Življenje je polno paradoksov. Živimo v popolnem svetu egomanije in individualizma. Vsakemu je primarni lastni užitek. Obenem pa velikokrat lastni užitek najdemo tudi v temu, da se razdajamo drugim. Še več, ker je soočanje z lastnimi težavami mogoče včasih pretežko, se raje lotimo kar reševanja težav drugih. V končni fazi je lažje, pa mogoče si bomo v družbi prislužili še spoštovanje. Tako postanemo skrajni individualisti, kjer bi morali skrbeti za obče dobro in altruisti, kjer bi morali biti popolni individualisti. Zato postavimo stvari na pravo mesto.

Najprej se moramo pobrigati zase. Mi smo prvo in najpomembnejše bitje na tem svetu. Dokler sami nečesa nimamo, tega tudi ne moremo podariti. Če sami nismo srečni, drugih ne moremo osrečiti. Tipičen primer je nasmeh. Če želimo širiti nasmeh in dobro voljo, to lahko storimo zgolj, če smo tudi sami nasmejani. V primeru, da hodimo po svetu s kislim obrazom, se lahko še tako trudimo širiti dobro voljo, pa nam ne bo uspelo. Enako je z denarjem, če ga nimaš, ga ne moreš dati… in z vsem drugim, kar lahko vpliva na odnos med ljudmi ali kjer bi lahko bili altruistični.

Na tem nivoju pridemo do dveh pravil. Prvo je, da nikoli ne smemo nekomu pomagati, če sami tega nimamo oziroma svetovati, če sami nismo tega izkusili. Saj lahko naredimo več škode, kot koristi. Če pomagamo drugim zgolj z razlogom, da bežimo od lastnih problemov, delamo veliko škodo sebi in vsem ostalim. Najprej moramo nekaj imeti sami, da to lahko podarimo! In dolžni smo najprej poskrbeti sami zase. Zato je na prvem mestu individualna odgovornost, to je odgovornost za lastno življenje. Najprej poskrbite zase, najprej sebi nadenite kisikovo masko. Če sami ne boste imeli, tudi drugim ne boste morali dati. V prvi vrsti se soočite sami s sabo, s svojimi željami in cilji ter jih realizirajte. Vsi ostali so sekundarnega pomena. Drugo duhovno pravilo pa je, da nimamo pravice pomagati nekomu, ki nas za pomoč ni prosil, vendar več o tem v kakšni drugi objavi.

Šele, ko se pobrigamo zase, ko smo lahko zgled vsem drugim, pa pridemo do kolektivne odgovornosti. Ta pa pomeni, da smo dolžni, ko nekaj imamo ali obvladamo to posredno ali neposredno deliti tudi z drugimi. Z namenom, da bo življenje na tem svetu lepše za vse nas. Vendar še enkrat – preden se odločimo spreminjati svet z altruizmom, moramo sami najprej to, kar želimo deliti imeti ali ustvariti. Pred tem ne govorimo o altruizmu, vendar o povzročanju škode sebi in drugim.

Enako, kot za individualni altruizem velja za poklice, ki so povezani z altruizmom. Bolj, kot imamo altruistični poklic, bolj potrebujemo tisto, kar dajemo. Hrano zase, močno srce, upanje, mir, nasmeh, ljubezen, spokojnost, zdravje ali kar koli drugega. Šele, ko sami imamo lahko damo.

Velikokrat na žalost zadevo obrnemo. Kupujemo si še več stvari, ki jih ne potrebujemo in se kopičijo v omarah, medtem ko je na svetu na tisoče ljudi, ki zmrzujejo. Obenem pa svetujemo in pomagamo drugim na področjih, ki jih sploh ne obvladamo ter se ob tem počutimo kot dobre osebe. Vendar je prav, da stvari obrnemo in postavimo na svoje mesto.

Tam, kjer imamo izobilja, pri čemer za večino zahodnega sveta lahko govorimo o materialnem statusu, bi se mu morali vsaj malo odreči (recimo 10%), kar se nam praktično ne bi poznalo ter s tem pomagati svetu v revščini; tam kjer mislimo, da smo dobri in radi svetujemo, pa bi bilo mogoče bolj modro, da smo veliko bolj individualistično ter namesto modrovanja prisluhnemo ljudem, ki resnično te stvari imajo. Za naš del sveta bi lahko govorili o sreči, zdravju, dobrih odnosih, duhovnosti in še čem.

Na koncu namreč slep slepega v jamo vodi. Bog pa je najprej sebi brado ustvaril!

In pred kratkim sem spoznal, da je povsem enako v poslu. In v politiki. In povsod drugod. Dokler ni enega – vodje, ki bo najprej skrbel za svoje interese (v razumskih okvirih), ki bo imel svoj plan in vizijo ter se brigal zase, tako dolgo ne bo moral poskrbeti tudi za druge deležnike. Šele z zadovoljevanjem lastnih interesov, lahko zadovoljuje tudi interese drugih. Če ne skrbi za svoje interese, ki se kažejo v realizaciji lastne vizije, strategije in operacijah, bodo stvari enostavno stagnirale na mestu. Skrb za interese vseh ostalih, namesto sledenju svojim interesom, vodi k nezadovoljenim prav vsem interesom. Če pa posameznik dolgoročno skrbi zgolj za svoje interese, pa bo slej kot prej izrinjen iz vodstvene pozicije, zaradi porušenega ravnotežja.

Najprej pa – “mind your own business”.

Print PDF

V preteklih sistemih organizacije človeštva je bila svoboda z vidika možnosti izbire zelo omejena. Družinska tradicija je bila odgovorna za poklic posameznika (vitez, kmet, obrtnik, trgovec,…), doma vzgojena živina za polne trebuhe, trgovec z eno samo vrsto določene dobrine za neko minimalno kakovost življenja, lokalna cerkev za vrednote in dušo, starši za partnerja, za vse ostalo pa je bila bolj ali manj odgovorna država v najširšem smislu. Tako je bil le majhen del usode posameznika odvisen od njegovih lastnih odločitev. Le res minimalni del prebivalstva, z modro krvjo je imelo nekoliko več izbire. Vendar še vedno zelo omejeno, če malo karikiram, tudi oni so imeli samo eno vrsto praška.

Danes se je situacija, po informacijski revoluciji, kjer ni več tako velike asimetrije informacij in z razvojem potrošniške družbe, povsem spremenila. Možnost izbire je praktično neskončna, od najbolj banalnih stvari, kot je na desetine različnih vrst pralnega praška, do najbolj kompleksnih in globokih odločitev, kot je na primer ali boš v življenju ateist, budist, kristjan, musliman ipd. Poročiš se lahko s komer želiš, poklic lahko izbereš ne glede na družinsko tradicijo. To je jasno vidno tudi pri tem, da ima večina družinskih podjetji problem pri nasledstvu, ker bodo otroci pač počeli nekaj drugega. In še bi lahko naštevali.

Imamo neskončno možnost izbire, to pa pomeni, veliko svobode. Na tej točki pa pridemo tudi do odgovornosti, čeprav se je sploh ne zavedamo. Včasih je nekdo drug določil, kaj boš po poklicu. Če ti to ni bilo všeč, ali če to ni bil dober posel, potem je bil za to kriv ta nekdo, ki je imel moč nad odločitvijo. V tem primeru si lahko pokazal na nekoga drugega, na krivca. Breme odgovornosti ni bilo v roki posameznika.

Danes pa je ta odločitev, in še vrsta drugih, mnogo težjih odločitev, v roki vsakega posameznika. Odločiti se morate od tega, kateri dieti boste sledili; do poklica, ki ga boste izbrali; borznika, ki bo upravljal vaše premoženje; kraja, kamor boste šli na naslednje počitnice; potem pa še izbrati zdravnika, ki mu boste zaupali vaše zdravje; telefon, ki ga boste uporabljali; osebo s katero se boste poročili; avto, ki ga boste vozili; inštitucija, ki ji boste zaupali vašo pokojnino ipd. Lista je neskončna.

Z neskončno listo stvari, za katere moramo sprejeti odločitev in neskončno izbiro znotraj vsake posamezne stvari pa življenje postaja izjemno kompleksno. Breme odgovornosti pa vse večje in večje. Čeprav se počutimo izjemno dobro ob vsej tej izbiri, ki jo imamo, bodo vedno trenutki, ko bomo naredili napačno odločitev, kupili napačen produkt, izbrali napačno vero ipd. In posledično bodo ljudje, ki bodo zaradi boljših odločitev imeli višjo kakovost življenja. In spraševali se bomo zakaj in kako je to možno, ko pa so bili prodajni letaki tako prepričljivi.

Vendar breme odgovornosti bo še vedno na nas. Sami smo sprejeli odločitev. Nihče nas ni prisili, da nekaj postanemo, kupimo ali komu naj verjamemo. Povsem sami smo odgovorni za naše odločitve ter naše življenje. Tako svoboda, ki prihaja iz naslova možnosti izbire, prinaša tudi izjemno veliko odgovornost. V današnjem svetu smo sami odgovorni za svoje življenje in nihče drug.

