijami razvilo izjemno veliko spletnih storitev, ki omogočajo povezovanje in komunikacijo z ljudmi, ki že jih poznamo ter mnogo lažje povezovanje z novimi ljudmi, ki se nam zdijo zanimivi. Ta razvoj spletnih skupnosti pa se je začel predvsem okoli skupnih interesov, ki jih imajo ljudje.

Prvi zametki spletnih skupnosti so se začeli razvijati ob enemu največjih interesov, kar jih imamo ljudje, to je iskanje življenjskega partnerja, »zmenkarjenje« in podobno. Nato pa so se skupnosti začele razvijati okoli najrazličnejših interesov, kot so na primer osebne predstavitve in prijateljstva (MySpace.com), cilji (43things.com), branje knjig (Shelfari.com), povezovanje z bivšimi sošolci in drugimi prijatelji (Facebook.com), poslušanje glasbe (Last.fm) itn.

Preko spletnih skupnosti do nove službe

Spletne skupnosti pa so se seveda razširile tudi iz osebnih življenjski področij na poslovna področja. Če govorimo zgolj o socialnem mreženju, so to predvsem storitve, ki omogočajo vzpostavljanje, vzdrževanje stikov in priporočanje (LinkedIn.com), izmenjavo spletnih vizitk z ažurnimi kontaktnimi informacijami (Plaxo.com), povezovanje novopečenih podjetnikov in poslovnežev (Ryze.com), ter ustvarjanje lastnih poslovnih ter drugih skupin (Xing.com).

Poslovno povezovanje pa je dobilo pomembno težo tudi na področju iskanja novih kadrov s strani podjetij in obratno. Iskanje ustreznega človeka za določeno delovno mesto je za podjetje zahteven proces, prav tako pa za posameznika, da najde svojo sanjsko službo. Usklajene morajo biti vrednote, kompetence, vizija razvoja, prav tako mora biti na mestu kemija in medsebojno razumevanje. Torej izjemno veliko faktorjev, ki za identifikacijo vzamejo veliko časa. Preko interneta pa je ta proces lahko veliko hitrejši, če ne v kasnejših fazah, vsaj ko delamo prvotno selekcijo.

Poleg spletnih mest, ki so namenjena zgolj temu, da povezujejo delodajalce in iskalce zaposlitve (Jobster.com, Indeed.com, Mojedelo.com), pa ima širjenje in vzdrževanje osebne socialne mreže preko spletnih orodij lahko odločilni pomen na poti do sanjske službe posameznika. Če vzamemo pod drobnogled spletno storitev LinkedIn, ki je ena izmed najbolj popularnih spletnih storitev za poslovno socialno mreženje, le to omogoča v prvi fazi, da vsak posameznik natančno vpiše svoj profil, ki je neke vrste življenjepis in vsebuje informacije o trenutnem delovnem mestu, preteklih delovnih izkušnjah, izobrazbi, interesih ter vse ostale informacije, ki so pomembne v sklopu poslovne profesionalne predstavitve.

V drugi fazi uporabnik spletne storitve povabi v svojo mrežo poslovne partnerje, z njimi komunicira, jim priporoča in oceni njihove kompetence. Prav tako je enostavno najti ljudi, ki že uporabljajo to spletno aplikacijo, jih povabiti v svojo mrežo ter si ogledati, katere kontakte imajo oni v svoji mreži. Če imamo interes, da bi nekoga spoznali na spletu preko poslovnega partnerja v lastni mreži, napišemo predstavitveno pismo in z dovoljenjem posrednika je sporočilo dostavljeno do želene osebe.

Spletna storitev LinkedIn pa je postala tudi pomembno mesto za podjetja, ki iščejo nove kadre, »headhunterje« ter druge, ki iščejo ljudi z določenimi kompetencami za posamezne projekte. Dobro predstavljen osebni življenjepis, vidna mreža poznanstev ter nenazadnje proaktivno uporabljanje sodobnih tehnologij so le najočitnejši razlogi, zaradi katerih postaja to spletno mesto pomembno stičišče na trgu dela. Spletno mesto omogoča tudi objavo oglasov za iskanje določenega kadra, ki pa je lahko tudi povsem usmerjeno na določen profil oziroma segment uporabnikov.