Temu bi lahko rekli sistem “sestavi si življenje sam”. Žal pa je tako, da bi ljudje radi imeli svobodo brez odgovornosti. Vendar to ni možno. Včasih je bilo breme odgovornosti v rokah nekoga drugega, vendar so se ljudje počutili ujeti v lastnem življenju, če jim to pač ni bilo všeč. Danes je vsak praktično nepopisan list in lahko postane kar želi, kupi kar vidi v okviru svojih zmožnosti, ob tem pa nosi odgovornost in celotno breme množice odločitev, ki jih mora sprejeti.

Osnovni vir, ki si ga tako globoko in silno želijo ljudje iz do sedaj navedenih razlogov je denar. Namreč ravno z denarjem si lahko kupimo veliko novih možnosti. Mnogi denar zato povezujejo s svobodo. Redko pa vidijo tudi odgovornost, ki jo prinaša več te svobode. Poleg varnosti in želje po uživanju je možnost izbire, ki vodi v svobodo eden izmed glavnih razlogov, zakaj želijo imeti ljudje veliko denarja. Vendar, ker je pri tem zamegljena odgovornost, se večina loterijskih zadetkov konča z ločitvami, alkoholizmom in duhovno revnim življenjem.

Nekateri, ki imajo nekoliko bolj dolgoročni pogled, ne hrepenijo toliko za denarjem, kot za notranjimi viri, ki zagotavljajo, da lahko vedno ustvariš vire, kot so denar ter druge materialne dobrine  in v “pol-zunanje” vire, kot je na primer diploma najboljših univerz, ki prav tako vodi k lažjemu ustvarjanju zunanjih virov. Tako nekateri analitiki ne vidijo največjega precepa med bogatimi in revnimi, temveč med izobraženimi in neizobraženimi.

Odgovornost, ki izhaja iz množice izbire pa se ne konča zgolj pri individualni odgovornosti. Vsaka odločitev, ki jo sprejmemo ima vpliv tudi na našo okolico. Na ljudi, ki nas obkrožajo in še bolj na tiste, ki nam veliko pomenijo. Zgled smo svojim otrokom, nekaterim sodelavcem ter drugim v naših socialnih krogih. Če pogledamo še dlje, naše odločite vplivajo kar na razvoj celotnega človeštva. Če s svojimi odločitvami škodujemo sebi ali drugim, ustvarjamo pol negativne energije, ki se začne večati.

Večja svoboda tako ne pomeni le večje odgovornosti za lastna naša življenja, vendar za celotno človeštvo. Bolj, kot ste rojeni pod srečno zvezdo in več kot ustvarite v življenju, bolj ste odgovorni za celotno človeštvo. Žal pa to svobodo večjih možnosti izbire trenutno bolj izkoriščamo, kot da bi jo cenili, kaj šele smiselno delili. Namesto, da bi o tej svobodi razmišljali kot o odgovornosti, o njej razmišljamo zgolj kot o pravici, ki jo vodi želja po kratkoročnem užitku. Zato je glavni hobi zahodnega sveta ravno nakupovanje ter druge oblike hedonizma. Odgovornost, ki jo prinaša množica izbire raje ohromimo s kratkoročnim zadevanjem z nakupovanjem.

Tako ne gledamo na to, da bi zunanji svet oblikovali po našem notranjem bistvu, vendar oblikujemo naš notranji svet na podlagi kupljenih produktov, v katere so nas prepričale marketinške kampanje. S tem pa, tako je – naša svoboda zopet postaja vse bolj omejena. Avtoritete, ki so včasih vladale določenemu segmentu življenja (duhovnik, zdravnik, fevdalec..) zamenjujejo blagovne znamke. Ravno blagovne znamke so tiste, ki jih poveličujemo in sicer iz enega samega razloga – s pomočjo logotipa lahko definiramo naš notranji svet, našo identiteto.

Rešitev je seveda enostavna. Samo z distance moramo pogledati na potrošniški svet. Dvig raven zavesti je nujen, da lahko uvidimo svobodo, ki nam jo svet neskončne izbire ponuja, a obenem tudi past potrošništva, ker ljudje ne želimo prevzeti odgovornosti za svoje življenje. Obenem pa se moramo zavedati, da odgovornost, ki jo imamo presega zgolj individualno odgovornost, vendar da je vsak posameznik odgovoren tudi za razvoj družbe.

Človeštvo mora stremeti k temu, da bo svobodo izbire omogočilo vsem zemljanom. Prepad med bogatimi in revnimi, izobraženimi ter neizobraženimi je potrebno zmanjševati. Kot drugo pa se moramo vsi zavedati, da svoboda možnosti izbire pomeni veliko odgovornost, ki lahko vodi v polno življenje. Namreč omamljanje s kreditno kartico se na neki točki tako ali drugače konča.

Print PDF

Mesec dni pred božičem so trgovski centri okrašeni z vsemi mogočimi lučkami in drugimi okraski, da v nas zbujajo občutek topline, domačnosti in mesta, kjer bomo našli srečo, da jo bomo lahko delili še z drugimi. V trgovskem centru bomo našli svoj prednovoletni mir? Dvomim. Trgovine so predvsem nabito polne in ljudje komaj čakajo, da bodo zapravili svoj težko prigaran denar. Z izgovorom,  da si seveda to zaslužijo.

Ob obisku trgovskega centra nas bodo seveda skušali reklamni materiali prepričati, da moramo kupiti še kakšen dodaten izdelek, vedno je še kaj, kar je zadnja modna muha. Tako je zapraviti celo plačo v enem dnevu postalo mačji kašelj. Poleg tega seveda sledi še ure in ure čakanja v vrstah, prebijanje skozi gnečo in še zapravljanje denarja v baru, ki se nahaja sredi trgovine, da si lahko odpočijemo med nakupovanjem.

Pozabili pa smo še na čas, ko si belimo glavo, kaj bomo sploh komu kupili, če bo obdarovancu sploh darilo všeč ipd. Najbolj žalostno pa je to, da večina daril na koncu prispeva k kakšni prometni nesreči (alkohol), kakšnemu kilogramu več okoli pasu (bombonjere, hrana), ali pa služi kot stojalo za prah (okrasi ipd.). No, pozabimo še na vse tiste stvari, ki čez nekaj časa tako ali tako pristanejo v smeteh.

Sedaj pa si zastavimo nekaj ključnih vprašanj:

• Ali vas bo nekdo imel bolj rad, če mu boste kupili drago darilo?
• Boste koga bolj »priklenili« nase, če bo videl v vas tudi materialno korist?
• Se boste komu odkupili, ker se mu niste dovolj posvečali z dragim darilom?
• Boste nekomu podarili darilo zgolj zato, ker se to pričakuje ali smo to videli na televiziji?
• S kakšnim namenom boste določeni osebi podarili darilo?
• Naštejte najlepše darilo, ki ste ga dobili v življenju (pustimo presenečenja)?

Odgovori jasno pokažejo kalkulacijo pretiranega materialnega darovanja. Z dobrinami zadovoljujemo določene svoje potrebe in s tem dobimo občutek, da bolj živimo življenje in se obenem počutimo bolj varne. Pri tem ocenimo, da če bomo dobrine kupili še drugim in s ste zadovoljili njihove potrebe, nas bodo imeli tako bolj radi. Zato, ker bodo v odnosu imeli določen interes. Odnos tako ni več orodje za duhovno rast, vendar za zadovoljevanje ekonomskih interesov. To pa ni več darovanje, vendar trgovanje.

Obrnimo sliko na glavo. Namesto, da darujemo iz koncepta zadovoljevanja potreb, je veliko bolj smiselno, da darujemo iz koncepta poslanstva. Mogoče to obdarovanci, ki ne živijo življenja po takem konceptu, ne bodo cenili ali razumeli, vendar vseeno, s takim pristopom boste bili zgled in mogoče celo dali komu misliti. Kaj pa sploh je darovanje iz naslova poslanstva?

Darovanje iz naslova poslanstva pomeni, da podarite tri najbolj dragocene stvari na svetu. Tri stvari, ki so neprecenljive v primerjavi z vsako materialno dobrino. To so vaš čas, vaša ustvarjalnost in vaše srce. Namesto dragega materialnega darila podarite kakšno malenkost, zraven pa nekaj kar je plod vaše ustvarjalnosti, vaš čas, ki si ga vzamete za ljudi in pa nekaj, kar resnično pokaže moč ljubezni, ki jo skrivate v vašem srcu.

Nekaj idej daril, ki lahko izhajajo iz vašega poslanstva:

• Napišite, kaj vas je življenje naučilo v tem letu in pošljite vsem bližnjim
• Sestavite seznam, zakaj ste nekomu hvaležni in ga občudujete
• Skuhajte večerjo
• Sestavite pesem
• Narišite sliko
• Spletite šal ali kateri drug kos obleke
• Podarite objem
• Izdelajte kos nakita, okras
• Spomnite se na ljudi, ki ste jih zanemarili
• Namesto daril podarite vsakemu čestitko, denar pa dajte v dobrodelne namene
• Sami izdelajte čestitko
• Bodite cel dan vašemu partnerju sluga
• Podarite masažo, razvajanje ipd.
• Obdarujete nekoga kar tako, ne pa zato, ker tako nekje piše ali ker je določen dan
• Možnosti je neskončno.

No, seveda pa obenem ne smete pozabit tudi na kakšno materialno malenkost. Vseeno živimo v materialnem svetu. Ampak tudi to darilo je lahko toliko bolj smiselno, če samo po sebi prispeva k boljšemu odnosu, kot pa da je nek kos materiala na katerem se bo nabiral prah. Takšna darila so lahko od knjige, skupnega tečaja, doživetja, razvajanja in še bi lahko naštevali.

Bolj modra darila so tista, ki gradijo na odnosu, so odraz nas samih in našega spoštovanja do ljudi. Seveda je na koncu pomembno tudi to, da so všeč tistemu, ki darilo prejme. To pa dosežemo, če nekoga resnično dobro poznamo.

Ne glede na vse, pa bodite vedno hvaležni za vsa darila, ki jih prejmete, ne glede na to, ali gre iz naslova poslanstva ali potrebe. Tudi materialno darilo je lahko odraz spoštovanja, ljubezni in naklonjenosti. Sploh, če ni kupljeno ravno zato, ker je določen dan (rojstni dan, novo leto ipd.), ali se to v določeni situaciji spodobi. Darila iz srca, kar tako, ker nekoga spoštujemo, so seveda lahko pomemben izkaz vrednosti odnosa. V življenju je izjemno pomembno, da smo hvaležni.

Ko kupujete darila pa ne pozabite še na vse tiste, ki nimajo. Malo paradoksalno je, da se med seboj obdarujejo ljudje, ki že imajo praktično vse, da si še malo bolj zadovoljujejo potrebe. Kje pa so tisti, ki nimajo nič? Če imate dva človeka že praktično vse, zakaj ne bi namesto daril denar raje podarila v dobrodelne namene? Seveda tam, kjer denar resnično pride do tistih, ki ga v določenem trenutku potrebujejo.

Drug drugemu pa bi lahko raje podarila čas, pozornost, pozitivne misli ali nekaj, kar bo izgradilo partnerstvo. Materialna dobrina ga seveda ne bo. In najboljše stvari v življenju so brezplačne. Na koncu pa, če vas bo imel nekdo manj rad ali vas bo manj cenil, ker ne bo od vas dobil bogatega materialnega darila, pa tako ali tako ne sodi v vaše življenje, sploh če ga živite iz naslova vašega poslanstva.

Print PDF

Zakon delovanja življenja je preprost, to kar damo, to dobimo oziroma to se nam vrača. Dokaz za to je preprost. Poglejmo si dva primera. Veliko trgovskih podjetij zahteva od svojih prodajalk, da so nasmejane. Zakaj? Zato, ker podarijo nasmeh in dobijo nazaj pozitivna čustva. Ko se počutimo dobro, smo pripravljeni kupiti več (manipulacija). Po drugi strani, če boste spoznali nekoga na novo in mu za dobrodošlico prisolili klofuto, ne bo nič kaj vesel. Velika verjetnost je, da se celo znajdete v pretepu.

Torej, kar damo, to dobimo. Sedaj pa prenesimo koncept na drugo raven življenja. Na primer, da nam nečesa primanjkuje. Običajno postanemo nezadovoljni, se še bolj zapremo vase in dobimo odpor do tega, kar nam primanjkuje. Vendar, ko to naredimo, dobimo ravno nasprotni učinek, kot bi si ga želeli. Velika verjetnost je, da nam bo tega pričelo še bolj primanjkovati.

Rešitev je ravno obratna. Če si želimo več nečesa v življenju, moramo najprej več tega dati oziroma podariti. Na primer, če si želimo več prijateljev, moramo najprej sami postati prijatelj več ljudem. Samoiniciativno. Če si želimo več spoštovanja, moramo sami začeti spoštovani druge. Če želimo več denarja, moramo več denarja podariti ali narediti nove investicije, da bo denar lahko zopet pritekal.

In še bi lahko naštevali. Če želimo boljše partnerstvo je mogoče čas, da sami postanemo boljši partner. Bolj ljubeči, bolj razumevajoči, si vzamemo več časa in se bolj posvetimo boljši polovici. Če bi se radi bolje razumeli z družino, je mogoče čas, da sami postanemo boljši družinski član. Ko v nekaj vložimo energijo, to začne rasti in stanje se začne izboljševati.

To je že stara modrost, ki izvira tako iz duhovnih načel, kot tudi fizike. Kar seješ, to žanješ je eden takih rekov, potem pa še vse se vrača, vse se plača. V fiziki pa velja zakon, da ima vsaka akcija svojo reakcijo. Vsako naše dejanje pušča posledice. Če se odpiramo življenju, če podarimo več tistega, česar si sami želimo, bomo to tudi dobili.

Verjetno se sliši preveč enostavno. Ljudje pa si poleg naklonjenosti k negativnim novicam radi tudi kompliciramo življenje. S tem se izogibamo bistvu. Vendar življenje je v osnovi enostavno. In to spoznanje je enostavno pravilo, ki ga je vredno integrirati v svoje življenje. Kakršno koli pomanjkanje lahko rešimo le z akcijo, pritoževanje ni še nobenemu pomagalo. Kot omenjeno, pa je najboljša akcija  ta, da najprej to, kar sami potrebujemo podarimo.

Če vam v tem trenutku česar koli  primanjkuje, premagajte strah in se ne zapirajte vase. Ravno nasprotno, podarite in dobili boste. Seveda mogoče ne takoj. Ta strategija deluje dolgoročno. Od sejanja do žetja mora preteči določeno obdobje. Vendar, ko začnemo prejemati, ko vidimo, da ta filozofija deluje, se še lažje odpremo življenju. Takrat lahko še več posejemo in na koncu še več žanjemo.

To, da nam nečesa primanjkuje je lahko začasno, ali pa stanje duha. Na primer revščina je lahko stanje duha, način negativnega mišljenja in nedelovanja (v veliko primerov), ali pa trenutna situacija, ki jo z akcijo spremenimo. Tako, da začnemo podarjati, mogoče s poslovno idejo. Zato še enkrat, nujno je, da se življenju ne zapiramo, vendar odpiramo. Podarite česar vam primanjkuje in še več tega boste dobili.

Print PDF

Na žalost ljudje veliko raje vidimo in razmišljamo o negativnih, kot pozitivnih stvareh in novicah. Jasen primer za to so mediji. Velikokrat se sprašujem, zakaj so v medijih samo škandalozne in negativne novice, odgovor pa je seveda na dlani. Zato, ker ljudje take novice radi beremo. In običajno je enako, ko razmišljamo o lastnem življenju, raje vidimo kozarec napol prazen, kot napol poln. Prava redkost so ljudje, ki so resnično zadovoljni s svojim življenjem.

Prvi korak, da postanemo zadovoljni s svojim življenjem je, da postanemo hvaležni. Najprej na fizičnem nivoju. Če imamo streho nad glavo in topel obrok vsak dan in mogoče še avto in končano šolo, smo v nekaj odstotkih zemljanov, ki imajo ta privilegij. Pozabljamo, da milijarde ljudi ne ve, ali bodo jutri imeli topel obrok, ali jih bo čez noč pokopala smrtonosna bolezen in če se bodo mogoče prisiljeni med seboj pobijati, celo otroci.

Na tej točki lahko opozorim na to, da naš um kaj hitro pozabimo na vse stvari, za katere smo lahko hvaležni. Zato je nujno, da si jih zapišemo. Zato vzemite list papirja in napišite, zakaj vse ste hvaležni. Zapišite, da ste hvaležni za topel dom, vse kulinarične užitke, ki ste jih deležni, to da imate dostop do zdravstvenih storitev, izobrazbo itn. Bodite hvaležni za zdravje, če ga imate, saj večina ljudi spozna njegovo vrednost, ko ima zdravstvene probleme. Zraven pa si izpišite v kakšen odstotku srečnežev živite ali pa prilepite slike ljudi, ki resnično trpijo. In razmislite raje, kako jim lahko pomagate.

Če gremo nad fizični nivo, zakaj vse smo lahko hvaležni, so tukaj naši odnosi, partnerstvo, družina in drug socialne vezi. Življenje nam v kontekstu odnosov velikokrat pošilja velike izzive, izzive, ki so povsem nerazumni (nasilje v družini ipd.), vendar nam na drugi strani življenje vedno pošlje ljudi, ki nas podpirajo in nam stojijo ob strani. Zato bodite hvaležni za vse ljudi, ki vam stojijo ob strani, za vse prijatelje, partnerja, če se z njim razumete, za vso ljubezen, ki jo prejmete.

Poleg teh osnovnih stvari, za katere smo lahko hvaležni, nas običajno življenje še velikokrat razvaja z drugimi stvarmi. To je lahko od kakšnega nepričakovanega denarja, dobre službe, dragih igrač, zabave ipd. Običajno je tako, da smo lahko hvaležni za mnogo stvari. Vsak lahko naredi zagotovo seznam minimalno 100 stvari, za katere smo lahko hvaležni.