Slabosti mreženja preko spleta

Ne glede na izjemno veliko prednosti, ki ga prinaša mreženje preko spleta, pa lahko najdemo tudi nekaj slabosti. Strokovnjaki poudarjajo, da je povsem nemogoče, da bi internet popolnoma nadomestil osebni kontakt, kar se dandanes tudi dejansko kaže v realnem vsakdanjem življenju. Pri slednjem so namreč bistvena predvsem osebna srečanja, individualna izkušnja, stisk rok, kemija, druženje in občutek bližine. Se pravi nekaj več, kar internet (še) ne omogoča.

Druga velika slabost, ki se nanaša direktno na spletne skupnosti za poslovne uporabnike pa je ta, da lahko razkriva tudi preveč osebne informacije. Veliko omenjenih spletnih strani namreč omogoča med drugim tudi, da z našimi prijatelji delimo osebne stvari, kot so mnenja, slike (tudi s kakšne zabave), osebne izkušnje in druge »intimne« podatke. Na neki točki to lahko pripelje do napačnega vtisa ali pa do dostopa informacij, ki jih delodajalcu ne želimo razkriti. Zato tudi previdnost, katere osebne informacije in v kakšni meri razkrivamo na internetu ni odveč.

Kljub nekaterim slabostim, ki jih prinašajo spletne skupnost, pa se lahko vrnemo k izhodiščnemu dejstvu, da imamo danes dva svetova. Prisotnost tudi v drugem svetu nam lahko močno olajša pot do sanjske službe in zato bi bilo povsem nesmiselno, da teh orodij ne bi skrbno uporabljali. Nenazadnje velja omeniti dejstvo, da naj bi več kot 50% ljudi našlo novo službo ravno preko svoje lastne socialne mreže. Torej zakaj ne bi gradili svoje socialne mreže tudi v tistem drugem svetu in si s tem zagotovili hitrejšo pot do uspehov na poslovnem področju?

Članek je bil objavljen v reviji M.D. – MojeDelo in ga lahko preberete tudi tukaj.

Print PDF

• Smiljan Mori: Prebudite milijonarja v sebi
• Miloš Čirič: Povečajmo svojo moč vplivanja z oblikovanjem osebnih mrež
• Okrogla miza: Žiga Debeljak, predsednik uprave Merkator d.d., Metka Wachter, Krka Kozmetika
• Slovenska misice: Nataša Pinoza – Miss Universe Slovenija 2006, Tanja Adamič – Miss Haeaiian Tropic 2003, Manca Zver – Miss revije Ona 2005, Naslov predavanja: Jasna vizija in karierna pot

Pa pojdimo v akcijo…

Smiljan Mori: Prebudite milijonarja v sebi

Prvo predavanje, ki sem ga poslušal, je bilo od Smiljana Morija. Mnenja o njemu so zelo različna, dejstvo pa je, da mu vsa področja življenja zelo dobro uspevajo. Ima uspešno izobraževalno podjetje s področja osebnostne rasti in pa eno najmočnejših finančnih podjetji v Sloveniji, ki je močno še predvsem na štajerskem. Njegov poslovni model je relativno dobro oblikovan, nekaj besed o tem je tudi v nadaljevanju. Veliko sem slišal tudi o njegovem življenju in kolikor vem dosega izjemne uspehe tudi na drugih področjih (zdravje, družina itd.). No, pa poglejmo, kaj je povedal na Svetli karieri.

Smiljan Mori je najprej izpostavil, da je razlika med uspešnimi in neuspešnimi zelo majhna. Razliko pa določa predvsem to kaj mi mislimo o sebi oziroma kakšno podobo imamo o sebi. Torej bistvena je samopodoba, ki pa je sestavljena iz prepričanj.