Ko boste prebrali seznam stvari, za katere ste lahko hvaležni, boste občutili veliko notranje zadovoljstvo. Naenkrat se poste počutili, da vas ima življenje v bistvu rado, da si zaslužite vse dobro. Poleg izzivov, ki nam jih vsem prinaša življenje. Če ste v težavnih časih in vas prežema veliko negativnih čustev, je hvaležnost pomembno zdravilo. V vas se bodo rodila pozitivna čustva in lahko boste začeli širiti ljubezen, življenje pa vam bo tako podarilo še več.

Kot omenjeno pa je nujno, da si vse stvari za katere smo hvaležni zapišemo, najboljše s pisalom v dnevnik ali list papirja. Ko nas prežemajo negativna čustva, pa seznam preberemo. Ne smemo se zanašati na naš um. Um je lahko naš največji sovražnik, ali pa naš največji prijatelj, če ga znamo obvladovati. S tem, ko si zapišemo stvari, za katere smo hvaležni, v bistvu sami prevzamemo kontrolo in discipliniramo um s pozitivnimi mislimi, hvaležnostjo in širjenjem ljubezni.

Print PDF

Za uvod naj omenim, da se je izkazalo to, da humanitarna pomoč na podlagi narejenih analiz običajno podaljša trajanje konflikta, se pravi lahko celo vojne, zaradi interesov materialnega pridobivanja. Pomoč postane tako dobrodošla, da celo interes za mir postane manjši od osebnih interesov. Kljub trpljenju na tisoče ljudi pridemo do tega, da interesi povsem prevladajo nad najmanjšo mejo razuma. Recimo, da je to še nekako razumljivo, čeprav težko. Veliko bolj nerazumljivo je, da se velikokrat s humanitarno pomočjo podpira tudi tiste, ki izvajajo teror ali genocid nad drugimi narodi, bodisi ker to zahtevajo, da se sploh dovoli pomoč, bodisi iz drugih političnih ali kakršnih koli drugih interesov.

Vendar je to šele začetek. Dogajale naj bi se še bistveno bolj absurdne stvari. Na svetu deluje že več kot 37.000 različnih mednarodnih nevladnih organizacij in humanitarna pomoč postaja prava industrija. Razvite države namenijo vsako leto okoli 120 milijard dolarjev pomoči manj razvitim, potem so tukaj še prispevki posameznikov, ki jih je skupaj nekaj 10 milijard. Tako humanitarna pomoč postaja posel in v pomoči se glede na število nevladnih organizacij, ki izjemno dobro živijo, lahko najde izjemno dober zaslužek. Celo več kot zaslužek, priložnost si nekateri ustvarijo kar sami.

Sedaj pridejo tiste najbolj šokantne novice. Mati Tereza naj bi imela ob smrti samo ne eni izmed ameriških bank več kot 50 milijonov dolarjev, ki jih očitno ni namenila pravemu namenu, saj je bila njena bolnišnica enako slabo opremljena, kot na začetku njene dobrodelne poti. To je informacija, ki jo je vsekakor vredno raziskati.

Od vsakega dolarja, ki ga Amerika nameni pomoči v Afriki, prideta do dejansko pomoči potrebnih samo 2 centa. To je 2 odstotka. Na vsakih darovanih 100 dolarjev prejme tisti, ki potrebuje pomoč, 2 dolarja. Vse ostalo gre za najemnine, dobre plače, kar nekaj denarja pa enostavno ponikne neznano kam. Očitno je dobrodelnost resnično za marsikoga dober posel.

Prav tako veliko držav, ki da določeno pomoč, zahteva, da se dobrine kupujejo kar njihovi lastni državi (skupaj s storitvami in transportom), čeprav so cene bistveno večje, saj s tem na nek način obenem spodbuja tudi lastno gospodarstvo. To je seveda na nek način še razumljivo in na prvi pogled zveni še »win-win« situacija, problem je, ko pride do pojava fantomske pomoči, kjer se več kot 80% denarja na ta način vrne v gospodarstvo, ki je pomoč darovalo.

Za konec pa, tudi v humanitarnem svetu, naj bi bil organiziran neke vrste trg, znotraj katerega se sklepa dober posel. Ponudba denarja je velika, ključna krutost pa je, kje ponudba najde pravo povpraševanje. Največ denarja gre tja, kjer so najbolj atraktivne žrtve. Torej tisti povpraševalci, ki imajo bolj atraktivne žrtve, dobijo več denarja. Posledično to pomeni, da določeni z masko »Matere Tereze« pohabljajo ljudi ter otroke in se nad njimi fizično izživljajo, da prejmejo več denarja. Ključna tekma je postala to, kako pritegniti dovolj mednarodne in medijske pozornosti, da pride čim več humanitarne pomoči. Zato pa je potrebno več in več krutosti in nasilja.

In to je samo nekaj glavnih izsekov, kaj se dogaja na področju humanitarnosti.

Dobrota je sirota, kot pravijo. Res je žalostno, da se moramo resnično temeljito vprašati, kakšne posledice bo imela dobrodelna pomoč. Vendar kot je odlično zaključeno v intervjuju, v primeru da želimo pomagati, moramo najprej sami ugotoviti, če bo šla pomoč res tistim, katerim je namenjena. Takoj, ko so na sumu kakršna koli manipulacija, je potrebno odkorakati. Prav tisti, ki določeno pomoč daje, je na koncu tudi odgovoren, da jo prejmejo tisti, ki jo tudi resnično potrebujejo.

Vsekakor verjamem v dobrodelnost. Dobrodelnost se mi zdi ključna nota človeštva in temelj sobivanja na tem planetu. Vendar več kot očitno tudi v dobrodelnosti najdejo smrtni grehi svoj prostor za izživljanje in zabavo. Ne razumem samo tega, kako lahko nekateri ljudje ob takih dejanjih zvečer zaspijo. Vendar verjamem v svetlejšo in bolj pravično prihodnost. Zato darujte in obenem poskrbite, da bo denar prišel v prave roke!

Vir: Sobotna priloga, Branko Soban, Industrija pomoči in boj za »dobre žrtve«, 20. november (2010).

Print PDF

Nobenemu od nas ni tako lepo na zemlji, da bi živel popolnoma brez bremen. Vendar pa ima vsak od nas moč, da si prav sleherni dan sam polepša (in drugim). Najprej tako, da vsak od nas naredi nekaj zase, z lastnim prizadevanjem. Šele, ko nekaj imamo, lahko to tudi podarimo. Obenem pa seveda tudi za celotno družbo, za naše bližnje ter celotno človeštvo. Predvsem na tistih področjih, kjer sami že imamo, pa drugi mogoče še nimajo. Vsi smo povezani in če vsak od nas malo prispeva imamo na koncu »zmagam – zmagaš« situacijo. Naša kakovost življenja je mnogo boljša, če damo sebe na prvo mesto, obenem pa z dajanjem prispevamo k lepšemu svetu, kar se nam zopet vrača s še večjo kakovostjo življenja. To je edina pot, ki lahko človeštvo popelje na višjo raven zavesti.

V nadaljevanju je 175 povsem različnih idej, kako lahko vsak dan naredimo nekaj zase in za vse ljudi na tem svetu.