In prepričanja vplivajo tudi na to, kakšno je naše stanje na našem tekočem računu. Torej, zakaj se nam dogaja, da ne zaslužimo dovolj denarja ali pa ga zaslužimo dovolj, potem pa vsega »zaružimo«? Zato, ker imamo take miselne vzorce, da ga ali ne znamo zaslužiti dovolj, ali pa smo programirani, da nam spolzi skozi prste. Te vzorce običajno dobimo od staršev, saj pogovori o denarju, ko si nekaj zaželimo največkrat vsebujejo naslednje stavke: Misliš, da denar na drevju rase, misliš da imam službo predsednika itd. To kakšne vzorce smo podedovali od staršev glede denarja močno vpliva na to, kakšno bo naše finančno stanje.

S slabimi in škodlijivi prepričanji sebe ne vidimo, kot nekoga, ki ima veliko denarja in tako najdemo naslednje izgovore:

• Denar ni vse.
• Denar ni pomemben.
• Zdravje je največje bogastvo (zakaj potem ne skrbite za svoje zdravje?).
• Itd.

Pri vsem tem je zelo problematičen stavek »to že vem«. To je stavek, ki naredi največ ljudi neumnih, revnih in bolnih. Če določene stvari ne delaš, ne moraš reči da jih poznaš. Poglejte na vaš tekoči račun, pa boste videli, koliko dejansko veste o denarju, pravi Mori.

Vedno se moramo zavedati tudi, da je 80% v glavi, torej je psihologija, le 20% pa prispeva tehnika.

Sicer pa je res, da denar ni vse in da ni vse v denarju. Denar ni edini merilec in kazalec uspešnosti, je le eden izmed kriterijev uspešnosti posameznika. Torej, kaj bi morali ljudje narediti, da bi imeli več denarja: Spremeniti prepričanje, da podzavestno verjamejo v svoje cilje (in si te seveda tudi postaviti)! In na enak način naj bi lahko izboljšali tudi ostala področja življenja.

Smiljan Mori je podal tudi nekaj napotkov, kako ta škodljiva prepričanja spremeniti. Vse se začne v misli, torej pri odgovoru na vprašanje »kje jaz sebe vidim«? Torej pri sebi moramo razčistiti, kje se vidimo čez 5 let od danes naprej na vseh področjih življenja (kariera, denar, čustva, odnosi, zdravje itd.). Tam, kjer se vidite, tam boste tudi končali.

Če nič ne spremeniš, se ne bo nič spremenilo. In najprej moraš spremeniti način razmišljanja. Kar seješ, to tudi žanješ. Za konec je Smiljan Mori poudaril še, da ne pripisujte denarju prevelik pomen, ampak ne tudi premajhnega, temveč ravno toliko, kot ostalim področjem življenja.

Za konec lahko rečem še to, da ne glede na to, kakšno je vaše mnenje o Agenciji Smiljan Mori, priznati je potrebno, da se neverjetno dobro tržijo.

Pred začetkom predavanja je na oder prišlo več punc, ki so plesale na pop glasbo in ploskale. S tem so pritegnili pozornost vseh obiskovalcev sejma. Nato je nekdo napovedal Smiljana Morija in povedal skoraj celotni CV in vse njegove uspehe. S tem mu je neverjetno zvišal vrednost, saj če bi predavatelj to sam povedal o sebi ne bi bilo to tako učinkovito. Vseskozi pa so bili med publiko sodelavci predavatelja, ki so z različnimi mehanizmi komunicirali z obiskovalci.

Naj omenim še naslednje prodajne pristope, ki so jih uporabili:

• Bila je nagradna igra, s katero so izbrali podatke o udeležencih za kasnejše informiranje
• Promovirali in prodajali so svoje knjige in avdio programe
• Udeleženci so Imel možnost brezplačnega finančnega svetovanja
• Udeleženci so lahko dobili 50% popusta za daljši seminar, ki je v bližnji prihodnosti

Torej, marketing resnično obvladajo.

Miloš Čirič: Povečajmo svojo moč vplivanja z oblikovanjem osebnih mrež

Drugo predavanje, ki sem ga poslušal je bilo predavanje slovenskega lobista Miloša Čiriča. Njegovo predavanje sem sicer že slišal, vendar ga je bilo vsekakor dobro slišati še enkrat, saj je resnično odlično.

Najprej je Miloš Čirič izpostavil pomembnost proaktivnega pristopa k grajenju svoje mreže poznanstev (socialnega kapitala). Kamor koli že pridimo, je smiselno, da najdemo osebo, ki se nam zdi najbolj interesantna in spregovorimo s to osebo (to ni nujno nam najbližja oseba). Ko spregovorimo s to osebo, najdemo nekaj kar nas povezuje (skupni interesi, znanje itd.) in gradimo na tem. Ne iščemo razlik, temveč iščemo enakosti z drugimi.

Zelo pomemben je tudi prvi vtis, če ne najpomembnejši. To se kaže tudi pri temu, ko zamenjamo službo. Ko dobite novo službo, so najbolj kritični prvi trije meseci, saj vas takrat vsi ocenjujejo. Največje probleme boste imeli, če ste takrat preveč pametni. To je čas, ko morate spraševati, poslušati itd.

Najbolj koristna stvar, ki sem jo slišal je bila naslednja: “Za uspeh je karakter najbolj pomembna stvar. Osebnostne lastnosti bodo definirale vaš karierni razvoj. Te pa lahko razvijamo le v coni neudobja. Torej, če želite napredovati, morate iti v področje stresa.”

Ključni problem današnjega časa je zaupanje. Da z nekom vzpostavimo odnos in nato zaupanje, moramo upoštevati tri elemente:

• Korist – Če ne znate nekomu razložiti, kaj ima lahko od vas, bo njegov interes veliko manjši. Da pa nekomu lahko predstavimo njegovo korist, moramo pritegniti njegovo pozornost. Šele ko dejansko pritegnemo pozornost, lahko začnete s to osebo govoriti. Pozornost lahko pritegnemo na tri načine:
• Neobičajna gesta – žvižg ali pa se na primer začneš slačiti;
• Vpliv lepote – kaj imamo oblečeno, kakšna je naša karizna, kako se smejimo itn. (1/3 se neprestano smehlja – te so v neverjetni prednost (Zoran Jankovič), 1/3 izredno dobro zgledajo, ko se nasmejijo (Janez Janša); 1/3 ljudi tudi ko se nasmejijo izgledajo zelo žalostno (Janez Drnovšek).
• Osebni interesi – če znamo pri nekomu prebrati njegove interese in na ta način vzbudimo pozornost.
• Kredibilnost – Poznamo dve vrsti kredibilnosti. Primarna kridibilnost je, kaj ljudje vedo o tebi, še preden te srečajo. Nato je sekundarna kredibilnost, ki jo vzpostavimo z grajenjem odnosov.
• Ali si na moji strani? – Nekateri ljudje, bi se odlično razumeli, vendar se pač zaradi širših interesov ne morejo.

Pri mreženju se je potrebno zavedati tudi zakon reciprocitete, ki pravi, da če nekomu nekaj naredimo, nam bo ta človek želel vrniti to uslugo. To naj bi poznale vse civilizacije. Ko želimo izpostaviti, da smo naredili nekaj za nekoga, je najbolje, da mu rečemo: »Vem, da če bi bil jaz v podobni situaciji, bi tudi ti to naredil zame«. S tem si zagotovimo, da nam bo usluga dejansko tudi povrnjena.

Miloš Čirič je nato izpostavil vprašanje prelomne točke. Vprašanje interesov je kompleksna zadeva, ki je sestavljena vsaj iz treh elementov in sicer:

• Uresničljivosti – ali je nekaj dejansko možno izvesti,
• sprejemljivosti – ali je to družbeno sprejemljivo in
• nalezljivosti – kdo to reče, kakšna je njegova avtoriteta v družbi itn.

Omenjeno so bili tudi trije najpogostejši stili prepričevanja. Te so:

1. Prisila – ki najbolj ne funkcinira, oziroma v zelo redkih primerih
2. Racionalni pristop – predvidevaš, da je pred tabo inteligentna oseba, za katero predvidevaš, da bo s tvojimi informacijami, razmišljala enako kot ti. Raziskave so pokazale, da je rezultat tovrstnega stila skoraj enak prisili. Z argumenti, ne boste prepričali nobenega.
3. Pristop grajenja odnosov, ki je najbolj učinkovit.