1. Napišite dnevnik o pozitivnih stvareh današnjega dne
2. Kanček bolj spoznajte samega sebe
3. Osvojite nov gorski vrh
4. Pogovorite se s kom, ki žaluje
5. Pojejte kaj, kar vsebuje antioksidante
6. Pojdite teči ali »joggat«
7. Pošljite nekomu nasmeh ali prijateljsko sporočilo
8. Pojdite na dolg sprehod
9. Darujte denar
10. Še okrepite svojo integriteto
11. Zmasirajte partnerja
12. Naredite nekaj, kar ste že dolgo časa odlašali
13. Opravite kakšno dobro delo
14. Pojejte več sadja in zelenjave
15. Preberite kaj pozitivnega (recimo na tem blogu )
16. Pojdite zgodaj spat in zgodaj vstanite
17. Telovadite
18. Spočijte se
19. Pojdite po stopnicah namesto z dvigalom
20. Odpravite se na izlet s kolesom
21. Danes izberite polnozrnata živila
22. Nastavite se sončnim žarkom
23. Odpustite
24. Obogatite svoj besednjak
25. Vadite jogo ali tai-chi
26. Poslušajte klasično glasbo
27. Vpišite se v nov tečaj
28. Sklenite novo prijateljstvo
29. Opravičite se
30. Preberite kakšno klasično knjigo
31. Postanite komu mentor
32. Osredotočite se na eno stvar (najpomembnejšo)
33. Donirajte obleke, ki jih ne uporabljate
34. Spoznajte, kako kakšna stvar deluje
35. Jejte počasi in z užitkom
36. Spoznajte samega sebe na poslovnem področju
37. Obiščite kakšno novo restavracijo
38. Pomagajte komu v težavah
39. Obiščite bližnje, ki ste jih zanemarjali
40. Začnite se učiti kakšen nov jezik, bodite poliglot
41. Obiščite zavetišče za živali
42. Zjutraj se lotite najtežje stvari v dnevu
43. Preberite knjigo
44. Postavite si življenjsko vizijo
45. Bodite do nekoga ekstra prijazni
46. Jejte bio lokalno pridelano hrano
47. Zahvalite se iz srca
48. Skuhajte kosilo z veliko ljubezni
49. Odpravite se v naravo
50. Postavite si cilje
51. Meditirajte
52. Raziščite kaj novega
53. Upoštevajte proračun, ki ste si ga določili
54. Nasmejte bližnjega prijatelja
55. Naredite korak k uresničenju otroških sanj
56. Odplačajte del svojega dolga
57. Obiščite zobozdravnika
58. Berite knjigo s svojim otrokom
59. Zahvalite se za vse, kar vam je življenje podarilo
60. Odločite se za 30 dnevni preizkus nove navade
61. Trenirajte svoje možgane
62. Začnite nov kreativni projekt
63. Spoznajte kaj novega o našem planetu
64. Bodite to, kar v resnici ste
65. Pojdite na izlet z jadrnico
66. Odkrijte najlepši razgled v vašem mestu
67. Naredite sklece in trebušnjake
68. Ločite odpadke
69. Nadišavite vaš dom z eteričnimi olji za boljše počutje
70. Navdušite druge z vašo osebno zgodbo
71. Podpišite peticijo
72. Ugasnite televizijo
73. Opazujte zvezde
74. Spravite koga v dobro voljo
75. Darujte kri
76. Preverite stanje vašega denarja
77. Naučite se oživljati in dajanja prve pomoči
78. Odkrijte svoj nov talent
79. Pokličite koga, ki se počuti zapostavljenega
80. Naredite karierni načrt
81. Posvojite domačo žival iz zavetišča
82. Raziščite po enciklopediji
83. Postanite donator organov
84. Odplačajte del kreditov
85. Pomagajte brezdomcu
86. Bodite radovedni, zastavljajte vprašanja
87. Podarite nekomu darilo kar tako
88. Obiščite galerijo ali muzej
89. Zaplešite
90. Glejte klasični navdušujoč film
91. Odkrijte nov košček narave
92. Pojdite plavat
93. Vpišite se na študij v tujini
94. Bodite dober vzornik
95. Pomagajte rešiti tropski gozd
96. Zamenjajte banko
97. Vizualizirajte kaj pozitivnega
98. Motivirajte sebe ali koga drugega
99. Naredite kakšen eksperiment
100. Poglejte kakšen navdušujoč govor (TED)
101. Obiščite živalski vrt in nahranite katero izmed živali
102. Naredite korak k mednarodni usmerjenosti
103. Zahtevajte povišico
104. Obiščite park
105. Vzbudite pozitivne misli, misli povezovanja
106. Dogovorite se za sestanek s finančnim svetovalcem
107. Narišite družinsko drevo
108. Privarčujte nekaj denarja
109. Izvedite pozdrav soncu
110. Bodite sočutni, kot Dalajlama
111. Pojdite na masažo
112. Vadite nadzor nad umom
113. Podprite nov kreativen projekt
114. Dajte vaše darilo v dobrodelne namene
115. Identificirajte kakšno življenjsko področje, kjer ste malo nori
116. Obiščite gledališče
117. Pomagajte rešiti kakšno eksotično ogorženo vrsto
118. Napišite pesem
119. Pošljite e-razglednico
120. Investirajte nekaj vase (tečaj, seminar ipd.)
121. Naročite trajnik za darovanje v dobrodelne namene
122. Očistite avto
123. Obiščite koncert
124. Privoščite si zdrav obrok
125. Pridobite kakšen notranji vir (veščino ipd.)
126. Vpišite se v nov športni tečaj
127. Odigrajte igro za stimulacijo uma
128. Pomagajte invalidu
129. Preživite dan na plaži
130. Spoznajte kaj več o davkih
131. Bodite tolerantni
132. Pojdite iz cone udobja
133. Osvojite nov vrh
134. Izdelajte kaj iz lego kock
135. Globoko vdihnite in se sprostite
136. Obiščite fitnes
137. Pomagajte komu iz finančne krize
138. Napišite prvo stran vaše knjige
139. Odpotujte
140. Poglejte komedijo
141. Razmislite o svojih vrednotah
142. Ustvarite lastno spletno stran
143. Vpišite se v študij za višjo izobrazbo
144. Oglejte si sončni zahod ali vzhod
145. Naučite se na pamet pesem
146. Komunicirajte bolj učinkovito
147. Preživite dan brez interneta
148. Ugasnite vse luči, ko jih ne potrebujete
149. Pospravite stanovanje
150. Osvojite nauk Bude ali Jezusa Kristusa
151. Igrajte na glasbeni inštrument
152. Ogovorite neznanca/ko
153. Narišite sliko
154. Zaljubite se
155. Imejte piknik v naravi
156. Razmislite o svoji poslovni ideji
157. Posnemite najlepšo fotografijo
158. Spijte dovolj vode
159. Udeležite se praktične delavnice
160. Obiščite dobrodelno dražbo
161. Razmislite o svojem dolgoročnem pogledu
162. Privoščite si sproščujočo kopel
163. Dokončajte diplomo
164. Ugasnite cigareto
165. Počutite se dobro v svoji koži
166. Ne ozirajte se na mnenja drugih
167. Naredite tisto, o čemer že dolgo časa govorite
168. Spodbudite sodelavce
169. Sprejmite sebe
170. Ne jejte mesa
171. Zapišite svoje življenjsko poslanstvo
172. Peljite psa na sprehod
173. Premagajte kakšnega od strahov
174. Preberite kakšen dober vic
175. Ljubite z vsem srcem

In še ena. Objavite kaj pozitivnega na vaš Facebook status, širite pozitivne novice. Tukaj je navedenih ogromno idej, kako lahko vsak dan naredite nekaj zase, za druge ter za celotno skupnost in človeštvo. Tudi, če so le malenkosti. Na koncu velja omeniti še to, da so to le ideje; 176 idej, kaj vse lahko naredite. Ampak ideje niso nič, skoraj brez vrednosti. Res je, vse se začne pri ideji, bistvena pa je izvršba, realizacija, akcija! Tako da, ne razmišljajte preveč, izberite vsak dan eno idejo in pojdite takoj v akcijo. S tem boste prispevali k lastni kvaliteti življenja ter lepšemu življenju vseh prebivalcev našega planeta. Namreč vsi drugi so lahko srečni zgolj, če ste tudi vi srečni.

Print PDF

Darovanje, oziroma vračanje skupnost, ker nas je ta nagradila za naše kompetence, talente in prispevke v obliki dotoka denarja podjetju z nakupom produktov/storitev ali preprosto posredno preko izplačila visoke ali višje plače, je najbolj osnovna dejavnost, ki bi jo moral poznati vsak zemljan. S tem izkažeš hvaležnost, spoštovanje skupnosti ter prispevaš k temu, da imajo tudi drugi ljudje več možnost in kanček lepše življenje. Glede na to, da smo vsi povezani, s tem, ko je nekdo drug bolj srečen, smo lahko tudi sami bolj srečni. Ravno občutek prispevanja skupnosti pa je eden izmed pomembnih faktorjev, ki prispevajo k srečnemu življenju.

Vendar sedaj se podjetja in seveda tudi posamezniki že kar nekaj časa borijo z obdobjem, ki ni najlažje in na računih je lahko vedno manj razpoložljivih sredstev ali pa je do njih priti bistveno težje. Redno darovanje v dobrodelne namene je seveda najlažje ugasniti. Kar se seveda na prvi pogled zdi povsem logično, saj je potrebno zaščititi finančno moč podjetja ali gospodinjstva, drugače lahko nastane še večja socialna katastrofa, vendar je pri tej odločitvi smiselno razmisliti nekoliko bolj podrobno. Zakaj?

Dejstvo je, da se vedno najde nekdo, ki je v slabšem položaju, kot smo mi sami. Vedno! Ne glede na to, s kakšnimi težavami se soočamo. Še posebno otroci, ki so že v osnovi nemočni ter ljudje, ki so jih prizadele hude situacije. S tem, ko ukinemo pomoč nekomu, ki je v določenem trenutku na slabšem položaju, nam ta postane manj pomemben. Ustavimo pretok. Če je nam težje, kako je še težje nekomu, pri katerem je mejna koristnost denarja tako velika, da je vezna na samo golo preživetje. Če je nam težko, kako težje je nekomu, katerega topel obrok je odvisen od dotoka denarja dobrodelnim ustanovam, katerim smo nehali darovati?

Z zakonom fizike, duhovnimi zakoni ali iz katerega koli aspekta pogledate, iz okolja doživimo približno tak odziv, kot ga dajemo sami. Se pravi kar seješ, to žanješ, kar daš, to pridobiš (ne nujno vse v materialnem smislu). Se pravi, če nekdo postane nam nepomemben, zakaj ne bi mi postali nekomu drugemu enostavno nepomembni? Povečanje naše lastne sebičnost enostavno pomeni povečanje sebičnosti drugih do nas. Vsekakor je potrebno najti ustrezno ravnovesje, da na koncu ne ogrozimo sposobnosti, da bi sploh kaj darovali, vendar preden ustavimo pretok se je potrebno resno vprašati, ali je to res potrebno ter kako lahko to ustrezno kompenziramo. Če je delovanje v dobro človeštva naš način življenja, je smiselno najti druge načine prispevanja.