Za konec je predavatelj podal tudi osebna vodila Billa Montgomery-ja, ki zagotovo vodijo do povečanje mreže poznanstev:

1. Empatija
2. Grajenje odnosa in zaupanja s ključnimi osebami
3. Iniciativa in kreativnost (ne čakati, da drugi pridejo k vam)

Okrogla miza: Žiga Debeljak, Metka Wachter

Tretji dogodek, ki sem se ga udeležil je bila okrogla miza z Žigo Debeljakom, predsednikom uprave Mercatorja in Metko Wachter, ki je na noge postavila Krka Kozmetiko. V nadaljevanju je nekaj ključnih točk, ki sta jih izpostavila gosta.

Vsak človek lahko izrazi svojo kariero, če se je pripravljen izobraževati, trdo delati in pokazati svoje ambicije. Uspeh in kariera sta kot vrtnica, lep cvet a z veliko trnja. Pri tem je pomemben predvsem optimizem.

Ko začenjaš svoj posel najprej potrebuješ izhodiščno idejo. Nato se z idejo se zbudiš, cel dan preživiš z idejo in greš spati z idejo. Zraven pa potrebuješ toliko vztrajnosti, da idejo realiziraš, pripelješ do tega, da imaš v rokah sam izdelek in ga nato tudi prodaš.

Pomemben je timski pristop, večje kot je podjetje, manj posameznik lahko naredi. Zato je potrebno zgraditi dober tim. In v timu je potrebno odpraviti osebnostne lastnosti posameznikov, ki motijo timsko delo in sinergijo med timom. Pri tem se je potrebno zavedati, da tima ne moreš kupiti, lahko ga samo vzgojiš.

Največji izziv pri posamezniku je najti ravnotežje med družino in poslovnim življenjem. Prej kot ga najdeš bolj si uspešen in tvoja kakovost življenja je na dolgi rok veliko boljša. Ponavadi je v družini tudi zelo težko, da oba starša delata kariero, običajno mora eden držati tri vogale v hiši, eden pa gradi kariero.

Uspešen menedžer mora imeti najprej rad svoje zaposlene, nato kupce, predvsem pa podjetje, oziroma izdelek, kateri ga mora navduševati in mora biti menedžer zaljubljen vanj.

Če vas zanima stroka, se izpilite in postanite strokovnjak, če vas zanima splošno managment, pojdite na kakšne vodilne funkcije, da se naučite voditi ljudi. Največkrat managerjem manjkajo izkušnje, kako ravnati v čisto življenjskih situacijah. In to lahko pride le s kilometrino, zato se je čim prej potrebno podati v praktični svet in pridobivati izkušnje.

Veljaš toliko kot si plačan, pohvale in zahvale so zgolj postranske stvari. Sicer je pohvala pomembna, ampak pomembno je tudi plačilo. Kombinacija obojega pa je najpomembnejša. Kot najbolj pomembna pri nagrajevanju, pa se je pokazala relativna razlika plačila v nekem oddelku. Sebe primerjamo z ljudmi, ki so na enakih položajih. In če nekomu naredimo krivico pri plačilu, lahko naredimo nezadovoljnega zaposlenega. In deset zadovoljnih zaposlenih vam ne mora narediti toliko koristi, kolikor lahko naredi en sam škode. Zato se je z vsakim posebno potrebno pogovoriti, kakšna so njegova pričakovanja in kakšen karierni razvoj želi. Ponavadi pa se izkaže, da večina ljudi, ki je nezadovoljnih, ostanejo skozi čas nezadovoljni, ne glede na plačilo, ki ga prejmejo.

Za konec je bilo poudarjeno tudi, da je pri gradnji uspešne kariere potreben tudi pogum.

Slovenska misice: Nataša Pinoza – Miss Universe Slovenija 2006, Tanja Adamič – Miss Haeaiian Tropic 2003, Manca Zver – Miss revije Ona 2005, Naslov predavanja: Jasna vizija in karierna pot

Misice so povedale, da jim je naziv odprl kar nekaj vrat, tako v poslovnem svetu, kot tudi v manekenskih vodah. To predvsem v smislu, da lažje prideš do kakšnega projekta. Takoj zatem je bil poudarjen stereotip, da naj bi bile misice brez pameti, kar pa naj ne bi bilo res.

Manca Zver je tudi izpostavila, da je lahko postati slaven, največji problem pa je ohraniti to harmonijo slave. Pri tem moraš dokazati, da nisi zgolj lutka, vendar da imaš svojo lastno hrbtenico. Tako samo lepota naj ne bi bila dovolj, potrebuješ še pozitivno energijo ter lepo notranjost, ki se odraža v zunanjosti.

Sicer sem šel brez kakršnih koli predsodkov na dogodek, vendar je bil dokaj dolgočasen. Predavanje je poslušalo okoli pet ljudi in vsakih deset minut je nekdo odšel. Ne bi pa nič sodil, ker punc dejansko ne poznam in bi bilo vse skupaj brez smisla.

Print PDF

• Finančni kapital
• Intelektualni kapital
• Socialni kapital

V začetku je imel najpomembnejšo vlogo finančni kapital, nato je začel na pomembnosti vedno bolj dobivati intelektualni kapital. Danes sta obe kategoriji zagotovo zelo pomembni, vendar vedno bolj v veljavo prihaja tudi socialni kapital.

Socialni pomeni, da gre za neke relacije med ljudmi, beseda kapital pa nakazuje na to, da imajo relacije vrednostno izraženo komponento. Drugače lahko socialni kapital opredelimo kot vir, ki pospešuje aktivnosti med ljudmi, oziroma gre za pogostost in pomembnost stikov, na katere se posameznik lahko zanese z namenom izboljšanja svojega položaja.

Socialni kapital temelji na socialnih vezeh. Socialne vezi se razvijajo med posamezniki, organizacijami in družbami, ki se medsebojno povezujejo zaradi svojih ali širših kolektivnih koristi.

Viri socialnega kapitala:

• Mreže (vezi)
• Norme (so odsev vrednot)
• Norma splošne vzajemnosti – če nekomu nekaj narediš, pričakuješ neko storitev nekoč nazaj v zameno
• Prepričanja (enaka prepričanja povezujejo ljudi)
• Formalna pravila (lahko oblikujejo strukturo socialne mreže)

Uporaba socialnega kapitala

Uporaba socialnega kapitala pomeni, da neka oseba poseduje pravice do uporabe posameznih virov, druga oseba pa bi do teh virov težko prišla. Značilno za socialni kapital je, da viri niso ekskluzivna last oseb, vendar jih lahko poseduje tudi druga oseba.

Moč oziroma velikost socialnega kapitala merimo s številom povezav med ljudmi ter z močjo teh povezav. Sicer pa je socialni kapital dokaj neotipljiva kategorija oziroma težko dorečljiv.

Pozitivni učinki socialnega kapitala:

• Dostop do informacij
• Moč in vpliv
• Solidarnost

Slabosti:

• Stroški vzpostavljanja in ohranjanja odnosov
• Informacijske koristi zmanjšajo moč in vpliv
• Negativni učinki solidarnosti znotraj skupine (cona udobja znotraj ene mreže)

Podjetje in socialni kapital

Podjetje je samo po sebi mreža odnosov, te odnosi pa so lahko formalni (pogodbene obveznosti) ali neformalni (neformalne mreže, ki se razvijajo spontano, z medsebojnim sodelovanjem, pomočjo in podporo).

Socialna struktura organizacije naj bi vsebovala vsaj tri vrste odnosov:

• Hierarhični odnosi (spoštovanje avtoritete)
• Tržni odnosi (izmenjava, pretok proizvodov in storitev – veriga vrednosti)
• Družbeno-socialni odnosi (izmenjava naklonjenosti in daril)

Socialni kapital je del socialne strukture, ki je umeščena v osebne in organizacijske stike. Socialna struktura vsebuje različne oblike odnosov, ki so lahko osebni, ekonomski in profesionalni.

Zaradi pomembnosti socialnega kapitala, so se začele pojavljati tudi različne spletne storitve, ki omogočajo “vodenje evidence” lastnega socialnega kapitala ter pospešujejo gradnjo socialne mreže.