Bistveno je to, da zato, ker smo se znašli v nekoliko težjem položaju, ne ustavimo pretoka energije pomoči sočloveku. Na nekem meta nivoju to deluje tako, kot da bi nehali pomagati sebi, saj smo del celotnega sveta. Se pravi, če je nekdo drug srečen, ne izgubimo mi prav nič, zgolj pridobimo, če je nesrečen, pa vsekakor izgubimo. Torej je edino smiselno, da naredimo ravno obratno, da v času krize povečamo raven našega prispevka (ne nujno finančno) skupnosti. Bistveno je, da se ne zapremo v okove strahu, vendar da zavestno spodbujamo pretok življenjske dobrote. Kaj to pomeni v praksi?

Če se je stanje našega podjetja ali nas osebno v času krize izboljšalo, ker zagotavljamo pomembno dodano vrednost za krizni čas, postanimo zato globoko hvaležni in začnimo podarjati skupnosti, v primeru, da še nismo ali naš prispevek enostavno povečamo. Če je na drugi strani naše podjetje prizadela kriza, razmislimo, ali ustavimo vsa darovanja ali jih le nekoliko zmanjšamo. Če jih zmanjšamo, razmislimo, kako bi lahko nadomestili to zmanjšanje. Mogoče v obliki prispevanja dela, znanja, materialnih dobrin ipd. Mogoče lahko organiziramo dražbo, brezplačno delavnico, napišemo članek ipd. Lahko pa se naše podjetje sooča s tolikšnimi težavami, da resnično ne moremo več darovati. Povsem razumljivo. Najslabše je, če sebe privedemo do točke, ko ne moremo narediti resnično nič več v tem okviru. Vse, kar želimo dati, moramo najprej imeti. Vendar enako kot prej, razmislimo, če lahko kako drugače prispevamo k skupnosti. Vedno se najde pot, srce jo vedno vidi. Ko pa pridejo prvi prilivi na račun, pa ne pozabimo na hvaležnost in potrebne prispevke.

Pomembno je, da se v vsakem trenutku zavedamo, kako bogato nas je življenje nagradilo, če nam ni potrebno razmišljati, kako bomo jutri spali in kaj bomo jedli. Seveda je pomembno, da stremimo k še večjemu napredku (pomaga lahko samo tisti, ki ima nekaj – denar, srečo ipd.), vendar nikoli ne smemo pozabiti na hvaležnost, za situacijo, ki nam jo je prineslo življenje ter imeti toliko dobrote v srcu, da pomagamo drugim, ki imajo veliko večje izzive na fizični, finančni ali drugih ravneh. To bi moral postati način življenja vsakega posameznika, pomembno je, da si ljudje med seboj pomagamo. Več kot daš, več na koncu imaš, oziroma več imamo na koncu prav vsi.

To je koncept, ki ga je mogoče malce težje razumeti, ampak je še kako bistven. Dobrodelna transakcija, ki se je zgodila med dvema osebama, ki jih sam ne poznam, posredno poveča kakovost mojega življenja, zaradi tega, ker smo vsi eno. Na primer oseba, ki je nekaj dobila, ima več možnosti, da se razvije in prispeva k svetu. Mogoče bom v prihodnosti zato lahko kaj od te osebe kupil, mogoče bo delala v mojem podjetju, mogoče bo postala moj dober prijatelj zaradi hvaležnosti. Sreča nekoga, za nas vse zemljane pomeni samo dobro, nesreča pa lahko bistveno vpliva tudi na našo nesrečo (nasilje, terorizem, vojne ipd.). Oseba, ki je darovala se mogoče lahko počuti boljše, zato ima doma boljše odnose, čustva imajo učinek domine, ker ima oseba dobre odnose z nekom, ima ta z nekom drugim, ta drugi pa je mogoče moj prijatelj in mene pozdravi z nasmehom.

Seveda gledati celotno zadevo iz koristoljubja nima največjega smisla, saj dobimo bistveno manj, predvsem na čustveni ravni. Darovati moramo zato, ker čutimo, ker je to naš način življenja, ker smo dober človek, ne zgolj zato, ker bi radi imeli več. Če se kaj lahko čuti, je iskrenost namena posameznika, predvsem pa se tako počutimo bistveno bolj povezane s svetom.

Vseeno pa, tudi če darujemo zgolj zato, da bi imeli več, s tem ni nič narobe. Vse, kar vsak od nas počne, običajno počne z razlogom občutka lasnega zadovoljstva. In konec koncev nič ni narobe s tem, da imamo sami veliko, pomembno pa je, da drugim pomagamo, da bodo prav tako imeli veliko. Na koncu želimo, da smo vsi bogati v vseh smislih, ne da z našim razdajanjem sami postanemo revni. Več kot daš, več imamo na koncu od tega vsi. Seveda, če je vse skupaj v zdravem ravnovesju. Sreča in kakovost življenja ni »zero sum« igra, vendar je igra, kjer iz nič lahko nastane bistveno več, ravno zaradi tega, ker smo vsi eno. Zato več kot daš, več imamo na koncu imamo prav vsi in prav je, da to tudi pričakujemo, drugače dobrodelnost ne bi imela nobenega smisla.

S tem konceptom lahko naredimo še korak dlje, na podlagi pregovora, da je veliko bolj človeka naučiti loviti ribo, kot mu jo podariti. Če pa nekoga celo naučimo, kako lahko druge uči loviti ribe pa smo naredili resnično veliko za celotno človeštvo.

Kriza je običajno obdobje, ko nam omogoča neke vrste katarzo tudi v tem smislu. Bistveno bolj se zavedamo, kako hitro se lahko znajdemo v slabši situaciji. Lahko se bolj začnemo zavedati naše lastne minljivosti. Vendar to lahko sproži dva odziva in sicer kriza nas lahko prisili, da se zapremo ali odpremo. Kriza nas lahko navdihne ali pademo v protekcionistični obup. Se pravi na eni strani lahko postanemo še bolj egoistični ali pa po drugi strani končno razumemo povezanost z vsem svetom.

Prvi odziv, da se zapremo, je povsem nagonski in tudi logičen na prvi pogled. Manj imam zato bom manj dal naprej, se pravi mi bo ostalo več. Vendar če tako razmišljajo tudi ostali, kjer imamo odprte dotoke denarja do nas (delodajalec, kupci ipd.), vprašanje, če bomo res na boljšem. Kaj če nekdo ravno v tem trenutku razmišlja o tem, da bi ustavil denarni tok do nas? V poslu v času krize pomeni, da moramo za stranko narediti še več. Zakaj ne bi v osebnem življenju ali kot podjetje, za ljudi, ki jim je težje naredili še več ter tako prispevali k spremembi celotnega sveta na bolje? Ne pozabite, s tem, ko pomagate drugim, pomagate sebi, saj smo vsi eno.

Druga opcija pa je, da se v krizi še bolj odprete. S tem na nek način priznate svojo ranljivost, povsem človeško plat narave, ki jo imamo prav vsi. Lahko naredimo neko analizo, koliko dejansko pomagamo drugim, koliko še lahko prispevamo v materialu, predvsem pa v svojem času, ali spremembi odnosa, da na primer večkrat podarimo nasmeh. Kriza lahko ozavesti našo šibkost in nepomembnost ter zato lahko začnemo vlagati več v tiste stvari, ki so v življenju pomembne.

Ste kdaj pomislili, da je kriza največja priložnost, da postanemo boljša oseba? Ne zamudite je!

Nekaj idej, kako lahko prispevate k lepšemu svetu:

• Izboljšajte svoje odnose, pokažite ljudem in svojim bližnjim več ljubezni. Z nasmehom in toplim srcem lahko naredite daleč največ za lepše življenje vseh na svetu. Bodite hvaležni, prijazni in pokažite ljubezen.
• Obiščite ljudi, ki ste jih zanemarjali, popravite krivice, ki ste jih storili drugim, odpustite ljudem, pokličite prijatelja, ki ga niste videli že dolgo časa. Pomagajte kolegu, ki je v težkih časih in se sooča z resnimi problemi. Iskren pogovor lahko dela čudeže.
• Vzemite si čas in se pridružite kakšnemu dobrodelnemu društvu. S svojim časom, toplino, znanjem prispevajte k lepšemu življenju drugih.
• Darujte v dobrodelne namene. Vedno se najde kdo, ki je v hujših finančnih težavah, kot ste vi sami. Osredotočite se predvsem na tiste, ki nimajo možnost, kot so otroci in ljudje, ki jih je življenje soočilo s težkimi krizami. Vsak evro, vsak dodaten pretok ima lahko svetovno pomemben pomen.
• Pomagajte drugim s svojim znanjem in izkušnjami. Napišite članek, s katerim prispevate ljudem in ga razpošljite po svoji e-bazi in medijih. Organizirajte brezplačno delavnico. Začnite pisati blog.
• Pomagajte podjetjem v težavah ali mladim podjetjem. Če imate veliko znanja, začnite prostovoljno svetovati kakšnemu mlademu podjetju. Če vam finančno stanje omogoča, postanite neke vrste poslovni angel ali pa kakšne druge vrste angel. Delajte dobro.
• Poskrbite za okolje. Začnite v podjetju ali doma ločevati odpadke. Pojejte manj mesa ali postanite vegetarijanec. Začnite gojiti lastne ekološke pridelke.
• Naredite nekaj zase in na sebi. Identificirajte kakšne negativen vzorec in ga spremenite v pozitivnega. Samo če sebe spreminjate, lahko svet spreminjate!

Print PDF

Ta večer praznujemo v čast velikemu človeku, ki je verjetno prvi uspel doseči čisto ljubezen, tako kot kasneje drugi učitelji, med njimi tudi Siddharta Gotama. Na njegovih besedah in dejanjih so zgrajeni temelji široma po svetu, čeprav so ravno v teh temeljih velikokrat preslišane njegove besede. Niti kančka dvoma ni, da so tako subjektivne interpretacije, kot tudi različni interesi ter nenazadnje tisočletno izročilo izkrivili večino njegovih besed ter dejanj in s tem tudi resnico, vendar se je brez kančka dvoma ohranilo bistvo njegovega celotnega sporočila, ki je izjemno preprosta, a tako težka vrlina: Čista ljubezen.

Ne glede na to, ali smo verni ali ne, kateri cerkvi pripisujemo svoje ime, se od Jezusa Kristusa lahko veliko naučimo. Še toliko bolj na dan, ki je v krščansem izročilu posvečen njemu, v resnici pa dan, ko se veliko src po svetu vsaj malo za hipec približa stanju njegovega srca skozi celotno življenje, tudi na križu.

Drugi o Jezusu

Kateri človek soočen z oboroženim svetom, ne bi hotel biti za trenutek poražen, da bi lahko premagal vekove? Kajti ali ni čudno, da človeku z nasprotovanjem vlijete pogum? In da mu s spotikanjem nog dajete krila?

Sijaj dneva je počival na Njegovem obličju. Včasih je govoril z močjo duha in ta duh je imel oblast nad tistimi, ki so Ga poslušali. Grški in rimski govorniki so govorili svojim poslušalcem  o življenju, kakor se je to kazalo umu. Nazarečan pa je govoril o hrepenenju, ki domuje v srcu.

Njegovo telo je bilo edinstveno, kakor da je vsak del v ljubezni zedinjen z vsem drugim. Sedel je v cipresini senci nasproti vrta in bil je tako miren, kakor bi bil izklesan iz kamna, podoben kipom v Antiohiji in drugih mestih svete dežele.

Privlačila me je nevidna moč, ki je spremljala Njegovo osebo.

Potem je pogledal Marijo Magdaleno in poldan Njegovih oči jo je obsijal, ko je rekel: Mnogo ljubimcev imaš, in vendar te samo jaz ljubim. Drugi moški v tvoji bližini ljubijo sebe. Jaz v tebi ljubim tebe. Drugi moški vidijo v tebi lepoto, ki se bo postarala prej kakor njihova lastna leta. Jaz pa vidim v tebi lepoto, ki se ne bo postarala, in v jeseni tvojih dni se ta lepota ne bo sramovala pogledati se v ogledalo, in ne bo ji neprijetno. Jaz edini ljubim tisto, kar je v tebi nevidno.

Nazarečan je bil mojster zdravniške veščine v svojem narodu. Nihče drug ni vedel toliko o naših telesih, njegovih prvinah in lastnostih. Ozdravil je tiste, ki so trpeli Grkom in Egipčanom neznane bolezni. Pravijo, da je celo mrtve priklical nazaj k življenju. Naj je to res ali ne, kaže na Njegovo moč; kajti samo tistemu, ki vrši velika dela, prepisujejo celo tista največja.

Včasih se mi zdi, da je slišal ječanje vseh bitij, ki rastejo pod soncem in da jih je potem dvignil in jim pomagal ne le s svojo vednostjo, temveč tudi z odkrivanjem njihovih lastnih moči, k vstajenju in ozdravljenju.

V luči Njegovih oči si prepoznal očeta in brata in sina. Pestoval je otroka na kolenih in govoril: »V takšnih je vaša moč in vaša svoboda; takšnih je kraljestvo duha.«

Jezus je preziral in zaničeval hinavce. Njegov gnev jih je bičal kakor vihar. Njegov glas je bil grom v njihovih ušesih in bali so se Ga. Smejal se jim je, kajti dobro je vedel, da duh ne more biti zasmehovan, niti ujet v past. »Grešniki so slabotni in nestanovitni. Resnično jim odpuščam slabost telesa in nestanovitnost duha. Kajti svoje padce so nasledili po svojih prednikih ali po poželjivosti svojih sosedov. Toda ne trpim hinavca, ker prav on polaga jarem na preproste in popustljive.«

Veselil se je s svojimi poslušalci, pripovedoval šale in se igral z besedami ter se smejal iz vsega srca, tudi kadar so bile daljave v Njegovih očeh in žalost v Njegovem glasu.

Glavo je vedno nosil visoko in Božji plamen je bil v Njegovih očeh. Pogosto se je žalostil, toda Njegova žalost je bila nežnost, ki jo je izkazoval trpečim, in tovarištvo ponujeno samotnim.

Jezus je bil popustljiv z bedaki in neumneži kakor zima, ki čaka na pomlad. Bil je potrpljiv kakor gora, ki jo brije veter. Ljubeznivo je odgovarjal na osorna spraševanja svojih sovražnikov. Na preizkušanje in prepir je zmogel odgovoriti celo z molkom, kajti bil je močan in močni zmorejo potrpeti. Toda Jezus je bil nestrpen. Ni prizanašal hinavcem. Ni popuščal zvijačnežem in sleparjem, ki se poigravajo z besedam. In ni dovoli, da Mu ukazujejo. Bil je nestrpen do tistih, ki ne verujejo v luč, ker sami prebivajo v temi; in do tistih, ki iščejo znamenja raje na nebu, kakor v svojih srcih. Bil je nestrpen do tistih, ki tehtajo in merijo dan in noč, preden zaupajo svoje sanje zarji ali večeru. Jezus je bil potrpljiv. In vendar je bil najbolj nestrpen od vseh ljudi.

Srce ve to, česar jezik morda nikoli ne bo izrekel in ušesa morda ne bodo nikdar slišala. Svojim prijateljem je govoril o ljubezni in moči. Njegovo kraljestvo je bilo samo kraljestvo srca.

»Moje besede bodo nevidna vojska.«

»Seme, ki ga skriva jabolko v svojem srcu, je nevidni sadovnjak. In vendar, če to seme pade na skalo, bo propadlo.«

»Vi ste luč sveta.«

»Blagor spokojnim v duhu. Blagor tistim, ki jih ne veže posest, kajti svobodni bodo. Blagor tistim, ki se spominjajo svoje bolečine in ki v svoji bolečini pričakujejo radost. Blagor tistim, ki so lačni resnice in lepote, kajti njihova lakota bo obrodila kruh in njihova žeja svežo vodo. Blagot dobrotljivim, kajti potolaženi bodo s svojo dobrotljivostjo. Blagor čistim v srcu, kajti zedinjeni bodo z Bogom. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dedovali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti njihov duh bo prebival nad bitko in lončarjevo njivo bodo spremenili v vrt. Blagor tistim, ki so preganjani, kajti urnih nog bodo in krilati.«

»Rečeno vam je bilo, da ne ubijajte, jaz pa vam pravim, da se ne jezite brez razloga.«

»Ali boste vi Bogu dajali, kar je bilo Njegovo od samega začetka? Raje poiščite svojega brata in se spravite z njim preden obiščete svetišče; bodite ljubeči darovalec svojemu sosedu. Zakaj v duši takih je Bog zgradil svoje svetišče, ki ne bo razrušeno in v njegovem srcu je postavil oltar, ki ne bo nikdar propadel.«

»Rečeno vam je bilo, oko za oko, zob za zob. Ja pa vam pravim: Ne upirajte se zlu, kajti zlo se hrani in krepi z uporom. Samo slabiči se maščujejo. Krepostni v duši odpustijo in čast gre trpečim, da odpuščajo krivico.«

»Ne skrbite za jutrišnji dan, temveč raje strmite nad današnjim, kajti današnjemu je dovolj njegov lastni čudež.«

»Ne nabirajte si zakladov, ki se skvarijo ali katere lahko ukradejo tatovi. Raje si naberite zaklad, ki se ne skvari niti ne bo ukraden in katerega lepota raste, kadar ga gledajo mnoge oči. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam je tudi tvoje srce.«

»Boljše je trgovati in izgubiti, kakor ničesar ne storiti. Kajti kakor veter raztresa semena in čaka na sadove, tako morajo ravnati vsi trgovci.«

»Kadar darujete, ne mislite preveč nase, marveč mislite na to, kar je potrebno.«

»In svetega ne dajaje psom, in svojih biserov ne mečite svinjam. Kajti s takimi darovi se jim posmehujete in tudi oni se bodo posmehovali vašemu daru ter vas v svojem sovraštvu z zadovoljstvom pogubili.«

»Rečeno vam je bilo, da bo morilec z mečem pokončan, da bo tat razpet na križ in vlačuga kamnana. Jaz pa vam pravim, da vi niste prosti nepravičnih dejanj morilca in tatu in vlačuge, in kadar jih telesno kaznujete, se stemni vaš lastni duh.«