Ena tovrstnih storitev je LinkedIn. Gre za spletno mreženje na poslovnem področju, v katerega je vključeno že več kot 7,5 milijona ljudi po svetu (poslovnežev, profesorjev itd.) iz 130 različnih panog.

Postopek včlanitve je enostaven, hiter in preprost. Ob vpisu v svoj profil vpišete svojo poslovno pot, trenutno delo, znanja in izkušnje (neke vrste mini CV). Na podlagi vpisanih podatkov program skuša najti ljudi, ki jih utegnete poznati. Nato lahko naložite celotno bazo e-poštnih naslovov (iz Outlooka ali nekaterih drugih aplikacij), program pa pošlje povabilo k včlanitvi na vsakega od vpisanih e-poštnih naslovov. Naknadno lahko povabite še kogarkoli, sistem omogoča tudi iskanje ljudi v mreži ter vam predstavi nekaj osnovne statistike.

Program ponuja dodano vrednost predvsem v naslednjih pogledih:

• Lahko iščete potencialne kadre, stranke, storitve, eksperte, strateške in finančne partnerje itd.
• Drugi najdejo vas iz podobnih interesov, če ste vpisani v sistem.
• Preko kontaktov lahko najdete novo ali boljšo službo.
• Lahko se povežete s strokovnjaki, ki jih poznajo z vami direktno ali posredno povezani posamezniki.
• Ažurno skrbite za svojo socialno mrežo in vodite evidenco kontaktov.
• Najdete primerne partnerje za vstop na tuje trge.
• Itd.

Tudi sam uporabljam LinkedIn že kar nekaj časa. Navadno po vsakem sestanku, obisku konference ali kakršni koli drugačni obliki druženja pošljem vabilo k včlanitvi vsem, od katerih sem prejel kontaktne podatke. Statistično gledano, vabilo sprejme okoli 20 – 40% ljudi (dosti jih misli, da gre za “spam” e-pošto, predvsem, če se ne spremeni predloge za vabilo, ki je že narejena v programu, nekateri pa pač mreženju sploh ne namenjajo pozornosti). No včasih pa se dejansko zgodi, da tudi pozabim, ali pa se mi ne zdi smiselno, da bi nekoga povabil v sistem (mreženja ne štekajo čisto vsi)

Iskreno lahko rečem tudi to, da me je uporabnost spletne storitve kar presenetila, saj sem preko sistema spoznal že več 10 ljudi, ki so imeli možnost sinergičnega delovanja (če želi vaš kolega spoznati nekoga drugega, ki je v vaši mreži, mora biti potrjeno z vaše strani, da se osebi lahko preko vas spoznata). Sam zaenkrat še nisem načrtno iskal kakšnega potencialnega poslovnega partnerja preko te storitve, sem pa prepričan, da se bo to v bližnji prihodnosti zagotovo zgodilo.

Če želite koristiti mojo socialno mrežo, vas vabim, da me najdete na linkedIn-u (moj profil), z mano pa se povežete tako, da po vpisu v sistem kliknete + I know Blaz ter vpišete mojo e-pošto blaz.kos@gmail.com ali pa mi na to e-pošto kar pošljete povabilo k povezavi (invitation). V primeru, da najdete s kakšno osebo sinergije, ki je v moji mreži, vas z veseljem spoznam.

Podobne spletne storitve

Seveda so tovrstne aplikacije doživele resničen razcvet tudi na drugih področjih, ne samo na poslovnem povezovanju. Največ ljudi uporablja podobne storitve predvsem za povezovanje s prijatelji (glede na interese itd.), še večji razcvet tovrstnih sistemov pa je na področju “dating” storitev. O tem kdaj drugič, za vse, ki jih zanima lista spletnih strani, ki omogočajo tovrstno povezovanje, pa priporočam, da si ogledajo spodnji dve strani:

• Lista večine tovrstnih storitev
• Še ena lista s kratkimi opisi

V sklopu bloga pa sem odprl tudi povsem novo kategorijo z naslovom mreženje, kjer se bodo zbirale vse objave na to temo.

Print PDF