»Resnično, nobenega hudodelstva ne zgreši samo en mož ali ena žena. Vsa hudodelstva zgrešimo vsi. In on, ki plačuje kazen, morebiti trga člen verige, ki ovija tvoje lastne gležnje. Morda s svojo žalostjo plačuje ceno za tvojo minljivo radost.«

»Vaš bližnji je vaš neznani jaz, ki je postal viden. Njegovo obličje se bo zrcalilo v vaših mirnih vodah in če se zastrmite vanj, boste ugledali svoje lastno obličje.«

»Bodite vi do njega taki, kakor želite, da bo on do vas.«

»Ne boste več samo svoji. Vi ste v delih drugih ljudi, in oni, čeprav tega ne vedo, so z vami vse vaše dni.«

»Oni ne bodo zagrešili hudodelstva, ne da bi bila vaša roka v njihovi roki. Oni ne bodo padli, ne da bi padli tudi vi; in ne bodo vstali, ne da bi vstali z njimi tudi vi. Njihova pot v svetišče je vaša pot, in kadar iščejo pusto deželo, jo tudi vi iščete z njimi. Vi in vaši bližnji sta dve semeni posejani na polju. Skupaj rasteta in skupaj se bosta zibali v vetru. In nihče izmed vas si ne bo lastil polja. Kajti seme na svoji poti zorenja si ne lasti niti svojega lastnega zanosa.«

»Tvoj bližnji je tvoj drugi jaz, ki prebiva za zidom. V razumevanju se bodo zrušili vsi zidovi. Kdo ve, ali tvoj bližnji ni tvoj boljši jaz, ki nosi drugo telo? Zato ga ljubi, kakor bi ljubi samega sebe.«

»Kdor je brez greha, naj vrže kamen? Nedolžni in krivi niso ločeni in se kakor dve kosti podlakti ne bodo nikdar razdvojili.«

»Mnogo je jetnikov, ki hodijo po odprtih poteh. Čeprav njihove peruti niso prestiržene, z njimi le prhutajo kakor pav in ne morejo vzleteti.«

»Pomnite: tat je človek v stiski, lažnivec je človek v strahu; lova, ki ga preganja čuvaj vaše noči, preganja tudi čuvaj njegove lastne teme«

»Ljubite svoje sovražnike.«

»Ptice neba in gorski vrhovi se ne menijo za kače v njihovih temnih luknjah.«

»Resnično, v mojem kraljestvu ni tujcev. Naše življenje je samo življenje vseh drugih ljudi; darovano nam je, da lahko spoznamo vse ljudi in jih v tem spoznanju vzljubimo. Dela vseh ljudi so le naša dela, tako skrita kot razkrita.«

»Lepota dneva ni le v tem, kar vidite, temveč v tem, kar vidijo drugi ljudje.«

»Samo kdor je čist v srcu, odpušča žejo, ki vodi v mrtve vode. In samo kdor je zanesljivega koraka, lahko poda roko njemu, ki se spotakne.«

»Zmagovalec se ne bo umiril, dokler sam ne bo premagan.«

»Poglejte ta potoček in prisluhnite njegovi glasbi. Večno bo iskal morje in čeprav je to večno iskanje, poje o svoji skrivnosti od poldneva do poldneva. Ko bi le vi iskali Očeta, kakor potoček išče morje.«

Vodil te bom kamorkoli boš šel in moje oči bodo spremljale tvoje korake. Celo v smrti se smehljam. Kateri drug sodnik ljudi je oprosti svojim sodnikom?

Ko ljubezen postane neizmerna, ostane brez besed.

Vir: Kahlil Gibran: Jezus, sin človekov

Print PDF

Že če analiziramo večino svetovno uspešnih ljudi ter mnogo drugih, ki so dobro situirani, so zavezani k rednemu darovanju, jih to izpolnjuje in je eno njihovih življenjskih poslanstev. Recimo že samo fundacija Billa in Melinde Gatesa na leto daruje na milijone in milijone dolarjev. Izjemno potezo je naredil tudi Warren Buffet, ki je daroval večji del svojega premoženja v to fundacijo. Pozitivnih razlogov za darovanje v dobrodelne namene pa lahko najdemo izjmno veliko.

Prvi razlog je zapisan že kar v bibliji in drugih različnih duhovnih knjigah in pravi nekako takole: »Kar daš, to dobiš, kar seješ, to žanješ«. V primeru, da smo bolj znanstveno ali zemeljsko naravnani, lahko »delovanje« tega zakona najdemo kar na praktičnem primeru. Veliko večja verjetnost je, da nam bo nekdo vrnil nasmeh, če se mu mi nasmejimo, kot pa, če nad njem stresemo jezo. Se strinjate? Torej poenostavljeno, kar daš, to dobiš.

Drugi razlog, ki se mi zdi zelo pomemben je, da smo pri tem človeški, enostavno ljudje z dobrim srcem. Če nam je življenje omogočilo dober materialni status in imamo topel dom, dober avto, finančna sredstva, da si privoščimo standard, ki si ga želimo itn., zakaj ne bi delček svoje sreče delili tudi z drugimi? Ne bi razlagal ubijajočih statistik o tragičnem svetovnem stanju, vendar če imate svoje stanovanje, avto in dobro plačano službo ste eden najbolje situiranih zemljanov. To velikokrat pozabljamo.

Tretji razlog pa je zagotovo čisti motiv osebnega zadoščenja. Vsi smo zagotovo egoistična bitja in stremimo k temu, da zadovoljujemo svoje potrebe, v skladu s človeškim motivacijskim mehanizmom, ki ga ima vsak. To je, da stremimo k užitkom in se izogibamo bolečinam. Materi Tereziji je posvetilo svojega življenja pomaganju drugih ljudem predstavljalo največjo izpolnitev in tako je stremela k tem svojim “užitkom”. Nekomu je pač užitek početi nekaj drugega in prav je da to počne v čemer uživa, pomaga pa lahko na druge načine.

Nenazadnje pa poglejmo še mnenja vseh finančnih gurujev. Prebral sem že na desetine knjig in v vsaki od njih sem naletel na poglavje o darovanju. Večina gurujev trdi, da je smiselno darovati od 5 do 10% svojih dohodkov. Če darujemo, kar damo to tudi dobimo in tako v naše življenje priteče še več denarja (predvsem priložnosti). Če tega ne verjamemo, pa nam vseeno ostane pomemben občutek narejenega dobrega dela.

Seveda je pri tem bistveno, da ne dajemo zgolj zaradi tega, da bi nekaj dobili, temveč zato, ker si to res želimo. Če se dobro počutimo, ko vemo, da smo nekomu polepšali dan, smo zagotovo naredili nekaj, da bo naš svet lepši prostor za bivanje. In če bi vsak od nas prispeval nekaj malega, bi bilo življenje za vse nas kakovostnejše v marsikaterem pogledu.

Darujemo pa lahko v več oblikah. Najprej je tu seveda osnovno sredstvo menjave, to je denar. Kolegica vsak mesec daruje za izbrano deklico v Indiji in ji vsak mesec polepša življenje. Druga pomembna dobrina je naš čas in naše znanje. Sam z veseljem pomagam vsakomur, ki ima kakšno vprašanje o podjetništvu, pa vem da mu lahko pomagam. Lahko se tudi priključimo kakšni skupnosti, kupimo kakšen izdelek, sodelujemo na dražbi itn. Nenazadnje pa lahko začnemo pisati tudi blog in svoje znanje delimo z večjim številom ljudi.

Izgovor, da bomo darovali, ko bomo imeli več, pa je seveda čisto odveč. Že 10€ vsak mesec je lahko dovolj, nato pa ta znesek povečujemo v skladu z našimi možnostmi. Sam sem se odločil za redno mesečno, tako finančno darovanje, kot širjenje znanja. Zopet, kar daš, to dobiš in več znanja kot delim z drugimi, več ga dobim tudi sam.

Za konec pa še beseda o podjetništvu in darovanju. Všeč so mi podjetniki, ki vračajo skupnosti, predvsem v panogah, kjer delujejo. Poznam podjetnika, ki ima odlične proizvode in storitve za mlade in zelo uspešno podjetje. Vsako leto pa svoji ciljni skupnosti vrne tako, da dobrodelno opremi nekaj ustanov, ki so namenjeni mladim. Izjemna poteza in rešitev dileme komu darovati.

Slišal pa sem že veliko ljudi, ki so komentirali, da bogati darujejo zato, da imajo olajšave. No, s tem se ne bi strinjal, pa tudi če kdo počne to zgolj zaradi tega razloga, gre vsekakor za »win-win« situacijo. Vračanje skupnosti je potrebno spodbujati na vseh nivojih in na koncu je važno le to, da je nekdo nekomu polepšal dan.

Sam darujem, ko to začutim in v znesku kot čutim ter seveda v skladu s svojimi možnostmi. Se bo pa ta znesek seveda iz leto v leto pridno večal. No jaz sem ravno naredil svojo dobrodelno transkacijo.

Komu boste pa vi danes polepšali dan?

Print PDF